Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Spremembe v avstrijski vladi in zakaj so svobodnjaki slavili na Južnem Koroškem, porabski Slovenci v času prve svetovne vojne, reška industrijska dediščina in torpedo, dirka po Italiji in Beneška Slovenija
Ob novem predsedniku Avstrije Alexandru Van der Bellnu so si oddahnili tudi rojaki na avstrijskem Koroškem, toda podatek, da je Južna Koroška prepričljivo podprla svobodnjaškega predsedniškega kandidata Norberta Hoferja ni spodbuden. Zanj so glasovali v vseh koroških občinah razen v Celovcu, Hodišah, Krivi Vrbi, Selah in Železni Kapli.
Kaj to pomeni, sprašujemo Nantija Olipa, predsednika sosveta slovenske narodne skupnosti pri Uradu zveznega kanclerja in podpredsednika Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS). Kot pravi, je zaradi tega šokiran, volilci, ki so na lokalnih volitvah glasovali za socialdemokrate, so očitno menjali stran.
“Če pogledam rezultate v dvojezičnih koroških občinah, sem šokiran, kaj se dogaja v našem življenjskem prostoru. .. Enako pa sem šokiran, ker so nam desetletje pridigali, kako uspešna je integracijska politika in da naj se vključimo v stranke. V resnici smo tam drobiž, da ga niti zanemarjajo ne več.”
Tako je kritičen podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, ki se zavzema za enotno slovensko zastopstvo. Kritičen pa je Olip tudi do zdaj že nekdanjega ministra, zadolženega za narodne skupnosti Josepha Ostermayerja, ki je imel pomembno vlogo tudi pri podpisu kompromisnega dogovora glede dvojezičnih tabel. Po podpisu celovškega memoranduma se je zvezna politika povsem distancirala od vprašanj, povezanih z manjšinsko politiko in slovensko narodno skupnostjo, meni Olip.
“Ni jih bilo videti na noben srečanju. To so bili mojstri partijske politike, le kdor se jim je klanjal, je bil nagrajen…. Pred petimi leti se je poslovil ne le od slovenske narodne skupnosti, ampak od vseh narodnih skupnosti.”
Vse obljube o sodelovanju manjšin so bile pozabljene, od šolske reforme do zakona o narodnih skupnosti, pravi predsednik sosveta Nanti Olip in pozdravlja zamenjave na čelu avstrijske vlade. Pričakuje, da se bo odnos vladne koalicije pod vodstvom Christana Kerna in novega ministra, pristojnega za manjšine, Thomasa Drozde do narodnih skupnosti izboljšal. Vlada pod kanclerjem Faymannom namreč zaradi migracijske krize ni bila več sposobna urejati drugih aktualnih vprašanj.
“Mi nismo bili več niti na registracijskem seznamu prejšnje avstijske vlade, da smo prisotni v tej republiki, da smo v tej regiji že stoletja. Kot, da nas ne bi bilo.”
Ali Nanti Olip upa, da se bo z novim kanclerjem to spremenilo?
“Seveda upam, ker slabše ja ne more biti.”
Daljši pogovor s predsednikom sosveta slovenske narodne skupnosti pri Uradu zveznega kanclerja Nantijem Olipom, poslovodečim NSKS, lahko slišite v tokratni oddaji.
V ORF teatru v Celovcu so v petek slovesno razglasili zmagovalce tokratnega natečaja Pisana promlad – na dan z besedilom Volbankonkove ustanove, ki spodbuja mlad za pisanje v slovenskem jeziku. Letos so dobili 613 del, na natečaju pa je sodelovalo 37 izobraževalnih ustanov. Nekaj utrinkov iz slovesne razglasitve, najboljša besedila po oceni žirije in mlade pevke, gojenke VOXON pevske akademijeiz Pliberka, ki so sooblikovale progream, lahko slišite v tokratni oddaji. Vsa nagrajena besedila so objavljena tudi v posebni prilogi tednika Nedelja.
Pomurski muzej Murska Sobota in Zveza Slovencev na Madžarskem sta v Slovenskem kulturnem in informativnem centru v Monoštru pripravila dvojezično razstavo o porabskih Slovencih v prvi svetovni vojni z naslovom Príšo je glas, ki pripoveduje o njihovih usodah. Kot pojasnjuje avtorica razstave in direktorica muzeja Metka Fujs, so se za predstavitev usod porabskih Slovencev odločili po odprtju razstave z istim naslovom, ki je na ogled v Murski Soboti in predstavlja usode Prekmurcev. Ob tem so jih porabski rojaki pozvali, naj raziščejo tudi usodo njihovih prednikov. Domačine so nato pozvali, naj prispevajo slikovno in drugo gradivo, ki ga hranijo doma, in pomagajo z zgodbami, ki so jim jih pripovedovali starši in stari straši. Generalni konzul v Monoštru dr. Boris Jesih, ki je odprl razstavo, pa je med drugim opozoril:
“Slovenci smo v zgodovini služili različnim vojskam, še najmanj slovenski. In ta razstava je tudi del naše vojaške zgodovine, ki naj nam služi kot opomin, da se kaj takšnega nikoli več ne ponovi.”
Skupina zanesenjakov je na Reki leta 2001 ustanovila društvo Pro torpedo, da bi zaustavili propadanje industrijske dediščine, preuredili velikanska skladišča v reški luki in hale v nekdanjih tovarnah (papirja in torpeda) ter predvsem ohranili lansirno rampo za torpedo. Vse od ustanovitve društva z različnimi dogodki in strokovnimi publikacijami na to opozarjajo javnost, vsako drugo leto pa pripravijo tudi večdnevno mednarodno konferenco.
Letos je potekala v Pomorskem in zgodovinskem muzeju Hrvaškega primorja, z več kot šestdesetimi predavatelji iz dvajsetih držav (od Evrope do Avstralije, Azije in Amerike), ki so razpravljali o zgodovini in dediščini torpeda. Mineva namreč 150 let od tega izuma angleškega industrialca Roberta Whiteheada, ki naj bi prvotno imel funkcijo obrambe, a je kot orožje povzročil mnogo gorja.
Med strokovnjaki, ki so sodelovali na konferenci je bil tudi doktor Stanislav Južnič z Univerze v Oklahomi, ki je v pogovoru z Marjano Mirković povedal več o fiziku in filozofu Ernstu Machu. Svoje poskuse, ki jih je izpeljal na Reki, je po prepričanju sogovornika, snoval v graščini svojega očeta pod Gorjanci.
Dr. Stanislav Južnič je k sodelovanju na reškem srečanju pritegnil tudi novomeško društvo Machova dediščina pod Gorjanci, ki je med drugim uredilo Machovo učno pot in pripravili zbornik z naslovom Slatenska dolina in Machova dediščina pod Gorjanci.
V Beneški Sloveniji je bilo zaradi kolesarske dirke minuli teden še posebej živahno. 13-ta etapa svetovno znane kolesarske dirke po Italiji je tekmovalce in množico spremljevalcev velike športne prireditve pripeljala tudi na 170 kilometrov dolgo po v Nadiške in Terske doline. Videli in slišali so tudi dobrodošlice v slovenskem jeziku, saj so se tamkajšnji rojaki, posamezniki, v društvih in ustanovah dolgo in skrbno pripravljali na to prireditev.
Učenci špetrske dvojezične šole niso imeli pouka, so pa obiskovalcem Benečije z roza majicami in slovenskim napisom na njih sporočali, kdo so. V multimedijskem krajinskem in pripovednem muzeju SMO so na široko odprli vrata in obiskovalcem predstavili življenje slovenske skupnosti v Videmski pokrajini.
Da je beneška etapa zelo zahtevne kolesarske dirke korak naprej v turistični ponudbi krajev pod Matajurjem, je Mirjam Muženič, ki je spremljala kolesarje, pritrdil tudi predstavnik tamkajšnje Gorske skupnosti Miha Koren.
Inštitut za slovensko kulturo iz Špetra pa je ob tem predstavil tudi novo aplikacijo za pametne telefone Mi smo tu z opisi vseh dolin Videmske pokrajine, kjer živijo Slovenci.
873 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Spremembe v avstrijski vladi in zakaj so svobodnjaki slavili na Južnem Koroškem, porabski Slovenci v času prve svetovne vojne, reška industrijska dediščina in torpedo, dirka po Italiji in Beneška Slovenija
Ob novem predsedniku Avstrije Alexandru Van der Bellnu so si oddahnili tudi rojaki na avstrijskem Koroškem, toda podatek, da je Južna Koroška prepričljivo podprla svobodnjaškega predsedniškega kandidata Norberta Hoferja ni spodbuden. Zanj so glasovali v vseh koroških občinah razen v Celovcu, Hodišah, Krivi Vrbi, Selah in Železni Kapli.
Kaj to pomeni, sprašujemo Nantija Olipa, predsednika sosveta slovenske narodne skupnosti pri Uradu zveznega kanclerja in podpredsednika Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS). Kot pravi, je zaradi tega šokiran, volilci, ki so na lokalnih volitvah glasovali za socialdemokrate, so očitno menjali stran.
“Če pogledam rezultate v dvojezičnih koroških občinah, sem šokiran, kaj se dogaja v našem življenjskem prostoru. .. Enako pa sem šokiran, ker so nam desetletje pridigali, kako uspešna je integracijska politika in da naj se vključimo v stranke. V resnici smo tam drobiž, da ga niti zanemarjajo ne več.”
Tako je kritičen podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, ki se zavzema za enotno slovensko zastopstvo. Kritičen pa je Olip tudi do zdaj že nekdanjega ministra, zadolženega za narodne skupnosti Josepha Ostermayerja, ki je imel pomembno vlogo tudi pri podpisu kompromisnega dogovora glede dvojezičnih tabel. Po podpisu celovškega memoranduma se je zvezna politika povsem distancirala od vprašanj, povezanih z manjšinsko politiko in slovensko narodno skupnostjo, meni Olip.
“Ni jih bilo videti na noben srečanju. To so bili mojstri partijske politike, le kdor se jim je klanjal, je bil nagrajen…. Pred petimi leti se je poslovil ne le od slovenske narodne skupnosti, ampak od vseh narodnih skupnosti.”
Vse obljube o sodelovanju manjšin so bile pozabljene, od šolske reforme do zakona o narodnih skupnosti, pravi predsednik sosveta Nanti Olip in pozdravlja zamenjave na čelu avstrijske vlade. Pričakuje, da se bo odnos vladne koalicije pod vodstvom Christana Kerna in novega ministra, pristojnega za manjšine, Thomasa Drozde do narodnih skupnosti izboljšal. Vlada pod kanclerjem Faymannom namreč zaradi migracijske krize ni bila več sposobna urejati drugih aktualnih vprašanj.
“Mi nismo bili več niti na registracijskem seznamu prejšnje avstijske vlade, da smo prisotni v tej republiki, da smo v tej regiji že stoletja. Kot, da nas ne bi bilo.”
Ali Nanti Olip upa, da se bo z novim kanclerjem to spremenilo?
“Seveda upam, ker slabše ja ne more biti.”
Daljši pogovor s predsednikom sosveta slovenske narodne skupnosti pri Uradu zveznega kanclerja Nantijem Olipom, poslovodečim NSKS, lahko slišite v tokratni oddaji.
V ORF teatru v Celovcu so v petek slovesno razglasili zmagovalce tokratnega natečaja Pisana promlad – na dan z besedilom Volbankonkove ustanove, ki spodbuja mlad za pisanje v slovenskem jeziku. Letos so dobili 613 del, na natečaju pa je sodelovalo 37 izobraževalnih ustanov. Nekaj utrinkov iz slovesne razglasitve, najboljša besedila po oceni žirije in mlade pevke, gojenke VOXON pevske akademijeiz Pliberka, ki so sooblikovale progream, lahko slišite v tokratni oddaji. Vsa nagrajena besedila so objavljena tudi v posebni prilogi tednika Nedelja.
Pomurski muzej Murska Sobota in Zveza Slovencev na Madžarskem sta v Slovenskem kulturnem in informativnem centru v Monoštru pripravila dvojezično razstavo o porabskih Slovencih v prvi svetovni vojni z naslovom Príšo je glas, ki pripoveduje o njihovih usodah. Kot pojasnjuje avtorica razstave in direktorica muzeja Metka Fujs, so se za predstavitev usod porabskih Slovencev odločili po odprtju razstave z istim naslovom, ki je na ogled v Murski Soboti in predstavlja usode Prekmurcev. Ob tem so jih porabski rojaki pozvali, naj raziščejo tudi usodo njihovih prednikov. Domačine so nato pozvali, naj prispevajo slikovno in drugo gradivo, ki ga hranijo doma, in pomagajo z zgodbami, ki so jim jih pripovedovali starši in stari straši. Generalni konzul v Monoštru dr. Boris Jesih, ki je odprl razstavo, pa je med drugim opozoril:
“Slovenci smo v zgodovini služili različnim vojskam, še najmanj slovenski. In ta razstava je tudi del naše vojaške zgodovine, ki naj nam služi kot opomin, da se kaj takšnega nikoli več ne ponovi.”
Skupina zanesenjakov je na Reki leta 2001 ustanovila društvo Pro torpedo, da bi zaustavili propadanje industrijske dediščine, preuredili velikanska skladišča v reški luki in hale v nekdanjih tovarnah (papirja in torpeda) ter predvsem ohranili lansirno rampo za torpedo. Vse od ustanovitve društva z različnimi dogodki in strokovnimi publikacijami na to opozarjajo javnost, vsako drugo leto pa pripravijo tudi večdnevno mednarodno konferenco.
Letos je potekala v Pomorskem in zgodovinskem muzeju Hrvaškega primorja, z več kot šestdesetimi predavatelji iz dvajsetih držav (od Evrope do Avstralije, Azije in Amerike), ki so razpravljali o zgodovini in dediščini torpeda. Mineva namreč 150 let od tega izuma angleškega industrialca Roberta Whiteheada, ki naj bi prvotno imel funkcijo obrambe, a je kot orožje povzročil mnogo gorja.
Med strokovnjaki, ki so sodelovali na konferenci je bil tudi doktor Stanislav Južnič z Univerze v Oklahomi, ki je v pogovoru z Marjano Mirković povedal več o fiziku in filozofu Ernstu Machu. Svoje poskuse, ki jih je izpeljal na Reki, je po prepričanju sogovornika, snoval v graščini svojega očeta pod Gorjanci.
Dr. Stanislav Južnič je k sodelovanju na reškem srečanju pritegnil tudi novomeško društvo Machova dediščina pod Gorjanci, ki je med drugim uredilo Machovo učno pot in pripravili zbornik z naslovom Slatenska dolina in Machova dediščina pod Gorjanci.
V Beneški Sloveniji je bilo zaradi kolesarske dirke minuli teden še posebej živahno. 13-ta etapa svetovno znane kolesarske dirke po Italiji je tekmovalce in množico spremljevalcev velike športne prireditve pripeljala tudi na 170 kilometrov dolgo po v Nadiške in Terske doline. Videli in slišali so tudi dobrodošlice v slovenskem jeziku, saj so se tamkajšnji rojaki, posamezniki, v društvih in ustanovah dolgo in skrbno pripravljali na to prireditev.
Učenci špetrske dvojezične šole niso imeli pouka, so pa obiskovalcem Benečije z roza majicami in slovenskim napisom na njih sporočali, kdo so. V multimedijskem krajinskem in pripovednem muzeju SMO so na široko odprli vrata in obiskovalcem predstavili življenje slovenske skupnosti v Videmski pokrajini.
Da je beneška etapa zelo zahtevne kolesarske dirke korak naprej v turistični ponudbi krajev pod Matajurjem, je Mirjam Muženič, ki je spremljala kolesarje, pritrdil tudi predstavnik tamkajšnje Gorske skupnosti Miha Koren.
Inštitut za slovensko kulturo iz Špetra pa je ob tem predstavil tudi novo aplikacijo za pametne telefone Mi smo tu z opisi vseh dolin Videmske pokrajine, kjer živijo Slovenci.
Univerza v Trstu je ob 100-letnici delovanja podelila častna doktorata italijanskemu predsedniku Matarelli in nekdanjemu slovenskemu predsedniku Pahorju, ker sta se zoperstavila ozkoglednosti nacionalizma in se zavzela za politiko sprave. To je bil začetek poti, ki pa še ni končana, opozarjajo v krovnih organizacijah.
Avstrija ne izpolnjuje zakonsko določene zaščite manjšin in krši vladavino prava, v Bruslju opozarjajo predstavniki koroških Slovencev. Kaj si obetajo od javne predstavitve na odboru za peticije evropskega parlamenta?
Tradicija je, da na velikonočni ponedeljek prisluhnemo, kako poje Koroška. Letošnja revija Koroška poje je bila posebej mladostna, saj jo je Krščanska kulturna zveza v Celoti posvetila mladim pevkam in pevcem. Posebej za koncert se je zbral 80-članski pevski zbor Mladina poje, nastali pa sta tudi priredbi znanih koroških slovenskih pesmi.
Sodelovanje med Slovenijo in Furlanijo – Julijsko krajino še nikoli bi bilo tako močno, je po koncu skupnega zasedanja dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Načrtujejo več pomembnih projektov, ki naj bi vplivali tudi na življenje tam živečih rojakov. Kako pa je z medsebojnim priznavanjem diplom in poklicnih kvalifikacij, ta hip enim bolj perečih problemov?
Občine z obeh strani slovensko – italijanske meje, predvsem z območja Krasa, so se zavezale k ustanovitvi novega evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Kras – Carso. Kaj si lahko od tega obetajo Slovenci v Italiji?
Čudovito, veličastno, zdaj vidimo, kaj vse lahko naredijo mladi, so bili komentarji po reviji Koroška poje – posebej mladostna. Krščanska kulturna zveza jo je, kot pove že naslov, v celoti posvetila mladim.
Spomin na pregon koroških Slovencev leta 1942 je še kako živ, travme pa se, ugotavljajo strokovnjaki, prenašajo iz roda v rod. Iz Šmihela pri Pliberku je bilo izseljenih kar 22 družin in tamkajšnje prosvetno društvo bo v dobrem letu dni pripravilo več prireditev v spomin in opomin na to tragično obdobje koroških Slovencev.
Zdaj je zadnji čas, da ustvarimo pogoje za sistematično poučevanje slovenskega jezika tudi na Videmskem. Kajti brez jezika, nas - Slovencev v Italiji – ni, je dejala Nina Pahor, slavnostna govornica na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Čedadu.
Dve leti po podpisu sporazuma o oblikovanju skupnega slovensko - madžarskega sklada za razvoj obmejnega območja se vendarle obetajo prvi projekti. So porabski Slovenci, ki so opozarjali na posledice zaradi zamud, zadovoljni?
Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo in bo ves mesec prešerno tudi med rojaki v sosednjih državah. Kako so praznovali v Celovcu in kaj se je dogajalo pri porabskih Slovencih, lahko slišite v tokratni oddaji.
S februarjem so se v zamejstvu začela praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku. Ta je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, tako kot je kulturno delovanje eno od njihovih temeljev za ohranitev in razvoj slovenskega jezika. Koroški Slovenci pripravljajo osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku v iKultu, novem kulturnem središču v Celovcu, ki postaja vse bolj popularno.
Na vrh edine zbirne stranke Slovencev v Italiji – Stranke Slovenska skupnost – se je vrnil Damijan Terpin in zanima nas, kakšno smer bo stranka ubrala v prihodnje. Kaj prinašajo spremembe v vodstvu stranke, za zdaj še ni jasno, pravi komentator Primorskega dnevnika Sandor Tenze.
Prihodnost Slovencev v sosednjih državah bo negotova, če se ne bodo okrepili gospodarski temelji, so prepričani v zamejski gospodarski koordinaciji. Kaj je koordinacija dosegla v prvem letu svojega obstoja in kaj si lahko obeta v prihodnjih letih?
Slovenci na avstrijskem Štajerskem si prizadevajo, da bi v Gradcu dobili svoj kulturni center - Hišo sodelovanja. Več o tem in drugih izivih, povezanih predvsem z učenjem slovenščine, s predsednico Kulturnega društva člen 7 Suzano Weitlaner.
Začetek leta je priložnost za predstavitev načrtov in ključnih letošnjih izzivov Slovencev v sosednjih državah. Zanima nas, kaj načrtujejo rojaki v Italij in kaj pričakujejo porabski Slovenci.
Slovenci v Italiji so vitalna skupnost, ponosna na svoje umetniško ustvarjanje. V Cankarjevem domu v Ljubljani so 13. decembra 2023 predstavili delček svoje poezije in jo obogatili še z gledališko umetnostjo in glasbo.
Doma sem tam, kjer srce gori, se sonce smeji, življenje cveti, tam sem doma, v eni od svojih pesmi poje Katarina Hartmann, tesno povezana s Slovenskim kulturnim društvom Celovec.
Ne le šolstvo in kultura tudi šport je pomemben za krepitev slovenskega jezika. O jezikovnih projektih športnih zvez iz Trsta in Celovca z njunima predsednikoma, Ivanom Peterlinom in Marjanom Velikom.
Pridružimo se, času primerno, najmlajšim na miklavževanju v Porabju. Koroška Slovenka Marica Hartmann,
V Kanalski dolini je zaživel eksperimentalni večjezični pouk, za katerega so si tam živeči rojaki prizadevali več let. Njegovo izvajanje pa je velik izziv, saj usposobljenih pedagogov z znanjem slovenskega jezika primanjkuje.
Neveljaven email naslov