Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Spremembe v avstrijski vladi in zakaj so svobodnjaki slavili na Južnem Koroškem, porabski Slovenci v času prve svetovne vojne, reška industrijska dediščina in torpedo, dirka po Italiji in Beneška Slovenija
Ob novem predsedniku Avstrije Alexandru Van der Bellnu so si oddahnili tudi rojaki na avstrijskem Koroškem, toda podatek, da je Južna Koroška prepričljivo podprla svobodnjaškega predsedniškega kandidata Norberta Hoferja ni spodbuden. Zanj so glasovali v vseh koroških občinah razen v Celovcu, Hodišah, Krivi Vrbi, Selah in Železni Kapli.
Kaj to pomeni, sprašujemo Nantija Olipa, predsednika sosveta slovenske narodne skupnosti pri Uradu zveznega kanclerja in podpredsednika Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS). Kot pravi, je zaradi tega šokiran, volilci, ki so na lokalnih volitvah glasovali za socialdemokrate, so očitno menjali stran.
“Če pogledam rezultate v dvojezičnih koroških občinah, sem šokiran, kaj se dogaja v našem življenjskem prostoru. .. Enako pa sem šokiran, ker so nam desetletje pridigali, kako uspešna je integracijska politika in da naj se vključimo v stranke. V resnici smo tam drobiž, da ga niti zanemarjajo ne več.”
Tako je kritičen podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, ki se zavzema za enotno slovensko zastopstvo. Kritičen pa je Olip tudi do zdaj že nekdanjega ministra, zadolženega za narodne skupnosti Josepha Ostermayerja, ki je imel pomembno vlogo tudi pri podpisu kompromisnega dogovora glede dvojezičnih tabel. Po podpisu celovškega memoranduma se je zvezna politika povsem distancirala od vprašanj, povezanih z manjšinsko politiko in slovensko narodno skupnostjo, meni Olip.
“Ni jih bilo videti na noben srečanju. To so bili mojstri partijske politike, le kdor se jim je klanjal, je bil nagrajen…. Pred petimi leti se je poslovil ne le od slovenske narodne skupnosti, ampak od vseh narodnih skupnosti.”
Vse obljube o sodelovanju manjšin so bile pozabljene, od šolske reforme do zakona o narodnih skupnosti, pravi predsednik sosveta Nanti Olip in pozdravlja zamenjave na čelu avstrijske vlade. Pričakuje, da se bo odnos vladne koalicije pod vodstvom Christana Kerna in novega ministra, pristojnega za manjšine, Thomasa Drozde do narodnih skupnosti izboljšal. Vlada pod kanclerjem Faymannom namreč zaradi migracijske krize ni bila več sposobna urejati drugih aktualnih vprašanj.
“Mi nismo bili več niti na registracijskem seznamu prejšnje avstijske vlade, da smo prisotni v tej republiki, da smo v tej regiji že stoletja. Kot, da nas ne bi bilo.”
Ali Nanti Olip upa, da se bo z novim kanclerjem to spremenilo?
“Seveda upam, ker slabše ja ne more biti.”
Daljši pogovor s predsednikom sosveta slovenske narodne skupnosti pri Uradu zveznega kanclerja Nantijem Olipom, poslovodečim NSKS, lahko slišite v tokratni oddaji.
V ORF teatru v Celovcu so v petek slovesno razglasili zmagovalce tokratnega natečaja Pisana promlad – na dan z besedilom Volbankonkove ustanove, ki spodbuja mlad za pisanje v slovenskem jeziku. Letos so dobili 613 del, na natečaju pa je sodelovalo 37 izobraževalnih ustanov. Nekaj utrinkov iz slovesne razglasitve, najboljša besedila po oceni žirije in mlade pevke, gojenke VOXON pevske akademijeiz Pliberka, ki so sooblikovale progream, lahko slišite v tokratni oddaji. Vsa nagrajena besedila so objavljena tudi v posebni prilogi tednika Nedelja.
Pomurski muzej Murska Sobota in Zveza Slovencev na Madžarskem sta v Slovenskem kulturnem in informativnem centru v Monoštru pripravila dvojezično razstavo o porabskih Slovencih v prvi svetovni vojni z naslovom Príšo je glas, ki pripoveduje o njihovih usodah. Kot pojasnjuje avtorica razstave in direktorica muzeja Metka Fujs, so se za predstavitev usod porabskih Slovencev odločili po odprtju razstave z istim naslovom, ki je na ogled v Murski Soboti in predstavlja usode Prekmurcev. Ob tem so jih porabski rojaki pozvali, naj raziščejo tudi usodo njihovih prednikov. Domačine so nato pozvali, naj prispevajo slikovno in drugo gradivo, ki ga hranijo doma, in pomagajo z zgodbami, ki so jim jih pripovedovali starši in stari straši. Generalni konzul v Monoštru dr. Boris Jesih, ki je odprl razstavo, pa je med drugim opozoril:
“Slovenci smo v zgodovini služili različnim vojskam, še najmanj slovenski. In ta razstava je tudi del naše vojaške zgodovine, ki naj nam služi kot opomin, da se kaj takšnega nikoli več ne ponovi.”
Skupina zanesenjakov je na Reki leta 2001 ustanovila društvo Pro torpedo, da bi zaustavili propadanje industrijske dediščine, preuredili velikanska skladišča v reški luki in hale v nekdanjih tovarnah (papirja in torpeda) ter predvsem ohranili lansirno rampo za torpedo. Vse od ustanovitve društva z različnimi dogodki in strokovnimi publikacijami na to opozarjajo javnost, vsako drugo leto pa pripravijo tudi večdnevno mednarodno konferenco.
Letos je potekala v Pomorskem in zgodovinskem muzeju Hrvaškega primorja, z več kot šestdesetimi predavatelji iz dvajsetih držav (od Evrope do Avstralije, Azije in Amerike), ki so razpravljali o zgodovini in dediščini torpeda. Mineva namreč 150 let od tega izuma angleškega industrialca Roberta Whiteheada, ki naj bi prvotno imel funkcijo obrambe, a je kot orožje povzročil mnogo gorja.
Med strokovnjaki, ki so sodelovali na konferenci je bil tudi doktor Stanislav Južnič z Univerze v Oklahomi, ki je v pogovoru z Marjano Mirković povedal več o fiziku in filozofu Ernstu Machu. Svoje poskuse, ki jih je izpeljal na Reki, je po prepričanju sogovornika, snoval v graščini svojega očeta pod Gorjanci.
Dr. Stanislav Južnič je k sodelovanju na reškem srečanju pritegnil tudi novomeško društvo Machova dediščina pod Gorjanci, ki je med drugim uredilo Machovo učno pot in pripravili zbornik z naslovom Slatenska dolina in Machova dediščina pod Gorjanci.
V Beneški Sloveniji je bilo zaradi kolesarske dirke minuli teden še posebej živahno. 13-ta etapa svetovno znane kolesarske dirke po Italiji je tekmovalce in množico spremljevalcev velike športne prireditve pripeljala tudi na 170 kilometrov dolgo po v Nadiške in Terske doline. Videli in slišali so tudi dobrodošlice v slovenskem jeziku, saj so se tamkajšnji rojaki, posamezniki, v društvih in ustanovah dolgo in skrbno pripravljali na to prireditev.
Učenci špetrske dvojezične šole niso imeli pouka, so pa obiskovalcem Benečije z roza majicami in slovenskim napisom na njih sporočali, kdo so. V multimedijskem krajinskem in pripovednem muzeju SMO so na široko odprli vrata in obiskovalcem predstavili življenje slovenske skupnosti v Videmski pokrajini.
Da je beneška etapa zelo zahtevne kolesarske dirke korak naprej v turistični ponudbi krajev pod Matajurjem, je Mirjam Muženič, ki je spremljala kolesarje, pritrdil tudi predstavnik tamkajšnje Gorske skupnosti Miha Koren.
Inštitut za slovensko kulturo iz Špetra pa je ob tem predstavil tudi novo aplikacijo za pametne telefone Mi smo tu z opisi vseh dolin Videmske pokrajine, kjer živijo Slovenci.
878 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Spremembe v avstrijski vladi in zakaj so svobodnjaki slavili na Južnem Koroškem, porabski Slovenci v času prve svetovne vojne, reška industrijska dediščina in torpedo, dirka po Italiji in Beneška Slovenija
Ob novem predsedniku Avstrije Alexandru Van der Bellnu so si oddahnili tudi rojaki na avstrijskem Koroškem, toda podatek, da je Južna Koroška prepričljivo podprla svobodnjaškega predsedniškega kandidata Norberta Hoferja ni spodbuden. Zanj so glasovali v vseh koroških občinah razen v Celovcu, Hodišah, Krivi Vrbi, Selah in Železni Kapli.
Kaj to pomeni, sprašujemo Nantija Olipa, predsednika sosveta slovenske narodne skupnosti pri Uradu zveznega kanclerja in podpredsednika Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS). Kot pravi, je zaradi tega šokiran, volilci, ki so na lokalnih volitvah glasovali za socialdemokrate, so očitno menjali stran.
“Če pogledam rezultate v dvojezičnih koroških občinah, sem šokiran, kaj se dogaja v našem življenjskem prostoru. .. Enako pa sem šokiran, ker so nam desetletje pridigali, kako uspešna je integracijska politika in da naj se vključimo v stranke. V resnici smo tam drobiž, da ga niti zanemarjajo ne več.”
Tako je kritičen podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, ki se zavzema za enotno slovensko zastopstvo. Kritičen pa je Olip tudi do zdaj že nekdanjega ministra, zadolženega za narodne skupnosti Josepha Ostermayerja, ki je imel pomembno vlogo tudi pri podpisu kompromisnega dogovora glede dvojezičnih tabel. Po podpisu celovškega memoranduma se je zvezna politika povsem distancirala od vprašanj, povezanih z manjšinsko politiko in slovensko narodno skupnostjo, meni Olip.
“Ni jih bilo videti na noben srečanju. To so bili mojstri partijske politike, le kdor se jim je klanjal, je bil nagrajen…. Pred petimi leti se je poslovil ne le od slovenske narodne skupnosti, ampak od vseh narodnih skupnosti.”
Vse obljube o sodelovanju manjšin so bile pozabljene, od šolske reforme do zakona o narodnih skupnosti, pravi predsednik sosveta Nanti Olip in pozdravlja zamenjave na čelu avstrijske vlade. Pričakuje, da se bo odnos vladne koalicije pod vodstvom Christana Kerna in novega ministra, pristojnega za manjšine, Thomasa Drozde do narodnih skupnosti izboljšal. Vlada pod kanclerjem Faymannom namreč zaradi migracijske krize ni bila več sposobna urejati drugih aktualnih vprašanj.
“Mi nismo bili več niti na registracijskem seznamu prejšnje avstijske vlade, da smo prisotni v tej republiki, da smo v tej regiji že stoletja. Kot, da nas ne bi bilo.”
Ali Nanti Olip upa, da se bo z novim kanclerjem to spremenilo?
“Seveda upam, ker slabše ja ne more biti.”
Daljši pogovor s predsednikom sosveta slovenske narodne skupnosti pri Uradu zveznega kanclerja Nantijem Olipom, poslovodečim NSKS, lahko slišite v tokratni oddaji.
V ORF teatru v Celovcu so v petek slovesno razglasili zmagovalce tokratnega natečaja Pisana promlad – na dan z besedilom Volbankonkove ustanove, ki spodbuja mlad za pisanje v slovenskem jeziku. Letos so dobili 613 del, na natečaju pa je sodelovalo 37 izobraževalnih ustanov. Nekaj utrinkov iz slovesne razglasitve, najboljša besedila po oceni žirije in mlade pevke, gojenke VOXON pevske akademijeiz Pliberka, ki so sooblikovale progream, lahko slišite v tokratni oddaji. Vsa nagrajena besedila so objavljena tudi v posebni prilogi tednika Nedelja.
Pomurski muzej Murska Sobota in Zveza Slovencev na Madžarskem sta v Slovenskem kulturnem in informativnem centru v Monoštru pripravila dvojezično razstavo o porabskih Slovencih v prvi svetovni vojni z naslovom Príšo je glas, ki pripoveduje o njihovih usodah. Kot pojasnjuje avtorica razstave in direktorica muzeja Metka Fujs, so se za predstavitev usod porabskih Slovencev odločili po odprtju razstave z istim naslovom, ki je na ogled v Murski Soboti in predstavlja usode Prekmurcev. Ob tem so jih porabski rojaki pozvali, naj raziščejo tudi usodo njihovih prednikov. Domačine so nato pozvali, naj prispevajo slikovno in drugo gradivo, ki ga hranijo doma, in pomagajo z zgodbami, ki so jim jih pripovedovali starši in stari straši. Generalni konzul v Monoštru dr. Boris Jesih, ki je odprl razstavo, pa je med drugim opozoril:
“Slovenci smo v zgodovini služili različnim vojskam, še najmanj slovenski. In ta razstava je tudi del naše vojaške zgodovine, ki naj nam služi kot opomin, da se kaj takšnega nikoli več ne ponovi.”
Skupina zanesenjakov je na Reki leta 2001 ustanovila društvo Pro torpedo, da bi zaustavili propadanje industrijske dediščine, preuredili velikanska skladišča v reški luki in hale v nekdanjih tovarnah (papirja in torpeda) ter predvsem ohranili lansirno rampo za torpedo. Vse od ustanovitve društva z različnimi dogodki in strokovnimi publikacijami na to opozarjajo javnost, vsako drugo leto pa pripravijo tudi večdnevno mednarodno konferenco.
Letos je potekala v Pomorskem in zgodovinskem muzeju Hrvaškega primorja, z več kot šestdesetimi predavatelji iz dvajsetih držav (od Evrope do Avstralije, Azije in Amerike), ki so razpravljali o zgodovini in dediščini torpeda. Mineva namreč 150 let od tega izuma angleškega industrialca Roberta Whiteheada, ki naj bi prvotno imel funkcijo obrambe, a je kot orožje povzročil mnogo gorja.
Med strokovnjaki, ki so sodelovali na konferenci je bil tudi doktor Stanislav Južnič z Univerze v Oklahomi, ki je v pogovoru z Marjano Mirković povedal več o fiziku in filozofu Ernstu Machu. Svoje poskuse, ki jih je izpeljal na Reki, je po prepričanju sogovornika, snoval v graščini svojega očeta pod Gorjanci.
Dr. Stanislav Južnič je k sodelovanju na reškem srečanju pritegnil tudi novomeško društvo Machova dediščina pod Gorjanci, ki je med drugim uredilo Machovo učno pot in pripravili zbornik z naslovom Slatenska dolina in Machova dediščina pod Gorjanci.
V Beneški Sloveniji je bilo zaradi kolesarske dirke minuli teden še posebej živahno. 13-ta etapa svetovno znane kolesarske dirke po Italiji je tekmovalce in množico spremljevalcev velike športne prireditve pripeljala tudi na 170 kilometrov dolgo po v Nadiške in Terske doline. Videli in slišali so tudi dobrodošlice v slovenskem jeziku, saj so se tamkajšnji rojaki, posamezniki, v društvih in ustanovah dolgo in skrbno pripravljali na to prireditev.
Učenci špetrske dvojezične šole niso imeli pouka, so pa obiskovalcem Benečije z roza majicami in slovenskim napisom na njih sporočali, kdo so. V multimedijskem krajinskem in pripovednem muzeju SMO so na široko odprli vrata in obiskovalcem predstavili življenje slovenske skupnosti v Videmski pokrajini.
Da je beneška etapa zelo zahtevne kolesarske dirke korak naprej v turistični ponudbi krajev pod Matajurjem, je Mirjam Muženič, ki je spremljala kolesarje, pritrdil tudi predstavnik tamkajšnje Gorske skupnosti Miha Koren.
Inštitut za slovensko kulturo iz Špetra pa je ob tem predstavil tudi novo aplikacijo za pametne telefone Mi smo tu z opisi vseh dolin Videmske pokrajine, kjer živijo Slovenci.
Sotočja so vnovič glasbeno obarvana. Slišite lahko posnetek koncerta mešanega pevskega zbora Danica iz Šentprimoža v Podjuni in tamburaške skupine Tamika iz Železne Kaple. Zbor Danica je bil pred dvema letoma, ko je praznoval 100-letnico delovanja, razglašen za najboljši zbor avstrijske Koroške. Konec aprila letos so se pevke in pevci skupaj s tamburaši predstavili tudi v okviru 12. koroških kulturnih dnevov v Ljubljani. Serijo kulturnih prireditev, namenjenih predstavitvi dejavnosti koroških Slovencev, tradicionalno pripravlja Društvo slovensko-avstrijskega prijateljstva skupaj z ljubljanskim Klubom koroških Slovencev. Zakaj je bilo občinstvo, ki je napolnilo Linhartovo dvorano Cankarjevega doma, navdušeno, lahko slišite v tokratnih Sotočjih. Pridružite se rojakom in prisluhnite mešanemu pevskemu zboru Danica, ki vas bo s slovensko narodno pesmijo popeljal po vseh teh dolinah avstrijske Koroške!
Velika vojna, ki je pred stotimi leti pustošila tudi na naših tleh, je korenito posegla v usodo slovenskega naroda na Tržaškem in Goriškem. O posledicah 1. svetovne vojne za Slovence v takratni Julijski krajini se v Sotočjih pogovarjamo s tržaško Slovenko, zgodovinarko, doktorico Marto Verginello. Na poletnem srečanju smo se pridružili porabskim upokojencem, stebrom tamkajšnje slovenske manjšine. Njihova zagovornica v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss pa spregovori o pripravah na jesenske lokalne volitve. Na avstrijskem Koroškem te dni poteka več glasbenih delavnic. Z udeleženci se tako sprehodimo od rocka do komorne glasbe in se vmes ustavili tudi pri pevcih na Big Bang glasbeni delavnici.
V hrvaški prestolnici je v Umetniškem paviljonu na ogled razstava fotografij ene najuglednejših hrvaških fotografinj Marije Braut. Na razstavi z naslovom "Neznani Zagreb Marije Braut" so na ogled fotografije, številne prvič predstavljene, iz njenega osebnega arhiva. Življenje 85-letne umetnice slovenskih korenin je polno neverjetnih zgodb, tragedij in uspehov. Gostimo jo v tokratnih Sotočjih. Odpravili smo se tudi na potep po turističnih kmetijah v Furlaniji julijski krajini, zelo pomembnih za tam živečo slovensko narodno skupnost. S koroško Slovenko Matejo Kert, kulturno referentko pri Krščanski kulturni zvezi, se pogovarjamo o lutkovni in gledališki ustvarjalnosti in se v Küharjevi spominski hiši na Gornjem Seniku pridružimo šolarjem pri spoznavanju ljudskih običajev Porabja. Rojaki iz sosednjih držav vas čakajo v oddaji Sotočja
V Sotočjih tokrat preverjamo, kako je z možnostjo naročanja slovenskih učbenikov na Tržaškem. Tamkajšnja slovenska knjigarna je morala zapreti vrata, novega knjižnega središča pa še ni. Odpravili smo se na Rebrco pri Železni Kapli, kjer so se tudi letos zbrali mladi umetniki. S sodnikom, literatom in prevajalcem doktorjem Jankom Ferkom se med drugim pogovarjamo o slovenskem prevodu njegovega romana o Sarajevu z naslovom »Cesar je vojsko odposlal«. Rojak Boris Šenkinc, pobudnik projekta o kolesarskih poteh v Primorsko - goranski županiji, je povezal turizem s kolesarjenjem. V Sotočjih pa gostimo tudi porabskega Slovenca Francka Mukiča, tesno povezanega z ljudsko glasbo in Sombotelskimi spominčicami.
Sotočja so tokrat v znamenju slovenske popevke, ki je imela svoje zlato obdobje tudi na Tržaškem. Konec marca letos je Radio Koper skupaj s Slovenskim kulturnim društvom Barkovlje pri Trstu v tamkajšnji dvorani s koncertom zaznamoval 50-letnico slovenske tržaške popevke. Pobudo za festival, ki je potekal v letih 1963 in 64, je dalo Prosvetno društvo Barkovlje in po pol stoletja so na novo priredili takratne popevke. Tri generacije, ki so se srečale v Barkovljah, so obujale spomine na takratne čase in slovensko glasbeno tradicijo v Italiji. Kako je zvenela 50-letnica slovenske tržaške popevke, lahko slišite v tokratnih Sotočjih.
Poletje je čas različnih jezikovnih taborov. Kako so jezikovne počitnice v Piranu preživljali mladi rojaki iz Porabja, lahko slišite v tokratnih Sotočjih. Vabimo vas tudi v edini slovenski muzej na Madžarskem. Obiskovalci muzeja Avgusta Pavla v Monoštru prihajajo z vsega sveta, manj kot lani pa jih je iz Slovenije. V oddaji gostimo koroško Slovenko Majo Haderlap, ki je nemškim bralcem približala zgodovino slovenske narodne skupnosti, in rojaka iz Furlanije julijske krajine. Kakšno je življenje mladega kmetovalca, pojasnjuje Matej Lupinc, kritičen do bolonjskega izobraževalnega sistema, v globalizaciji vidi priložnost za slovensko narodno skupnost. Dobitnik srebrne olimpijske medalje v Tokiu leta 1964, uspešni vaterpolist in rokometaš Zlatko Šimenc, rojak iz Zagreba, pa je zadovoljen. Ob vsem kar je dosegel, ima za to nedvomno veliko razlogov. Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav v tokratnih Sotočjih.
Ob 100. obletnici začetka prve svetovne vojne se v Sotočjih tokrat posvečamo porabskim Slovencem. Tudi njih je vojna ločila od matične domovine. Porabje je po koncu vojne pripadlo Madžarski, nekoč zelo razvito območje pa je začelo nazadovati. S tržaškim Slovencem Martinom Mavrom, tajnikom Zveze slovenskih športnih društev v Italiji, se pogovarjamo o mladih rojakih in njihovih športnih uspehih. Veselje zaradi ligaških napredovanj pogosto zasenčijo dodatni finančni stroški, ki si jih društva ne morejo privoščiti . V Novem mestu smo se pridružili mladim z avstrijske Koroške, ki so v okviru jezikovnih počitnic dva tedna preživeli skupaj z dolenjskimi učenci. Na gradu Grobnik pa smo prisluhnili zaključku festivala komorne glasbe, ki ga je Zdravko Pleše pripravil že četrto leto zapored. Občinstvo je bilo navdušeno.
Sotočja so tokrat predvsem v znamenju mladih rojakov iz sosednjih držav. O njih so razpravljali tudi na letošnjem vseslovenskem srečanju v državnem zboru. Koliko lahko mladi danes dejansko sooblikujejo skupni slovenski prostor, nas zanima v pogovoru s Tanjo Peric, tržaško Slovenko, aktivno tudi na političnem prizorišču. Mladi so svojo dejavnost predstavili tudi na letošnji prireditvi Dobrodošli doma, ki je potekala v Škofji Loki. Vas zanima, kako so zapeli člani otroškega pevskega zbora Danica iz Šentprimoža v Podjuni? Prisluhnite oddaji. Doktor Karel Hren je eden od dveh novih ravnateljev Mohorjeve družbe iz Celovca. Prinaša v družbo, ki se ponaša kot najstarejša slovenska založba, nov veter? Tudi o tem več v Sotočjih. Predstavljamo tudi Tomaža Gržeto, glasbenega publicista, ki je zaradi študija Reko zamenjal za Ljubljano. V Monoštru pa smo si ogledali Mokre sanje mariborskega fotografa Marka Šebreka. Rojaki iz sosednjih držav vas čakajo tudi v tokratni oddaji Sotočja!
Tudi rojaki v sosednjih državah so praznovali dan državnosti. Več o skupni športno - kulturni prireditvi, ki so jo v Umagu pripravila slovenska društva v Istri, lahko slišite v Sotočjih. Avstrijsko gospodarstvo je med uspešnejšimi v Evropi. Kje je skrivnost njihovega uspeha, sprašujemo koroškega Slovenca Mirana Breznika, svetovalca za prodor podjetij na tuje trge. V oddaji gostimo mlade podjetne rojake iz Furlanije julijske krajine. Devan Jagodic, ravnatelj SLORI-ja - Slovenskega raziskovalnega inštituta iz Trsta, spregovori o izzivih inštituta po štirih desetletjih delovanja. Pridružimo pa se tudi mladim porabskim Slovencem, ki so na Gornjem Seniku pekli pice in druge podobne lokalne jedi. Katere? Prisluhnite oddaji.
Zgodovinar doktor Feliks Bister, koroški Slovenec, ki že desetletja živi na Dunaju, je raziskoval tudi življenje in delo Antona Korošca. Ob bližajoči se 100. obletnici začetka 1. svetovne vojne pojasnjuje, kako usodne so bile posledice vojne za koroške Slovence. Odpravili smo se v reški arhiv, kjer je na ogled razstava z naslovom Mejna grofija Istra v 1. svetovni vojni. Slovensko stalno gledališče v Trstu ima novega umetniškega koordinatorja Eduarda Milerja. Nasledil bo Diano Koloini, ki zaradi odnosa vodilnih do tega gledališča iz Trsta odhaja razočarana. Razočarane pa niso bile rojakinje iz Porabja, ki so na delavnici v Hiši jabolk na Gornjem Seniku spoznavale skrivnosti priprave marmelade, kompotov in zavitkov, rétašev, kot jim pravijo porabski Slovenci. Recept zanje lahko slišite v Sotočjih.
Slovenci v Italiji bodo skladno z zaščitnim zakonom iz Rima letos dobili dobrih 5,4 milijona evrov. Predlagana razdelitev denarja in načrti za spremembe financiranja pa že dvigujejo prah. Podrobneje o tem v tokratnih Sotočjih. Pozornost tokrat posvečamo avstrijskemu pravnemu redu in spoštovanju pravic slovenske narodne skupnosti. Odpravili smo se v Geopark Karavanke, ki povezuje slovensko in avstrijsko Koroško. Člane kulturnega in turističnega društva Andovci smo pospremili na pot od Malega Triglava v Porabju do vznožja Triglava in se spomnili slovenskih športnikov na Hrvaškem. Na pobudo Slovenskega doma v Zagrebu je nastala tretja iz serije monografij o pomembnih ljudeh slovenskega rodu, ki so zaznamovali hrvaško zgodovino. Po gledaliških in likovnih umetnikih so zdaj svojo knjigo dobili tudi športniki. Podrobnosti slišite v oddaji Sotočja!
Štefan Merkač je pri koroški deželni vladi zadolžen za pripravo načrta energetskega preobrata. O ambicioznih okoljevarstvenih ciljih in poti do njihove uresničitve pripoveduje v tokratnih Sotočjih. Na obisku v Porabju smo se pridružili bodočim učiteljem v dvojezičnih šolah na avstrijskem Koroškem. S strokovnim slavističnim simpozijem na Opčinah pri Trstu so strokovnjaki počastili bližajoči se 90. rojstni dan slovenskega literata Alojza Rebule. O njegovem delu in pomenu za slovensko literaturo lahko več slišite v tokratni oddaji. Gostimo pa tudi umetniško družino Zelenko, zaslužno za oživitev istrskega mesteca Grožnjan, mesta umetnikov, ki praznuje 50-letnico.
Sotočja so tokrat precej politično obarvana. Gostimo namreč bodočo evropsko poslanko Angeliko Mlinar, koroško Slovenko, ki se bo med drugim v Bruslju, kot pravi, zavzemala tudi za več neposredne demokracije v evropski uniji. O prvih vtisih po začetku mandata v Budimpešti pripoveduje Erika Köleš Kiš, prva zagovornica slovenske manjšine v madžarskem parlamentu. Rojaki na tržaškem in goriškem so zadovoljni z rezultati občinskih volitev, ki so potekale hkrati z evropskimi. Tamkajšnje dvojezične občine bodo namreč tudi v prihodnje vodili župani iz vrst Slovencev. Manj spodbudni so bili rezultati v Benečiji in Reziji. Tudi o tem več v tokratni oddaji. Odpravili pa smo se še Buzet, kjer so se skupaj z društvom Lipa predstavili učenci dopolnilnega pouka slovenščine z Reke, Pulja, Buzeta in Čabra.
V Sotočjih se tokrat nismo mogli izogniti volitvam v Evropski parlament. Rojaki na Hrvaškem so nezadovoljni, ne le zaradi slabe obveščenosti temveč tudi zaradi nezainteresiranosti političnih strank za njihove glasove. Nekdanji novinar in urednik Bojan Brezigar, novi predsednik izdajatelja Primorskega dnevnika, ocenjuje, da so razmere na dnevniku zelo kritične, vendar nevarnosti, da bi propadel, ni. Prav tako pa ni več možnosti za dodatno zmanjševanje stroškov. Kje so torej možne rešitve, nas zanima v tokratnih Sotočjih. Več o načrtih koroškega avtobusnega podjetja, ki je uvedlo redno avtobusno povezavo med Celovcem in Ljubljano, pove Mirko Zeichen-Picej, poslovodja avtobusnega holdinga. Pridružili pa smo se tudi porabskim upokojencem na kolesarskemu izletu v Sakalovce. Povabimo pa vas tudi na avstrijsko slovensko potujočo razstavo Sledi/Spuren ob 100. obletnici začetka 1. svetovne vojne.
Za delovanje slovenskih organizacij v zamejstvu je v letošnjem proračunu namenjenih skoraj petina manj denarja kot lani. Kaj to konkretno pomeni, je postalo jasno šele zdaj, ko je Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu denar razdelil posameznim organizacijam. Največ kritik prihaja iz vrst Slovencev v Italiji. Kako naprej, nas bo zanimalo v tokratnih Sotočjih. O življenju na Tržaškem se pogovarjamo z režiserjem in pisateljem Igorjem Pisonom, predstavnikom mlajše generacije tržaških Slovencev. Doktorica Karmen Delač Petković spregovori o pripravi Goranskega biografskega leksikona in sodelovanju s Slovenci na Hrvaškem. Porabski Slovenci in pomurski Madžari so skupaj pripravili izobraževalni projekt, zelo pomemben za obe narodni skupnosti. Odpravili smo se tudi v Šentandraž v Labotski dolini, kjer je potekal letošnji kulturni teden koroških Slovencev.
Učitelji slovenskega jezika na zamejskih šolah so se tokrat srečali na Reki, na osnovni šoli Pečine, kjer pouk slovenščine poteka že od leta 2006. Na Petanjcih so se na prireditvi »Jambori spominov in dobrega sosedstva« letos predstavili porabski Slovenci in Slovenci iz Radgonskega kota. Tradicionalno na prireditvi posadijo tudi drevo; porabski Slovenci so tako zasadili hrast, Slovenci iz Radgonskega kota pa sekvojo. Zakaj, lahko slišite v tokratni oddaji. Odpravili smo se tudi »po koroških poteh«. Tako je namreč naslov dopolnjenega in posodobljenega kulturnozgodovinskega turističnega vodnika Janka Zerzerja in se pridružili praznovanju 50-letnico deželnega studia RAI-a v Trstu, katerega sestavni del so tudi slovenski programi. Iz Trsta prihaja tudi Igor Pison, režiser predstave Angel pozabe v ljubljanski Mali Drami, nastale po zelo uspešnem romanu Maje Haderlap.
V tokratnih Sotočjih gostimo še eno zelo dejavno koroško Slovenko. Ana Blatnik bo julija prevzela vodenje avstrijskega zveznega sveta. Institucija, ki ima podobno vlogo kot slovenski državni svet, je že dalj časa na udaru kritik. Da so spremembe nujne, se zaveda tudi poslanka Ana Blatnik, ki zase pravi, da je realistka. O razmerah v avstrijski zvezni in koroški deželni politiki smo se z njo pogovarjamo v tokratni oddaji. Pridružili smo se slovenskemu društvu Bazovica z Reke, ki je pred kratkim gostovalo v Monoštru in rojakom v Porabju predstavilo svoje dejavnosti. Spoznate pa lahko tudi gostinca Borisa Lipovca, nekoč aktivnega člana dramske in mladinske skupine društva Bazovica. Alpinist in jadralni padalec je bil v preteklosti tudi jamar, danes pa je zelo dejaven predvsem v lokalnem pustolovskem združenju, kjer mu ne manjka adrenalinskih dejavnosti. Prisluhnite oddaji!
Pred bližajočim se praznikom dela v Sotočjih preverjamo, kakšne so priložnosti za delo na avstrijskem Koroškem. Tja se s trebuhom za kruhom odpravlja vse več ljudi iz Slovenije, čeprav so možnosti za zaposlitev tudi v Avstriji precej omejene. Je pa z delom in priložnostmi, ki se ponujajo, zadovoljna Eva Ciglar, nova tajnica slovenskega društva Bazovica na Reki. Iz Maribora jo je k rojakom v Kvarner odpeljala ljubezen. Slišite lahko, kako se je v Ljubljani predstavil mešani pevski zbor Danica iz Šentprimoža v Podjuni, pred dvema letoma razglašen za najboljši zbor na Koroškem, in kaj o svojem novem albumu pravijo gornjeseniški ljudski pevci in pevke.
Pred bližajočim se praznikom dela v Sotočjih preverjamo, kakšne so priložnosti za delo na avstrijskem Koroškem. Tja se s trebuhom za kruhom odpravlja vse več ljudi iz Slovenije, čeprav so možnosti za zaposlitev tudi v Avstriji precej omejene. Je pa z delom in priložnostmi, ki se ponujajo, zadovoljna Eva Ciglar, nova tajnica slovenskega društva Bazovica na Reki. Iz Maribora jo je k rojakom v Kvarner odpeljala ljubezen. Slišite lahko, kako se je v Ljubljani predstavil mešani pevski zbor Danica iz Šentprimoža v Podjuni, pred dvema letoma razglašen za najboljši zbor na Koroškem, in kaj o svojem novem albumu pravijo gornjeseniški ljudski pevci in pevke.
Revija Koroška poje, ki jo v Celovcu že več kot 4 desetletja pripravlja Krščanska kulturna zveza, je priložnost za predstavitev glasbene dejavnosti koroških Slovencev. Vsako leto v začetku marca v celovškem Domu glasbe nastopijo domači pevski zbori in vokalne skupine, na odru se jim pridružijo različne instrumentalne zasedbe, vedno pa na revijo povabijo še goste iz Furlanije julijske krajine in Slovenije. Tokratna Koroška poje, prvič pod vodstvom novega predsednika Krščanske kulturne zveze, duhovnika Janka Krištofa, je bila v znamenju cerkvene in posvetne glasbe. V prazničnih Sotočjih lahko tokrat slišite posnetek letošnjega koncerta, na katerem so nastopili Cerkveni zbor Loče, mešani pevski zbor Gorotan iz Šmihela, mladinski zbor Danica iz Šentprimoža, skupina ConCor iz Rožeka, mešana pevska skupina Višarski oktet iz Kanalske doline v Italiji in moški pevski zbor Tomaža Tozona Viribus Unitis iz Slovenije.
Neveljaven email naslov