Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Spremembe v avstrijski vladi in zakaj so svobodnjaki slavili na Južnem Koroškem, porabski Slovenci v času prve svetovne vojne, reška industrijska dediščina in torpedo, dirka po Italiji in Beneška Slovenija
Ob novem predsedniku Avstrije Alexandru Van der Bellnu so si oddahnili tudi rojaki na avstrijskem Koroškem, toda podatek, da je Južna Koroška prepričljivo podprla svobodnjaškega predsedniškega kandidata Norberta Hoferja ni spodbuden. Zanj so glasovali v vseh koroških občinah razen v Celovcu, Hodišah, Krivi Vrbi, Selah in Železni Kapli.
Kaj to pomeni, sprašujemo Nantija Olipa, predsednika sosveta slovenske narodne skupnosti pri Uradu zveznega kanclerja in podpredsednika Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS). Kot pravi, je zaradi tega šokiran, volilci, ki so na lokalnih volitvah glasovali za socialdemokrate, so očitno menjali stran.
“Če pogledam rezultate v dvojezičnih koroških občinah, sem šokiran, kaj se dogaja v našem življenjskem prostoru. .. Enako pa sem šokiran, ker so nam desetletje pridigali, kako uspešna je integracijska politika in da naj se vključimo v stranke. V resnici smo tam drobiž, da ga niti zanemarjajo ne več.”
Tako je kritičen podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, ki se zavzema za enotno slovensko zastopstvo. Kritičen pa je Olip tudi do zdaj že nekdanjega ministra, zadolženega za narodne skupnosti Josepha Ostermayerja, ki je imel pomembno vlogo tudi pri podpisu kompromisnega dogovora glede dvojezičnih tabel. Po podpisu celovškega memoranduma se je zvezna politika povsem distancirala od vprašanj, povezanih z manjšinsko politiko in slovensko narodno skupnostjo, meni Olip.
“Ni jih bilo videti na noben srečanju. To so bili mojstri partijske politike, le kdor se jim je klanjal, je bil nagrajen…. Pred petimi leti se je poslovil ne le od slovenske narodne skupnosti, ampak od vseh narodnih skupnosti.”
Vse obljube o sodelovanju manjšin so bile pozabljene, od šolske reforme do zakona o narodnih skupnosti, pravi predsednik sosveta Nanti Olip in pozdravlja zamenjave na čelu avstrijske vlade. Pričakuje, da se bo odnos vladne koalicije pod vodstvom Christana Kerna in novega ministra, pristojnega za manjšine, Thomasa Drozde do narodnih skupnosti izboljšal. Vlada pod kanclerjem Faymannom namreč zaradi migracijske krize ni bila več sposobna urejati drugih aktualnih vprašanj.
“Mi nismo bili več niti na registracijskem seznamu prejšnje avstijske vlade, da smo prisotni v tej republiki, da smo v tej regiji že stoletja. Kot, da nas ne bi bilo.”
Ali Nanti Olip upa, da se bo z novim kanclerjem to spremenilo?
“Seveda upam, ker slabše ja ne more biti.”
Daljši pogovor s predsednikom sosveta slovenske narodne skupnosti pri Uradu zveznega kanclerja Nantijem Olipom, poslovodečim NSKS, lahko slišite v tokratni oddaji.
V ORF teatru v Celovcu so v petek slovesno razglasili zmagovalce tokratnega natečaja Pisana promlad – na dan z besedilom Volbankonkove ustanove, ki spodbuja mlad za pisanje v slovenskem jeziku. Letos so dobili 613 del, na natečaju pa je sodelovalo 37 izobraževalnih ustanov. Nekaj utrinkov iz slovesne razglasitve, najboljša besedila po oceni žirije in mlade pevke, gojenke VOXON pevske akademijeiz Pliberka, ki so sooblikovale progream, lahko slišite v tokratni oddaji. Vsa nagrajena besedila so objavljena tudi v posebni prilogi tednika Nedelja.
Pomurski muzej Murska Sobota in Zveza Slovencev na Madžarskem sta v Slovenskem kulturnem in informativnem centru v Monoštru pripravila dvojezično razstavo o porabskih Slovencih v prvi svetovni vojni z naslovom Príšo je glas, ki pripoveduje o njihovih usodah. Kot pojasnjuje avtorica razstave in direktorica muzeja Metka Fujs, so se za predstavitev usod porabskih Slovencev odločili po odprtju razstave z istim naslovom, ki je na ogled v Murski Soboti in predstavlja usode Prekmurcev. Ob tem so jih porabski rojaki pozvali, naj raziščejo tudi usodo njihovih prednikov. Domačine so nato pozvali, naj prispevajo slikovno in drugo gradivo, ki ga hranijo doma, in pomagajo z zgodbami, ki so jim jih pripovedovali starši in stari straši. Generalni konzul v Monoštru dr. Boris Jesih, ki je odprl razstavo, pa je med drugim opozoril:
“Slovenci smo v zgodovini služili različnim vojskam, še najmanj slovenski. In ta razstava je tudi del naše vojaške zgodovine, ki naj nam služi kot opomin, da se kaj takšnega nikoli več ne ponovi.”
Skupina zanesenjakov je na Reki leta 2001 ustanovila društvo Pro torpedo, da bi zaustavili propadanje industrijske dediščine, preuredili velikanska skladišča v reški luki in hale v nekdanjih tovarnah (papirja in torpeda) ter predvsem ohranili lansirno rampo za torpedo. Vse od ustanovitve društva z različnimi dogodki in strokovnimi publikacijami na to opozarjajo javnost, vsako drugo leto pa pripravijo tudi večdnevno mednarodno konferenco.
Letos je potekala v Pomorskem in zgodovinskem muzeju Hrvaškega primorja, z več kot šestdesetimi predavatelji iz dvajsetih držav (od Evrope do Avstralije, Azije in Amerike), ki so razpravljali o zgodovini in dediščini torpeda. Mineva namreč 150 let od tega izuma angleškega industrialca Roberta Whiteheada, ki naj bi prvotno imel funkcijo obrambe, a je kot orožje povzročil mnogo gorja.
Med strokovnjaki, ki so sodelovali na konferenci je bil tudi doktor Stanislav Južnič z Univerze v Oklahomi, ki je v pogovoru z Marjano Mirković povedal več o fiziku in filozofu Ernstu Machu. Svoje poskuse, ki jih je izpeljal na Reki, je po prepričanju sogovornika, snoval v graščini svojega očeta pod Gorjanci.
Dr. Stanislav Južnič je k sodelovanju na reškem srečanju pritegnil tudi novomeško društvo Machova dediščina pod Gorjanci, ki je med drugim uredilo Machovo učno pot in pripravili zbornik z naslovom Slatenska dolina in Machova dediščina pod Gorjanci.
V Beneški Sloveniji je bilo zaradi kolesarske dirke minuli teden še posebej živahno. 13-ta etapa svetovno znane kolesarske dirke po Italiji je tekmovalce in množico spremljevalcev velike športne prireditve pripeljala tudi na 170 kilometrov dolgo po v Nadiške in Terske doline. Videli in slišali so tudi dobrodošlice v slovenskem jeziku, saj so se tamkajšnji rojaki, posamezniki, v društvih in ustanovah dolgo in skrbno pripravljali na to prireditev.
Učenci špetrske dvojezične šole niso imeli pouka, so pa obiskovalcem Benečije z roza majicami in slovenskim napisom na njih sporočali, kdo so. V multimedijskem krajinskem in pripovednem muzeju SMO so na široko odprli vrata in obiskovalcem predstavili življenje slovenske skupnosti v Videmski pokrajini.
Da je beneška etapa zelo zahtevne kolesarske dirke korak naprej v turistični ponudbi krajev pod Matajurjem, je Mirjam Muženič, ki je spremljala kolesarje, pritrdil tudi predstavnik tamkajšnje Gorske skupnosti Miha Koren.
Inštitut za slovensko kulturo iz Špetra pa je ob tem predstavil tudi novo aplikacijo za pametne telefone Mi smo tu z opisi vseh dolin Videmske pokrajine, kjer živijo Slovenci.
878 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Spremembe v avstrijski vladi in zakaj so svobodnjaki slavili na Južnem Koroškem, porabski Slovenci v času prve svetovne vojne, reška industrijska dediščina in torpedo, dirka po Italiji in Beneška Slovenija
Ob novem predsedniku Avstrije Alexandru Van der Bellnu so si oddahnili tudi rojaki na avstrijskem Koroškem, toda podatek, da je Južna Koroška prepričljivo podprla svobodnjaškega predsedniškega kandidata Norberta Hoferja ni spodbuden. Zanj so glasovali v vseh koroških občinah razen v Celovcu, Hodišah, Krivi Vrbi, Selah in Železni Kapli.
Kaj to pomeni, sprašujemo Nantija Olipa, predsednika sosveta slovenske narodne skupnosti pri Uradu zveznega kanclerja in podpredsednika Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS). Kot pravi, je zaradi tega šokiran, volilci, ki so na lokalnih volitvah glasovali za socialdemokrate, so očitno menjali stran.
“Če pogledam rezultate v dvojezičnih koroških občinah, sem šokiran, kaj se dogaja v našem življenjskem prostoru. .. Enako pa sem šokiran, ker so nam desetletje pridigali, kako uspešna je integracijska politika in da naj se vključimo v stranke. V resnici smo tam drobiž, da ga niti zanemarjajo ne več.”
Tako je kritičen podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, ki se zavzema za enotno slovensko zastopstvo. Kritičen pa je Olip tudi do zdaj že nekdanjega ministra, zadolženega za narodne skupnosti Josepha Ostermayerja, ki je imel pomembno vlogo tudi pri podpisu kompromisnega dogovora glede dvojezičnih tabel. Po podpisu celovškega memoranduma se je zvezna politika povsem distancirala od vprašanj, povezanih z manjšinsko politiko in slovensko narodno skupnostjo, meni Olip.
“Ni jih bilo videti na noben srečanju. To so bili mojstri partijske politike, le kdor se jim je klanjal, je bil nagrajen…. Pred petimi leti se je poslovil ne le od slovenske narodne skupnosti, ampak od vseh narodnih skupnosti.”
Vse obljube o sodelovanju manjšin so bile pozabljene, od šolske reforme do zakona o narodnih skupnosti, pravi predsednik sosveta Nanti Olip in pozdravlja zamenjave na čelu avstrijske vlade. Pričakuje, da se bo odnos vladne koalicije pod vodstvom Christana Kerna in novega ministra, pristojnega za manjšine, Thomasa Drozde do narodnih skupnosti izboljšal. Vlada pod kanclerjem Faymannom namreč zaradi migracijske krize ni bila več sposobna urejati drugih aktualnih vprašanj.
“Mi nismo bili več niti na registracijskem seznamu prejšnje avstijske vlade, da smo prisotni v tej republiki, da smo v tej regiji že stoletja. Kot, da nas ne bi bilo.”
Ali Nanti Olip upa, da se bo z novim kanclerjem to spremenilo?
“Seveda upam, ker slabše ja ne more biti.”
Daljši pogovor s predsednikom sosveta slovenske narodne skupnosti pri Uradu zveznega kanclerja Nantijem Olipom, poslovodečim NSKS, lahko slišite v tokratni oddaji.
V ORF teatru v Celovcu so v petek slovesno razglasili zmagovalce tokratnega natečaja Pisana promlad – na dan z besedilom Volbankonkove ustanove, ki spodbuja mlad za pisanje v slovenskem jeziku. Letos so dobili 613 del, na natečaju pa je sodelovalo 37 izobraževalnih ustanov. Nekaj utrinkov iz slovesne razglasitve, najboljša besedila po oceni žirije in mlade pevke, gojenke VOXON pevske akademijeiz Pliberka, ki so sooblikovale progream, lahko slišite v tokratni oddaji. Vsa nagrajena besedila so objavljena tudi v posebni prilogi tednika Nedelja.
Pomurski muzej Murska Sobota in Zveza Slovencev na Madžarskem sta v Slovenskem kulturnem in informativnem centru v Monoštru pripravila dvojezično razstavo o porabskih Slovencih v prvi svetovni vojni z naslovom Príšo je glas, ki pripoveduje o njihovih usodah. Kot pojasnjuje avtorica razstave in direktorica muzeja Metka Fujs, so se za predstavitev usod porabskih Slovencev odločili po odprtju razstave z istim naslovom, ki je na ogled v Murski Soboti in predstavlja usode Prekmurcev. Ob tem so jih porabski rojaki pozvali, naj raziščejo tudi usodo njihovih prednikov. Domačine so nato pozvali, naj prispevajo slikovno in drugo gradivo, ki ga hranijo doma, in pomagajo z zgodbami, ki so jim jih pripovedovali starši in stari straši. Generalni konzul v Monoštru dr. Boris Jesih, ki je odprl razstavo, pa je med drugim opozoril:
“Slovenci smo v zgodovini služili različnim vojskam, še najmanj slovenski. In ta razstava je tudi del naše vojaške zgodovine, ki naj nam služi kot opomin, da se kaj takšnega nikoli več ne ponovi.”
Skupina zanesenjakov je na Reki leta 2001 ustanovila društvo Pro torpedo, da bi zaustavili propadanje industrijske dediščine, preuredili velikanska skladišča v reški luki in hale v nekdanjih tovarnah (papirja in torpeda) ter predvsem ohranili lansirno rampo za torpedo. Vse od ustanovitve društva z različnimi dogodki in strokovnimi publikacijami na to opozarjajo javnost, vsako drugo leto pa pripravijo tudi večdnevno mednarodno konferenco.
Letos je potekala v Pomorskem in zgodovinskem muzeju Hrvaškega primorja, z več kot šestdesetimi predavatelji iz dvajsetih držav (od Evrope do Avstralije, Azije in Amerike), ki so razpravljali o zgodovini in dediščini torpeda. Mineva namreč 150 let od tega izuma angleškega industrialca Roberta Whiteheada, ki naj bi prvotno imel funkcijo obrambe, a je kot orožje povzročil mnogo gorja.
Med strokovnjaki, ki so sodelovali na konferenci je bil tudi doktor Stanislav Južnič z Univerze v Oklahomi, ki je v pogovoru z Marjano Mirković povedal več o fiziku in filozofu Ernstu Machu. Svoje poskuse, ki jih je izpeljal na Reki, je po prepričanju sogovornika, snoval v graščini svojega očeta pod Gorjanci.
Dr. Stanislav Južnič je k sodelovanju na reškem srečanju pritegnil tudi novomeško društvo Machova dediščina pod Gorjanci, ki je med drugim uredilo Machovo učno pot in pripravili zbornik z naslovom Slatenska dolina in Machova dediščina pod Gorjanci.
V Beneški Sloveniji je bilo zaradi kolesarske dirke minuli teden še posebej živahno. 13-ta etapa svetovno znane kolesarske dirke po Italiji je tekmovalce in množico spremljevalcev velike športne prireditve pripeljala tudi na 170 kilometrov dolgo po v Nadiške in Terske doline. Videli in slišali so tudi dobrodošlice v slovenskem jeziku, saj so se tamkajšnji rojaki, posamezniki, v društvih in ustanovah dolgo in skrbno pripravljali na to prireditev.
Učenci špetrske dvojezične šole niso imeli pouka, so pa obiskovalcem Benečije z roza majicami in slovenskim napisom na njih sporočali, kdo so. V multimedijskem krajinskem in pripovednem muzeju SMO so na široko odprli vrata in obiskovalcem predstavili življenje slovenske skupnosti v Videmski pokrajini.
Da je beneška etapa zelo zahtevne kolesarske dirke korak naprej v turistični ponudbi krajev pod Matajurjem, je Mirjam Muženič, ki je spremljala kolesarje, pritrdil tudi predstavnik tamkajšnje Gorske skupnosti Miha Koren.
Inštitut za slovensko kulturo iz Špetra pa je ob tem predstavil tudi novo aplikacijo za pametne telefone Mi smo tu z opisi vseh dolin Videmske pokrajine, kjer živijo Slovenci.
Porabski Slovenci so imeli v zadnjih tednih več pomembnih državnih obiskov iz Slovenije in Madžarske. Mineva tudi 30 let od uveljavitve meddržavnega sporazuma o zagotavljanju pravic slovenske narodne skupnosti v Porabju in madžarske narodne skupnosti v Prekmurju.
Ob 68. obletnici podpisa Avstrijske državne pogodbe prihajajo iz vrst koroških Slovencev opozorila predvsem glede pravice do osnovnega pouka v slovenskem jeziku. O (ne)izpolnjevanju manjšinskih pravic, zapisanih v znamenitem 7. členu, razmišlja prof. dr. Daniel Wutti z višje pedagoške šole v Celovcu.
Krovne politične organizacije koroških Slovencev že vrsto let iščejo rešitve za organ, ki bi olajšal njihovo usklajevanje pri ključnih manjšinskih vprašanjih. V zadnjih mesecih se je obudila ideja za koordinacijo predsednikov in podpredsednikov vseh treh organizacij. Na to pobudo ene od krovnih je druga odgovorila s proti pobudo o razširjeni koordinaciji z vsemi izvoljenimi predstavniki.
Ženski pevski zbor Rož iz Šentjakoba v Rožu na avstrijskem Koroškem se je leta 2017 predstavil s svojim 2. stilskim koncertom Shiva šiva - pesmi o delu. Pevke so dve leti zbirale pesmi o delu z vsega sveta in na koncu izbrale 17 pesmi. Dodale so jim še razmišljanja o delu in delavcih, delavskih pravicah in krivicah, potrošništvu in posledicah globalizacije.
Predsednica države Nataša Pirc Musar se je po obisku Budimpešte in srečanju z najvišjimi predstavniki Madžarske odpravila še na Dunaj, kjer se je sestala z avstrijskim kolegom Aleksandrom Van der Bellnom.
Marko Pisani iz Stranke slovenska skupnost je edini, ki bo v prihodnjem mandatu zastopal Slovence v deželnem svetu Furlanije – Julijske krajine. Opozarja, da se morajo tudi v njegovi stranki resno zamisliti, kako naprej.
V Domu glasbe v Celovcu je 12. marca vnovič zapela Koroška. Po dveh letih spletnih koncertov je tradicionalna revija Koroška poje vnovič privabila množico ljudi z avstrijske Koroške, iz Slovenije in Furlanije – Julijske krajine, željnih slovenske zborovske pesmi.
Deželne volitve v FJK in na avstrijskem Koroškem, obisk ministrov, pristojnih za Slovence v zamejstvu in kohezijo, pouk slovenščine na Hrvaškem in pomanjkanje učiteljev, križev pot porabskih Slovencev
Zgodovinski dogodki za Porabske Slovence in njihov gospodarski razvoj, za koroške Slovence in njihovo gledališko ustvarjanje in za trojezično komično gledališče Komigo v Gorici
V Furlaniji – Julijski krajini bodo 2. in 3. aprila potekale deželne volitve, zelo pomembne za slovensko narodno skupnost. Kdo so kandidatke in kandidati iz vrst narodne skupnosti in s kakšnimi programi nagovarjajo volivce? Anita Vajda, direktorica podjetja Porabje d.o.o., ki upravlja hotel Lipa v Monoštru, pojasnjuje, kako so se soočili z energetsko krizo na Madžarskem. Koroški slovenski glasbenik Nikolaj Efendi predstavlja svoj najnovejši album, nastal na Dunaju v času pandemije. Četrti samostojni album je naslovil Dovolj, prvič pa so na njem vse pesmi v slovenskem jeziku. Prisluhnemo pa tudi dogajanju na 56. reviji od Pliberka do Traberka.
Zveza slovenskih žena na Koroškem praznuje 80-letnico delovanja. Kako se je skozi desetletja spreminjal položaj koroških Slovenk in kako je danes z njihovo enakopravnostjo? Po dveh virtualnih letih in spletnih koncertih je v celovškem Domu glasbe vnovič zapela Koroška. Krščanska kulturna zveza je svojo tradicionalno pevsko revijo tokrat naslovila 50+1 in na njej predstavila tudi prvo spletno pesmarico – aplikacijo – Venec slovenskih. Na enem mestu je zdaj zbranih več kot 500 slovenskih ljudski in narodnih pesmi, z besedili in notnimi zapisi, dostop do njih pa možen od koderkoli, je zadovoljen idejni oče aplikacije Stanko Polzer. Na Koroška poje je letos nastopil tudi moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice. Zdravko Klanjšček, ki zbor vodi vse od začetka leta 1964, je prvič nastopil v Celovcu že leta 1958. Ustavimo se na sejmu ekstra deviškega oljčnega olja v Trstu in v Monoštru, kjer so praznovali četrt stoletja knjižne zbirke Med Rabo in Muro.
Na deželnozborskih volitvah na avstrijskem Koroškem je vnovič največ glasov dobila Socialdemokratska stranka Petra Kaiserja. Toda zmaga je manj prepričljiva kot v prejšnjih dveh mandatih. Če je pred desetimi leti koroškim Slovencem posijalo sonce, kaj za njih pomeni tokratni rezultat? Koliko bo lahko na njihove probleme v koroškem deželnem zboru opozarjal Franc Jožef Smrtnik? Politolog dr. Karl Hren ne pričakuje bolj promanjšinske politike. Nadaljujemo zgodbo o zelo pomembnih porabskih štipendistih, ki pa jih je vse manj. Pristojni v slovenski narodni skupnosti se tega zavedajo in iščejo konkretne rešitve, ugotavljata doktorici Katalin Munda Hirnök in Sonja Novak Lukanović z Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani. V Pulju se pridružimo udeležencem male šole slovenščine. Na Svetih Višarjah pa se pogovarjamo z gostilničarjem Juretom Prešernom, tudi o dirki po Italiji, ki bo letos imela enega od ciljev prav na Višarjah.
Predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji in italijanske narodne skupnosti v Sloveniji so se dogovorili za okrepitev sodelovanja tudi na področju čezmejnega gospodarskega razvoja.
Pred deželnozborskimi volitvami na avstrijskem Koroškem so se vnovič pojavili napadi na slovensko narodno skupnost. Kaj o tem meni peterica kandidatk in kandidatov za mesto v deželnem zboru iz vrst koroških Slovencev? Je bil odziv uradne Slovenije res streljanje vrabcev s kanoni? Zamejska gospodarska koordinacija postavlja temelje za konkretne projekte in idej za sodelovanje ne manjka. Zanima nas, kaj prinaša strategija turističnega razvoja Benečije in Rezije, s katero bodo skušali ustaviti odseljevanje. Tudi pustnemu dogajanju se ne moremo izogniti. V Števanovcih se tako pridružimo porabskim rojakom, ki ohranjajo tradicijo borovega gostüvanja.
Slovenski kulturni praznik je za rojake zunaj matične države eden najpomembnejših, zato je večji del tokratne oddaje posvečen prav njihovemu kulturnemu poklonu Francetu Prešernu. Sprehodimo se od palače glavne Pošte v Trstu, kjer so osrednjo proslavo pripravili Slovenci v Italiji, do Gradca, kjer so se slovenski kulturi poklonili skupaj z najmlajšimi. Ustavimo se v Monoštru, kjer so tam živeči rojaki brali Prešernove pesmi, in v Zagrebu, kjer so se velikega pesnika spomnili s kar tremi prireditvami. V začetku maja bodo na Hrvaškem maja manjšinske volitve, vendar za njih ni velikega zanimanja. Zakaj, pojasnjuje strokovnjakinja za pravice narodnih skupnosti, dekanja reške pravne fakultete dr. Vesna Crnić Grotić.
Gostimo tržaškega slovenskega literata in novinarja Dušana Jelinčiča, dobitnika nagrade Prešernovega sklada za prvi roman o tigrovskem gibanju. Nagrada, ki jo je dobil za roman o svojem očetu Zorku Jelinčiču, mu, pravi, pomeni posebno zadoščenje. Predstavimo pesniško zbirko Marija Čuka Vse gube ljubezni. Gre za prvo njegovo delo, ki je prevedeno v nemščino. Predsednik Slovenske prosvetne zveze Mitja Rovšek spregovori o ključnih letošnjih izzivih, med katerimi je tudi zagon profesionalnega gledališča RAMPA. Veliko načrtov imajo tudi Slovenci v Zagrebu, poudarja predsednik Slovenskega doma Darko Šonc. Kako pa se pripravljajo na manjšinske volitve? Ustavimo se tudi na Gornjem Seniku, ki sta ga skupaj obiskala kmetijska ministra Slovenije in Madžarske. Kakšen je položaj kmetijstva in kaj si lahko na tem področju obetajo porabski Slovenci?
Rojaki v sosednjih državah začenjajo s praznovanjem slovenskega kulturnega praznika. Jezik, naše bogastvo, je bil naslov proslave v Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem. Koliko je zavest o bogastvu jezika še prisotna med koroškimi Slovenci? Čestitamo letošnji Tischlerjevi nagrajeni Milki Kriegl, ki predano skrbi za ohranitev slovenske ziljske etnološke dediščine. V Furlaniji – Julijski krajini iščejo učitelje za pouk v slovenskem jeziku. Po večletnih prizadevanjih je zdaj končno objavljen javni razpis, na katerega se lahko prijavijo tudi kandidati iz Slovenije. Porabski Slovenci si letos obetajo kar nekaj investicij, pravi predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs. Kakšen pa je odziv na razpis za razvoj malih in srednje velikih podjetij?
Prioritete Slovencev v sosednjih državah določamo skupaj z njimi, pravi pristojni minister Matej Arčon in opozarja na pomen dobrih praks, ki lahko pomagajo pri reševanju težav. Ena od najbolj perečih je pomanjkanje učiteljev slovenskega jezika na Hrvaškem. Ni pa to edini problem pri pouku slovenščine, poudarja dr. Barbara Riman, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Med prve letošnje cilje Slovencev v Italiji sodi zasedanje vladnega omizja, da bi na njem spregovorili tudi o težavah na področju šolstva. Preverimo, kako je s poukom slovenščine pri rojakih na avstrijskem Štajerskem, in gostimo Margito Mayer, nekdanjo novinarko, ki po upokojitvi sodeluje z muzejem Avgusta Pavla v Monoštru.
Vse tri krovne politične organizacije koroških Slovencev sodelujejo in se usklajujejo, kar se je pokazalo tudi pri pripravi deželne zakonodaje za predšolsko vzgojo, zagotavlja Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk. Kaj pa prinaša novela zakona o varstvu in izobraževanju v vrtcih? Pridružimo se mladim na dnevu odprtih vrat slovenskih srednjih tehničnih šol v Gorici in gostimo predsednika državne slovenske samouprave Karla Holca. Lani je bil za porabske Slovence veliki izziv popis prebivalstva. Kaj jih čaka letos? Tajnica slovenskega kulturnega društva Istra iz Pulja Maja Tatković Diklić pa med drugim spregovori o manjšinskih volitvah, ki čakajo Slovence na Hrvaškem spomladi, kandidatih in težavah zaradi skromnega financiranja pristojnih oblasti.
Benečijo je treba šele odkriti, je na tradicionalnem dnevu emigranta v Čedadu opozorila senatorka Tatjana Rojc. Kaj najbolj pesti Slovence na Videmskem in kako živahno je njihovo kulturno delovanje, lahko slišite v tokratni oddaji. S predsednikom Slovenske gospodarske zveze iz Celovca Benjaminom Wakounigom se pogovarjamo o ključnih gospodarskih izzivih zveze, ki je tudi slovenski poslovni klub. Razvoj gospodarstva in možnosti za zaposlitev mladih, ki bi tako ostali doma, so med pomembnimi cilji porabskih Slovencev, poudarja njihova zagovornica v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss. Kako Hrvaška izpolnjuje določila ustavnega zakona o pravicah narodnih manjšin, sprejetega pred 20 leti? Profesorica in dekanja reške pravne fakultete dr. Vesna Crnić Grotić ugotavlja, da ne družbeno ozračje ne hrvaška politika manjšinam nista naklonjena.
Neveljaven email naslov