Dobrodošli doma, vseslovensko srečanje v DZ, skupna seja svetov vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu,....

V Slovencih zunaj meja je veliko bogastvo

V dneh, ko se spominjamo osamosvojitve Slovenije, pogosteje razmišljamo tudi o doseženem v 25-letni zgodovini. In tudi rojaki iz sosednjih držav opozarjajo, da v Sloveniji ni vse tako lepo, kot so pričakovali da bo, ko se je Slovenija odločila za lastno državo.

Priložnosti za sporočila najvišjim predstavnikom države, kaj si želijo, te dni tako ni manjkalo; od vseslovenskega srečanja v državnem zboru do sprejema pri predsedniku države in seje Sveta vlade za Slovence v zamejstvu pod vodstvom predsednika vlade Mira Cerarja, ki se je rojakom iz sosednjih držav in sveta zahvalil za vso podporo in pomoč ob osamosvajanju države. Pri tem je opozoril na pomen sodelovanja in Slovenijo primerjal z odraščanjem otrok.

Slovenija se je ob osamosvojitvi znašla na težki preizkušnji z jasnim ciljem, da postane samostojna, neodvisna, demokratična država, je dejal premier, nismo pa se zavedali, kako težko se je soočiti s samim sabo, z nacionalnim karakterjem, s svojimi pomanjkljivostmi, strastmi, željami, ki so v državi zelo raznolike.

»To dozorevanje naroda še vedno poteka, z vsemi vzponi in padci.«

Po seji je predsednik vlade na novinarski konferenci, namenjeni sicer predvsem aktualnemu dogajanju v luku Koper, najprej omenil prav svoje srečanje z rojaki iz tujine in ocenil, da so na pravi, dobri poti, da pa morajo biti zelo ambiciozni,…

»…kajti v Slovencih v zamejstvu in svetu imamo veliko bogastvo. Skupaj nas je 2,5 milijona in to bogastvo lahko prinese pomembno sinergijo, če bomo dobro povezani. Po tej poti moramo nadaljevati.«

Kot je še zagotovil premier Miro Cerar, sodita ohranitev in krepitev slovenstva v skupnem slovenskem prostoru med poglavitne naloge Republike Slovenije, skrb za Slovence v zamejstvu in po svetu pa je neločljiv del slovenske zunanje politike in strategije vlade Republike Slovenije o odnosih s Slovenci zunaj njenih meja.

Tudi predstavniki rojakov iz sosednjih držav so bili po seji zadovoljni. Rudi Pavšič, predsednik SKGZ, je razloge za to med drugim našel v dveh pripravljalnih delovnih posvetih, na katerih so skupaj s predstavniki ministrstev začrtali ključne konkretne usmeritve za prihodnje sodelovanje.

Po seji sveta vlade pa je v pogovoru za oddajo Sotočja opozoril na za rojake v sosednjih državah pomembno vprašanje:

»… ali Slovenci v zamejstvu predstavljamo dodano vrednost za Republiko Slovenijo…. Kako bomo s to vrednostjo ravnali v naslednjem obdobju, kako bomo ohranjali naš jezik, kulturo v novem času z novimi generacijami. …To so zgodovinsko pomembna vprašanja.«

Ugotovitve raziskav kažejo, pojasnjuje Pavšič, da veliko mladih Slovencev v Italiji ne čuti Slovenije za matično državo, prepričan pa je tudi, da bi bili podobni rezultati raziskav v Sloveniji, torej, da večina v Sloveniji ne pozna zamejskega prostora. Odgovornost za to pripisuje tudi medijem, ki jih življenje rojakov v sosednjih državah ne zanima, tudi če jih sprejme predsednik države Borut Pahor.

Mediji na srečanju predsednika države s predstavniki rojakov iz zamejstva in sveta nismo bili vabljeni, predviden je bil zgolj fototermin, toda Pavšič je prepričan, da bi si »zaslužili« vsaj fotografijo v medijih. Njegova želja in poziv pristojnim v Sloveniji zato je:

»Več Slovenije v zamejstvu in več zamejstva v Sloveniji, če bomo znali to uresničiti, sem prepričan,da se bodo stvari vsaj izboljšale. Rešile se verjetno ne bodo nikoli. Ampak, drugače potem, ne vem, kaj bi delali mi.«

Tudi predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko, nekdanji veleposlanik Avstrije v Sloveniji, visoki predstavnik mednarodne skupnosti za Bosno in Hercegovino, je bil zadovoljen s konkretno razpravo na skupni seji svetov vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu.

»Jaz sem optimist. Mi smo diplomati in plačani, da smo optimisti, ampak sem tudi po naravi optimist.«

Na skupni seji je bila večkrat omenjena beseda »prepoznavnost«, da moramo biti prepoznavni. Seveda smo prepoznavni preko jezika, pravi Inzko, ki pa je prepričan, da to ni vse, saj tudi vsi Irci ne govorijo irsko, Škoti galsko, pa so vseeno prepoznavni. Identiteta je vsekakor pomembna, toda so tudi Slovenci, ki jezika ne znajo več:

»Vsem pa mora biti skupna kvaliteta, da bomo prepoznavni kot kvalitetni ljudje, Slovenija pa kot kvalitetna država.«

Ob osamosvojitvi Slovenije je večina v Avstriji menila, da jih bo Slovenija prehitela,danes o tem nihče več ne govori.

»Slovenija se mora po 25 letih pozicionirati tako, da bo spet v takšnem položaju, da bo med odličnjaki. In to lahko naredi samo preko kvalitete.«

Da je to možno pa dokazuje Islandija, s svojim nogometom in financami, in Irska, uspešni državi, prepoznavne zgolj po svoji kvaliteti, je prepričan Valentin Inzko, gost oddaje Sotočja (4.7.2016).

Dobre odnose med Slovenijo in Madžarsko bi lahko še nadgradili

Erika Köleš Kiss, zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu, je pred kratkim, ob 25. obletnici osamosvojitve Slovenije, na plenarni seji z govornice pred poslankami in poslanci v slovenščini spregovorila o zgodovinskih trenutkih Slovenije, prehojeni poti in povezavah med obema državah.

Takšna praksa ni običajna v madžarskem parlamentu, saj zagovorniki ne morejo razpravljati na plenarni seji, zato je dovoljenje morala dati pristojna komisija, ki je predlog sprejela brez glasu proti, je ponosna sogovornica.

Sicer pa so odnosi, kot je povedala v pogovoru s Silvo Eöry, med Slovenijo in Madžarsko na ravni visoke politike dobri, kar potrjujeta tudi predsednik madžarske vlade Viktor Orbán in parlamenta László Kövér. Poleg sodelovanja na kulturnem, šolskem in znanstvenem področju se vse več dogaja tudi na gospodarskem področju, vendar bi lahko prav gospodarsko sodelovanje še okrepili, je prepričana Eriko Köleš Kiss. Pri tem pa lahko pomembno vlogo igrata tudi obe narodni skupnosti (slovenska manjšina na Madžarskem in madžarska v Sloveniji):

»Obe državi sta to opazili in zdaj delata na tem, da bi se ta nekoč zapostavljena območja Porabja in Prekmurja razvili.«

Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu je zadovoljna z opravljenim v prvi polovici letošnjega leta, ko so med drugim sprejeli proračun za prihodnje leto in pri tem upoštevali tudi predloge slovenske narodne skupnosti. Pripravljajo pa tudi spremembe zakona o pravica narodnih skupnosti (narodnih pravicah).

»Ne bi rekla, da zdaj veljavni zakon ni dober, ni pa usklajen z drugimi zakoni in zato imajo težave državna in lokalna manjšinska samouprava. Preverjamo zakone, ki so povezani z zakonom o narodnih pravicah, in jeseni bomo vložili predlog sprememb.«

Daljši pogovor z Eriko Köleš Kiss lahko slišite v tokratnih Sotočjih.

Poletni utrip na Reki z mladimi opernimi pevkami in pevci

Festival Reške poletne noči je po obsegu prireditev med večjimi na jadranski obali, po   sramotno nizki podpori ministrstva za kulturo pa na robu obstanka. Toda Hrvaško narodno gledališče Ivana pl. Zajca kljubuje, kot nosilec in koordinator programa se je odzvalo s povezovanjem in k sodelovanju letos povabilo tudi druge kulturne ustanove na Reki in Primorsko-goranski županiji. Tako je program za letošnji julij pester in bogat, namenjen najširši javnosti, obenem pa tudi priložnost, da se preveri interdisciplinarni kulturni program bodoče Evropske prestolnice kulture.

Med dogodki v prvem tednu je bil med drugimi tudi zaključni koncert šestdnevnega mednarodnega natečaja mladih opernih pevcev Zinka Kunc Milanov in podelitev nagrad. V Hrvaškem narodnem gledališču Ivana pl. Zajca se je minulo soboto (2.7.2015), ob spremljavi orkestra reške opere, ki ga je vodil dirigent Tibor Bogányi (šef dirigent Panonske filharmonije), predstavilo devet mladih, uvrščenih v finale, tudi iz Slovenije.

O pobudi za natečaj se je Marjana Mirković pogovarjala z umetniško ravnateljico, prvakinjo Opere SNG v Ljubljani in profesorico na glasbeni akademiji v Zagrebu, Vlatko Oršanić, pobudnico in članico žirije, ki skupaj z ravnateljem reške opere Marinom Blaževićem odloča tudi o posebni nagradi, ki dvema pevcema prinese nastop na reškem odru.

Za organizacijo tekmovanja so se odločili, pojasnjuje pobudnica, ker so ugotovili, da tovrstnih tekmovanj za že diplomirane pevke in pevce manjka. Tu je priložnosti, da se pokažejo in dobijo vloge v gledališčih, saj so v žiriji tudi pevski agenti in (t.i. casting) menedžerji, ki iščejo pevce za posamezne vloge. Gre torej za pomembno odskočno desko. Da je tekmovanje resnično mednarodno pa dokazuje tudi število prijavljenih, opozarja Vesna Oršanič:

»Imamo tekmovalce iz  že kar 33 držav, čeprav je to šele drugo tekmovanje, in upam, da bomo tradicijo nadaljevali.«

Letos se je na tekmovanje prijavilo 100 kandidatov, na osnovi njihovih posnetkov so jih izbrali 80, na koncu je tekmovalo 60 pevk in pevcev, saj jih je 20 moralo zaradi drugih obveznosti sodelovanje odpovedati.

»Veliko pomeni tudi ime tekmovanja Zinka Milanov, saj je to ena v svetu najbolj znanih opernih pevk 20. Stoletja.«

Na Reki so, kot pravi Marino Blažević, zelo ponosni, da je prav njihovo gledališče, Opera Hrvaškega narodnega gledališča Ivana pl. Zajca, na Hrvaškem začela s prvim mednarodnim tekmovanjem mladih pevcev.

»Lani je bilo nekoliko več slovenskih pevcev in eden izmed njih – Domen Križaj je osvojil drugo nagrado, in še posebno nagrado – vabilo za nastop v eni izmed naših produkcij. In ljubiteljem opere v Sloveniji lahko napovem, da bo Domen septembra nastopil v naši premieri Wertherja, Julesa Masseneta, v vlogi Alberta.«

Reška opera tesno sodeluje s slovenskimi solisti. Stalna gosta sta tako Aljaž Farasin in Urška Arlič, ki je na Reki nastopila kot Traviata.

»Ja, veseli me, da s slovenskimi opernimi umetniki pogosto sodelujemo.«

Marin Blažević dodaja, da tudi v operi razmišljajo o projektu, podobnem, kot ga ima drama in bi predvideval obisk opernih predstav v obeh državah.

Med pevci, sodelujočimi na natečaju, sta bili tudi sopranistki Mojca Bitenc in Elvira Hasanagić. Prva je poleg glasbene akademije končala tudi študij medicine in se še odloča, kje bo nadaljevala svojo poklicno pot, ali v glasbi, ker zelo rada poje, ali kot zdravnica, saj pevski poklic, pravi, v današnjih časih ni najbolj rožnat.

Sopranistka in komunikologinja se Elvira Hasanagić, je to odločitev že sprejela in kot uspešna operna pevka nastopa po vsej Evropi.

Za obe je bila udeležba na mednarodnem natečaju mladih opernih pevcev Zinka Kunc Milanov uspešna: Elvira Hasanagić, ki ima za seboj že vrsto koncertov in nastopov v slovenskih in evropskih opernih hišah ter številna priznanja, je prejela prvo nagrado in nagrado reške opere – vabilo za sodelovanje v naslednjih dveh sezonah.

Mojca Bitenc, prav tako znana ljubiteljem opere v slovenskih gledališčih in z nastopi tudi v sosednjih državah, pa je prejela drugo nagrado žirije in osvojila občinstvo, ki ji je podelilo največ glasov.

Čestitamo!

Vabimo pa vas tudi, da prisluhnete oddaji Sotočja!