Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dobrodošli doma, vseslovensko srečanje v DZ, skupna seja svetov vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu,....
V dneh, ko se spominjamo osamosvojitve Slovenije, pogosteje razmišljamo tudi o doseženem v 25-letni zgodovini. In tudi rojaki iz sosednjih držav opozarjajo, da v Sloveniji ni vse tako lepo, kot so pričakovali da bo, ko se je Slovenija odločila za lastno državo.
Priložnosti za sporočila najvišjim predstavnikom države, kaj si želijo, te dni tako ni manjkalo; od vseslovenskega srečanja v državnem zboru do sprejema pri predsedniku države in seje Sveta vlade za Slovence v zamejstvu pod vodstvom predsednika vlade Mira Cerarja, ki se je rojakom iz sosednjih držav in sveta zahvalil za vso podporo in pomoč ob osamosvajanju države. Pri tem je opozoril na pomen sodelovanja in Slovenijo primerjal z odraščanjem otrok.
Slovenija se je ob osamosvojitvi znašla na težki preizkušnji z jasnim ciljem, da postane samostojna, neodvisna, demokratična država, je dejal premier, nismo pa se zavedali, kako težko se je soočiti s samim sabo, z nacionalnim karakterjem, s svojimi pomanjkljivostmi, strastmi, željami, ki so v državi zelo raznolike.
»To dozorevanje naroda še vedno poteka, z vsemi vzponi in padci.«
Po seji je predsednik vlade na novinarski konferenci, namenjeni sicer predvsem aktualnemu dogajanju v luku Koper, najprej omenil prav svoje srečanje z rojaki iz tujine in ocenil, da so na pravi, dobri poti, da pa morajo biti zelo ambiciozni,…
»…kajti v Slovencih v zamejstvu in svetu imamo veliko bogastvo. Skupaj nas je 2,5 milijona in to bogastvo lahko prinese pomembno sinergijo, če bomo dobro povezani. Po tej poti moramo nadaljevati.«
Kot je še zagotovil premier Miro Cerar, sodita ohranitev in krepitev slovenstva v skupnem slovenskem prostoru med poglavitne naloge Republike Slovenije, skrb za Slovence v zamejstvu in po svetu pa je neločljiv del slovenske zunanje politike in strategije vlade Republike Slovenije o odnosih s Slovenci zunaj njenih meja.
Tudi predstavniki rojakov iz sosednjih držav so bili po seji zadovoljni. Rudi Pavšič, predsednik SKGZ, je razloge za to med drugim našel v dveh pripravljalnih delovnih posvetih, na katerih so skupaj s predstavniki ministrstev začrtali ključne konkretne usmeritve za prihodnje sodelovanje.
Po seji sveta vlade pa je v pogovoru za oddajo Sotočja opozoril na za rojake v sosednjih državah pomembno vprašanje:
»… ali Slovenci v zamejstvu predstavljamo dodano vrednost za Republiko Slovenijo…. Kako bomo s to vrednostjo ravnali v naslednjem obdobju, kako bomo ohranjali naš jezik, kulturo v novem času z novimi generacijami. …To so zgodovinsko pomembna vprašanja.«
Ugotovitve raziskav kažejo, pojasnjuje Pavšič, da veliko mladih Slovencev v Italiji ne čuti Slovenije za matično državo, prepričan pa je tudi, da bi bili podobni rezultati raziskav v Sloveniji, torej, da večina v Sloveniji ne pozna zamejskega prostora. Odgovornost za to pripisuje tudi medijem, ki jih življenje rojakov v sosednjih državah ne zanima, tudi če jih sprejme predsednik države Borut Pahor.
Mediji na srečanju predsednika države s predstavniki rojakov iz zamejstva in sveta nismo bili vabljeni, predviden je bil zgolj fototermin, toda Pavšič je prepričan, da bi si »zaslužili« vsaj fotografijo v medijih. Njegova želja in poziv pristojnim v Sloveniji zato je:
»Več Slovenije v zamejstvu in več zamejstva v Sloveniji, če bomo znali to uresničiti, sem prepričan,da se bodo stvari vsaj izboljšale. Rešile se verjetno ne bodo nikoli. Ampak, drugače potem, ne vem, kaj bi delali mi.«
Tudi predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko, nekdanji veleposlanik Avstrije v Sloveniji, visoki predstavnik mednarodne skupnosti za Bosno in Hercegovino, je bil zadovoljen s konkretno razpravo na skupni seji svetov vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu.
»Jaz sem optimist. Mi smo diplomati in plačani, da smo optimisti, ampak sem tudi po naravi optimist.«
Na skupni seji je bila večkrat omenjena beseda »prepoznavnost«, da moramo biti prepoznavni. Seveda smo prepoznavni preko jezika, pravi Inzko, ki pa je prepričan, da to ni vse, saj tudi vsi Irci ne govorijo irsko, Škoti galsko, pa so vseeno prepoznavni. Identiteta je vsekakor pomembna, toda so tudi Slovenci, ki jezika ne znajo več:
»Vsem pa mora biti skupna kvaliteta, da bomo prepoznavni kot kvalitetni ljudje, Slovenija pa kot kvalitetna država.«
Ob osamosvojitvi Slovenije je večina v Avstriji menila, da jih bo Slovenija prehitela,danes o tem nihče več ne govori.
»Slovenija se mora po 25 letih pozicionirati tako, da bo spet v takšnem položaju, da bo med odličnjaki. In to lahko naredi samo preko kvalitete.«
Da je to možno pa dokazuje Islandija, s svojim nogometom in financami, in Irska, uspešni državi, prepoznavne zgolj po svoji kvaliteti, je prepričan Valentin Inzko, gost oddaje Sotočja (4.7.2016).
Erika Köleš Kiss, zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu, je pred kratkim, ob 25. obletnici osamosvojitve Slovenije, na plenarni seji z govornice pred poslankami in poslanci v slovenščini spregovorila o zgodovinskih trenutkih Slovenije, prehojeni poti in povezavah med obema državah.
Takšna praksa ni običajna v madžarskem parlamentu, saj zagovorniki ne morejo razpravljati na plenarni seji, zato je dovoljenje morala dati pristojna komisija, ki je predlog sprejela brez glasu proti, je ponosna sogovornica.
Sicer pa so odnosi, kot je povedala v pogovoru s Silvo Eöry, med Slovenijo in Madžarsko na ravni visoke politike dobri, kar potrjujeta tudi predsednik madžarske vlade Viktor Orbán in parlamenta László Kövér. Poleg sodelovanja na kulturnem, šolskem in znanstvenem področju se vse več dogaja tudi na gospodarskem področju, vendar bi lahko prav gospodarsko sodelovanje še okrepili, je prepričana Eriko Köleš Kiss. Pri tem pa lahko pomembno vlogo igrata tudi obe narodni skupnosti (slovenska manjšina na Madžarskem in madžarska v Sloveniji):
»Obe državi sta to opazili in zdaj delata na tem, da bi se ta nekoč zapostavljena območja Porabja in Prekmurja razvili.«
Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu je zadovoljna z opravljenim v prvi polovici letošnjega leta, ko so med drugim sprejeli proračun za prihodnje leto in pri tem upoštevali tudi predloge slovenske narodne skupnosti. Pripravljajo pa tudi spremembe zakona o pravica narodnih skupnosti (narodnih pravicah).
»Ne bi rekla, da zdaj veljavni zakon ni dober, ni pa usklajen z drugimi zakoni in zato imajo težave državna in lokalna manjšinska samouprava. Preverjamo zakone, ki so povezani z zakonom o narodnih pravicah, in jeseni bomo vložili predlog sprememb.«
Daljši pogovor z Eriko Köleš Kiss lahko slišite v tokratnih Sotočjih.
Festival Reške poletne noči je po obsegu prireditev med večjimi na jadranski obali, po sramotno nizki podpori ministrstva za kulturo pa na robu obstanka. Toda Hrvaško narodno gledališče Ivana pl. Zajca kljubuje, kot nosilec in koordinator programa se je odzvalo s povezovanjem in k sodelovanju letos povabilo tudi druge kulturne ustanove na Reki in Primorsko-goranski županiji. Tako je program za letošnji julij pester in bogat, namenjen najširši javnosti, obenem pa tudi priložnost, da se preveri interdisciplinarni kulturni program bodoče Evropske prestolnice kulture.
Med dogodki v prvem tednu je bil med drugimi tudi zaključni koncert šestdnevnega mednarodnega natečaja mladih opernih pevcev Zinka Kunc Milanov in podelitev nagrad. V Hrvaškem narodnem gledališču Ivana pl. Zajca se je minulo soboto (2.7.2015), ob spremljavi orkestra reške opere, ki ga je vodil dirigent Tibor Bogányi (šef dirigent Panonske filharmonije), predstavilo devet mladih, uvrščenih v finale, tudi iz Slovenije.
O pobudi za natečaj se je Marjana Mirković pogovarjala z umetniško ravnateljico, prvakinjo Opere SNG v Ljubljani in profesorico na glasbeni akademiji v Zagrebu, Vlatko Oršanić, pobudnico in članico žirije, ki skupaj z ravnateljem reške opere Marinom Blaževićem odloča tudi o posebni nagradi, ki dvema pevcema prinese nastop na reškem odru.
Za organizacijo tekmovanja so se odločili, pojasnjuje pobudnica, ker so ugotovili, da tovrstnih tekmovanj za že diplomirane pevke in pevce manjka. Tu je priložnosti, da se pokažejo in dobijo vloge v gledališčih, saj so v žiriji tudi pevski agenti in (t.i. casting) menedžerji, ki iščejo pevce za posamezne vloge. Gre torej za pomembno odskočno desko. Da je tekmovanje resnično mednarodno pa dokazuje tudi število prijavljenih, opozarja Vesna Oršanič:
»Imamo tekmovalce iz že kar 33 držav, čeprav je to šele drugo tekmovanje, in upam, da bomo tradicijo nadaljevali.«
Letos se je na tekmovanje prijavilo 100 kandidatov, na osnovi njihovih posnetkov so jih izbrali 80, na koncu je tekmovalo 60 pevk in pevcev, saj jih je 20 moralo zaradi drugih obveznosti sodelovanje odpovedati.
»Veliko pomeni tudi ime tekmovanja Zinka Milanov, saj je to ena v svetu najbolj znanih opernih pevk 20. Stoletja.«
Na Reki so, kot pravi Marino Blažević, zelo ponosni, da je prav njihovo gledališče, Opera Hrvaškega narodnega gledališča Ivana pl. Zajca, na Hrvaškem začela s prvim mednarodnim tekmovanjem mladih pevcev.
»Lani je bilo nekoliko več slovenskih pevcev in eden izmed njih – Domen Križaj je osvojil drugo nagrado, in še posebno nagrado – vabilo za nastop v eni izmed naših produkcij. In ljubiteljem opere v Sloveniji lahko napovem, da bo Domen septembra nastopil v naši premieri Wertherja, Julesa Masseneta, v vlogi Alberta.«
Reška opera tesno sodeluje s slovenskimi solisti. Stalna gosta sta tako Aljaž Farasin in Urška Arlič, ki je na Reki nastopila kot Traviata.
»Ja, veseli me, da s slovenskimi opernimi umetniki pogosto sodelujemo.«
Marin Blažević dodaja, da tudi v operi razmišljajo o projektu, podobnem, kot ga ima drama in bi predvideval obisk opernih predstav v obeh državah.
Med pevci, sodelujočimi na natečaju, sta bili tudi sopranistki Mojca Bitenc in Elvira Hasanagić. Prva je poleg glasbene akademije končala tudi študij medicine in se še odloča, kje bo nadaljevala svojo poklicno pot, ali v glasbi, ker zelo rada poje, ali kot zdravnica, saj pevski poklic, pravi, v današnjih časih ni najbolj rožnat.
Sopranistka in komunikologinja se Elvira Hasanagić, je to odločitev že sprejela in kot uspešna operna pevka nastopa po vsej Evropi.
Za obe je bila udeležba na mednarodnem natečaju mladih opernih pevcev Zinka Kunc Milanov uspešna: Elvira Hasanagić, ki ima za seboj že vrsto koncertov in nastopov v slovenskih in evropskih opernih hišah ter številna priznanja, je prejela prvo nagrado in nagrado reške opere – vabilo za sodelovanje v naslednjih dveh sezonah.
Mojca Bitenc, prav tako znana ljubiteljem opere v slovenskih gledališčih in z nastopi tudi v sosednjih državah, pa je prejela drugo nagrado žirije in osvojila občinstvo, ki ji je podelilo največ glasov.
Čestitamo!
Vabimo pa vas tudi, da prisluhnete oddaji Sotočja!
878 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Dobrodošli doma, vseslovensko srečanje v DZ, skupna seja svetov vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu,....
V dneh, ko se spominjamo osamosvojitve Slovenije, pogosteje razmišljamo tudi o doseženem v 25-letni zgodovini. In tudi rojaki iz sosednjih držav opozarjajo, da v Sloveniji ni vse tako lepo, kot so pričakovali da bo, ko se je Slovenija odločila za lastno državo.
Priložnosti za sporočila najvišjim predstavnikom države, kaj si želijo, te dni tako ni manjkalo; od vseslovenskega srečanja v državnem zboru do sprejema pri predsedniku države in seje Sveta vlade za Slovence v zamejstvu pod vodstvom predsednika vlade Mira Cerarja, ki se je rojakom iz sosednjih držav in sveta zahvalil za vso podporo in pomoč ob osamosvajanju države. Pri tem je opozoril na pomen sodelovanja in Slovenijo primerjal z odraščanjem otrok.
Slovenija se je ob osamosvojitvi znašla na težki preizkušnji z jasnim ciljem, da postane samostojna, neodvisna, demokratična država, je dejal premier, nismo pa se zavedali, kako težko se je soočiti s samim sabo, z nacionalnim karakterjem, s svojimi pomanjkljivostmi, strastmi, željami, ki so v državi zelo raznolike.
»To dozorevanje naroda še vedno poteka, z vsemi vzponi in padci.«
Po seji je predsednik vlade na novinarski konferenci, namenjeni sicer predvsem aktualnemu dogajanju v luku Koper, najprej omenil prav svoje srečanje z rojaki iz tujine in ocenil, da so na pravi, dobri poti, da pa morajo biti zelo ambiciozni,…
»…kajti v Slovencih v zamejstvu in svetu imamo veliko bogastvo. Skupaj nas je 2,5 milijona in to bogastvo lahko prinese pomembno sinergijo, če bomo dobro povezani. Po tej poti moramo nadaljevati.«
Kot je še zagotovil premier Miro Cerar, sodita ohranitev in krepitev slovenstva v skupnem slovenskem prostoru med poglavitne naloge Republike Slovenije, skrb za Slovence v zamejstvu in po svetu pa je neločljiv del slovenske zunanje politike in strategije vlade Republike Slovenije o odnosih s Slovenci zunaj njenih meja.
Tudi predstavniki rojakov iz sosednjih držav so bili po seji zadovoljni. Rudi Pavšič, predsednik SKGZ, je razloge za to med drugim našel v dveh pripravljalnih delovnih posvetih, na katerih so skupaj s predstavniki ministrstev začrtali ključne konkretne usmeritve za prihodnje sodelovanje.
Po seji sveta vlade pa je v pogovoru za oddajo Sotočja opozoril na za rojake v sosednjih državah pomembno vprašanje:
»… ali Slovenci v zamejstvu predstavljamo dodano vrednost za Republiko Slovenijo…. Kako bomo s to vrednostjo ravnali v naslednjem obdobju, kako bomo ohranjali naš jezik, kulturo v novem času z novimi generacijami. …To so zgodovinsko pomembna vprašanja.«
Ugotovitve raziskav kažejo, pojasnjuje Pavšič, da veliko mladih Slovencev v Italiji ne čuti Slovenije za matično državo, prepričan pa je tudi, da bi bili podobni rezultati raziskav v Sloveniji, torej, da večina v Sloveniji ne pozna zamejskega prostora. Odgovornost za to pripisuje tudi medijem, ki jih življenje rojakov v sosednjih državah ne zanima, tudi če jih sprejme predsednik države Borut Pahor.
Mediji na srečanju predsednika države s predstavniki rojakov iz zamejstva in sveta nismo bili vabljeni, predviden je bil zgolj fototermin, toda Pavšič je prepričan, da bi si »zaslužili« vsaj fotografijo v medijih. Njegova želja in poziv pristojnim v Sloveniji zato je:
»Več Slovenije v zamejstvu in več zamejstva v Sloveniji, če bomo znali to uresničiti, sem prepričan,da se bodo stvari vsaj izboljšale. Rešile se verjetno ne bodo nikoli. Ampak, drugače potem, ne vem, kaj bi delali mi.«
Tudi predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko, nekdanji veleposlanik Avstrije v Sloveniji, visoki predstavnik mednarodne skupnosti za Bosno in Hercegovino, je bil zadovoljen s konkretno razpravo na skupni seji svetov vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu.
»Jaz sem optimist. Mi smo diplomati in plačani, da smo optimisti, ampak sem tudi po naravi optimist.«
Na skupni seji je bila večkrat omenjena beseda »prepoznavnost«, da moramo biti prepoznavni. Seveda smo prepoznavni preko jezika, pravi Inzko, ki pa je prepričan, da to ni vse, saj tudi vsi Irci ne govorijo irsko, Škoti galsko, pa so vseeno prepoznavni. Identiteta je vsekakor pomembna, toda so tudi Slovenci, ki jezika ne znajo več:
»Vsem pa mora biti skupna kvaliteta, da bomo prepoznavni kot kvalitetni ljudje, Slovenija pa kot kvalitetna država.«
Ob osamosvojitvi Slovenije je večina v Avstriji menila, da jih bo Slovenija prehitela,danes o tem nihče več ne govori.
»Slovenija se mora po 25 letih pozicionirati tako, da bo spet v takšnem položaju, da bo med odličnjaki. In to lahko naredi samo preko kvalitete.«
Da je to možno pa dokazuje Islandija, s svojim nogometom in financami, in Irska, uspešni državi, prepoznavne zgolj po svoji kvaliteti, je prepričan Valentin Inzko, gost oddaje Sotočja (4.7.2016).
Erika Köleš Kiss, zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu, je pred kratkim, ob 25. obletnici osamosvojitve Slovenije, na plenarni seji z govornice pred poslankami in poslanci v slovenščini spregovorila o zgodovinskih trenutkih Slovenije, prehojeni poti in povezavah med obema državah.
Takšna praksa ni običajna v madžarskem parlamentu, saj zagovorniki ne morejo razpravljati na plenarni seji, zato je dovoljenje morala dati pristojna komisija, ki je predlog sprejela brez glasu proti, je ponosna sogovornica.
Sicer pa so odnosi, kot je povedala v pogovoru s Silvo Eöry, med Slovenijo in Madžarsko na ravni visoke politike dobri, kar potrjujeta tudi predsednik madžarske vlade Viktor Orbán in parlamenta László Kövér. Poleg sodelovanja na kulturnem, šolskem in znanstvenem področju se vse več dogaja tudi na gospodarskem področju, vendar bi lahko prav gospodarsko sodelovanje še okrepili, je prepričana Eriko Köleš Kiss. Pri tem pa lahko pomembno vlogo igrata tudi obe narodni skupnosti (slovenska manjšina na Madžarskem in madžarska v Sloveniji):
»Obe državi sta to opazili in zdaj delata na tem, da bi se ta nekoč zapostavljena območja Porabja in Prekmurja razvili.«
Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu je zadovoljna z opravljenim v prvi polovici letošnjega leta, ko so med drugim sprejeli proračun za prihodnje leto in pri tem upoštevali tudi predloge slovenske narodne skupnosti. Pripravljajo pa tudi spremembe zakona o pravica narodnih skupnosti (narodnih pravicah).
»Ne bi rekla, da zdaj veljavni zakon ni dober, ni pa usklajen z drugimi zakoni in zato imajo težave državna in lokalna manjšinska samouprava. Preverjamo zakone, ki so povezani z zakonom o narodnih pravicah, in jeseni bomo vložili predlog sprememb.«
Daljši pogovor z Eriko Köleš Kiss lahko slišite v tokratnih Sotočjih.
Festival Reške poletne noči je po obsegu prireditev med večjimi na jadranski obali, po sramotno nizki podpori ministrstva za kulturo pa na robu obstanka. Toda Hrvaško narodno gledališče Ivana pl. Zajca kljubuje, kot nosilec in koordinator programa se je odzvalo s povezovanjem in k sodelovanju letos povabilo tudi druge kulturne ustanove na Reki in Primorsko-goranski županiji. Tako je program za letošnji julij pester in bogat, namenjen najširši javnosti, obenem pa tudi priložnost, da se preveri interdisciplinarni kulturni program bodoče Evropske prestolnice kulture.
Med dogodki v prvem tednu je bil med drugimi tudi zaključni koncert šestdnevnega mednarodnega natečaja mladih opernih pevcev Zinka Kunc Milanov in podelitev nagrad. V Hrvaškem narodnem gledališču Ivana pl. Zajca se je minulo soboto (2.7.2015), ob spremljavi orkestra reške opere, ki ga je vodil dirigent Tibor Bogányi (šef dirigent Panonske filharmonije), predstavilo devet mladih, uvrščenih v finale, tudi iz Slovenije.
O pobudi za natečaj se je Marjana Mirković pogovarjala z umetniško ravnateljico, prvakinjo Opere SNG v Ljubljani in profesorico na glasbeni akademiji v Zagrebu, Vlatko Oršanić, pobudnico in članico žirije, ki skupaj z ravnateljem reške opere Marinom Blaževićem odloča tudi o posebni nagradi, ki dvema pevcema prinese nastop na reškem odru.
Za organizacijo tekmovanja so se odločili, pojasnjuje pobudnica, ker so ugotovili, da tovrstnih tekmovanj za že diplomirane pevke in pevce manjka. Tu je priložnosti, da se pokažejo in dobijo vloge v gledališčih, saj so v žiriji tudi pevski agenti in (t.i. casting) menedžerji, ki iščejo pevce za posamezne vloge. Gre torej za pomembno odskočno desko. Da je tekmovanje resnično mednarodno pa dokazuje tudi število prijavljenih, opozarja Vesna Oršanič:
»Imamo tekmovalce iz že kar 33 držav, čeprav je to šele drugo tekmovanje, in upam, da bomo tradicijo nadaljevali.«
Letos se je na tekmovanje prijavilo 100 kandidatov, na osnovi njihovih posnetkov so jih izbrali 80, na koncu je tekmovalo 60 pevk in pevcev, saj jih je 20 moralo zaradi drugih obveznosti sodelovanje odpovedati.
»Veliko pomeni tudi ime tekmovanja Zinka Milanov, saj je to ena v svetu najbolj znanih opernih pevk 20. Stoletja.«
Na Reki so, kot pravi Marino Blažević, zelo ponosni, da je prav njihovo gledališče, Opera Hrvaškega narodnega gledališča Ivana pl. Zajca, na Hrvaškem začela s prvim mednarodnim tekmovanjem mladih pevcev.
»Lani je bilo nekoliko več slovenskih pevcev in eden izmed njih – Domen Križaj je osvojil drugo nagrado, in še posebno nagrado – vabilo za nastop v eni izmed naših produkcij. In ljubiteljem opere v Sloveniji lahko napovem, da bo Domen septembra nastopil v naši premieri Wertherja, Julesa Masseneta, v vlogi Alberta.«
Reška opera tesno sodeluje s slovenskimi solisti. Stalna gosta sta tako Aljaž Farasin in Urška Arlič, ki je na Reki nastopila kot Traviata.
»Ja, veseli me, da s slovenskimi opernimi umetniki pogosto sodelujemo.«
Marin Blažević dodaja, da tudi v operi razmišljajo o projektu, podobnem, kot ga ima drama in bi predvideval obisk opernih predstav v obeh državah.
Med pevci, sodelujočimi na natečaju, sta bili tudi sopranistki Mojca Bitenc in Elvira Hasanagić. Prva je poleg glasbene akademije končala tudi študij medicine in se še odloča, kje bo nadaljevala svojo poklicno pot, ali v glasbi, ker zelo rada poje, ali kot zdravnica, saj pevski poklic, pravi, v današnjih časih ni najbolj rožnat.
Sopranistka in komunikologinja se Elvira Hasanagić, je to odločitev že sprejela in kot uspešna operna pevka nastopa po vsej Evropi.
Za obe je bila udeležba na mednarodnem natečaju mladih opernih pevcev Zinka Kunc Milanov uspešna: Elvira Hasanagić, ki ima za seboj že vrsto koncertov in nastopov v slovenskih in evropskih opernih hišah ter številna priznanja, je prejela prvo nagrado in nagrado reške opere – vabilo za sodelovanje v naslednjih dveh sezonah.
Mojca Bitenc, prav tako znana ljubiteljem opere v slovenskih gledališčih in z nastopi tudi v sosednjih državah, pa je prejela drugo nagrado žirije in osvojila občinstvo, ki ji je podelilo največ glasov.
Čestitamo!
Vabimo pa vas tudi, da prisluhnete oddaji Sotočja!
O čezmejnem sodelovanju in projektih Geoparka Karavanke, ki povezuje 14 koroških občin z obeh strani meje, pripoveduje Milan Piko, vodja Kulturnega doma Pliberk, prerpičan, da brez kulture ni kakovostnega turizma. V beneški Sloveniji in Reziji so vnovič odprli muzeje in informacijske točke, ki promovirajo slovenski jezik in kulturo. O delu v spremenjenih razmerah se pogovarjamo z Marino Černetič iz špetrskega Inštituta za slovensko kulturo, ki turiste vabi z dvema aplikacijama. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem ni našla kandidata, ki bi se na parlamentarnih volitvah na listi narodnih manjšin potegoval za mesto v saboru. Na listi SDP pa kandidira Barbara Antolič Vupora, predstavnica slovenske manjšine v varaždinski županiji, gostja tokratne oddaje. Pridružimo pa se tudi osmošolcem na dvojezični osnovni šoli na Gornjem Seniku, ki so se po treh mesecih pouka na daljavo srečali na valeti. Prisluhnite!
Predstavniki Slovencev iz Furlanije- Julijske krajine so predsednika Pahorja in pristojne ministre seznanili z aktualnimi razmerami. Kaj pričakujejo od slovenske vlade, nas zanima v tokratni oddaji. O čezmejnem sodelovanju in pomoči Avstrije občinam se pogovarjamo z županom Globasnice Bernardom Sadovnikom. Kako je v spremenjenih razmerah z učenjem slovenskega jezika v Porabju, pojasnjuje učiteljica asistentka Valentina Novak, zadovoljna z odzivom učencev in staršev. Manj zadovoljni so na Reki, kjer so v okviru evropske prestolnice kulture načrtovali več kot 600 dogodkov. Kaj je ostalo od Luke raznolikosti? Prisluhnite!
Kako blizu je vrnitev Narodnega doma v Trstu slovenski manjšini, pojasnjuje slovenski veleposlanik v Rimu Tomaž Kunstelj. V Trstu je novo ločnico med Slovenci in Italijani postavila občinska uprava, ki je 12. junij razglasila za dan osvoboditve mesta izpod jugoslovanske zasedbe. Ta je, opozarja zgodovinar Jože Pirjevec, mesto dejansko osvobodila. Manj ovir in več sodelovanja po odprtju slovensko madžarske meje pričakujejo porabski rojaki. V Šentpetru na avstrijskem Koroškem pa rdeč trak, ki se vije skozi vas. S projektom Hranca/Grenz koroški slovenski umetnik, režiser Marjan Štikar opozarja na mejo, ki po 100 letih še vedno ločuje. In odzivi? Prisluhnite!
Šole v Furlaniji Julijski krajini do začetka novega šolskega leta ostajajo zaprte. Kako so se v spremenjenih razmerah znašli na dvojezični šoli v Špetru, pojasnjuje ravnatelj David Klodič. Pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami Slovenci na Hrvaškem iščejo svojega kandidata, ki bi jih zastopal v saboru. Kakšne možnosti imajo za uspeh, nas zanima v tokratni oddaji. Leto dni po prevzemu vodenja Zveze Slovencev na Madžarskem gostimo Andreo Kovacs in na avstrijskem Koroškem preverjamo, kako je z obujanjem kulturnega življenja.
Primorski dnevnik - edini dnevnik Slovencev v sosednjih državah - praznuje 75 let izhajanja. Skrb za povezanost slovenske manjšine v Italiji, zavezanost jeziku in odpiranje novih poti – poslanstvo Primorskega dnevnika – ostaja nespremenjeno, pravi odgovorni urednik Igor Devetak. Učenci se vračajo v šolske klopi tudi na avstrijskem Koroškem. Kako poteka pouk in priprave na maturo, se pogovarjamo z ravnateljico Slovenske gimnazije v Celovcu Zalko Kuchling. Ustavimo se na Reki, kamor se v društvo Bazovica vrača tudi dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Kölles Kiss pa pojasnjuje, kakšne spremembe prinašajo načrtovanje spremembe manjšinske zakonodaje.
Države sprejemajo več deset milijard evrov vredne ukrepe za blažitev posledic epidemije. Kako podjetjem in posameznikom pomaga Avstrija? O tem podrobneje s koroškim Slovencem doktorjem Marianom Wakounigom, regionalnim direktorjem za davke in carine pri avstrijskem finančnem ministrstvu in član krizne skupine. Preverjamo tudi, kaj se dogaja s Posojilnico bank, dobro znano tudi varčevalcem iz Slovenije. Kulturno življenje Slovencev v Italiji v času epidemije ni zamrlo. Preselilo se je na splet in domača dvorišča. To velja, kot lahko slišite, tudi za Majenco, priljubljeno etnološko prireditev v Dolini pri Trstu. Valeria Gašpar, ki se je pred 25 leti iz porabske Verice preselila v sosednje slovenske Čepince, pa pripoveduje o težavah, ki jih povzroča zaprta meja z Madžarsko. Prisluhnite!
V Italiji so šole zaprte že od konca februarja, kdaj se bodo odprle pa še vedno ni jasno. Kako so se s spremenjenimi razmerami soočile šole s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji Julijski krajini, sprašujemo ravnateljico Znanstvenega liceja Franceta Prešerna iz Trsta Loredano Guštin. Zanima nas tudi, kako je s poukom na slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici. Kako so se v času epidemije prilagodile šola na avstrijskem Koroškem, se pogovarjamo z ravnateljem Evropske ljudske šole v Šmihelu pri Pliberku Danilom Katzem. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec pa pojasnjuje, kako je z ukrepi in njihovim sproščanjem v Porabju pa tudi, kako je z zelo pomembnimi razvojnimi načrti.
Antifšizem, svoboda, mir, solidarnost, sožitje so vrednote, ki jih že skoraj pol stoletja skrbno neguje tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič. Te vrednote so vedno aktualne, je prepričana tudi predsednica zbora Rada Zergol, gostja tokratnih Sotočij. ustavimo se v Rižarni, kjer so na okrnjeni slovesnosti obeležili 75-letnico zmage nad nacifašizmom. O boju koroških partizanov v Avstriji, ki je pomembno vplival na življenje v naši severni sosedi, čeprav je bil dolga leta tabu tema, se pogovarjamo z Danilom Prušnikom, podpredsednikom Zveze koroških partizanov. Andrej Mohar pa pojasni, zakaj so točno 75 let po podpisu avstrijske izjave o nedovisnosti avstrijskega notanjega ministra pozvali k dokončni prepovedi shodov na Libuškem polju. Priusluhnite sogovornikom in pesmim TPPZ Pinko Tomažič!
Na poziv Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu za pomoč pri spopadanju s pandemijo so se odzvali porabski Slovenci. Kako, lahko slišite v oddaji, v kateri nadaljujemo s serijo koncertov Koroška poje.Tokrat se vračamo v leto 2016, ko je Slovenija praznovala 25. obletnico osamosvojitve. Krščanska kulturna zveza je zato koncert posvetila domovini. Takšen je bil tudi glasbeni izbor, v katerem so se prepletale slovenske narodne in ljudske pesmi ter pesmi znanih koroških slovenskih avtorjev. Kako je leta 2016 v poklon domovini pela Koroška lahko vnovič slišite v tokratni oddaji.
Krščanska kulturna zveza iz Celovca je 8. marca, tik preden so v Avstriji razglasili epidemijo, pripravila koncert z naslovom Luštno je vigred'. Posvetili so ga ženskam in se na njem spomnili dveh pred kratkim preminulih zborovodij. V celovškem Domu glasbe so letos nastopili skupina Akzent, mešani zbor Podjuna iz Pliberka, moški zbor iz Žitare vasi, mladinski zbor Slovenske gimnazije in Tonč Feinig. Ženska pevska zbora iz Sel in Krope pa sta ob spremljavi članov Slovenske filharmonije krstno izvedla Venec koroških ljudskih pesmi skladatelja Jožeta Gašperšiča. Kako je letos pela Koroška? Prisluhnite oddaji Sotočja!
Kako v teh časih živijo rojaki v sosednjih državah in kakšne ukrepe za omilitev posledic epidemije so sprejele pristojne oblasti na avstrijskem Koroškem in v Furlaniji-Julijski krajini, nas zanima v tokratni oddaji. Podpredsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca Felix Wieser je prepričan, da je družba močna le, če je solidarna. Odgovorni urednik goriškega tednika Novi glas Jurij Paljk pa opozarja, da bo epidemija hudo prizadela tudi slovensko narodno skupnost v Italiji. Zanima nas, kako so se spremenjenim razmeram prilagodili porabski Slovenci, ki svoj osrednji tednik tiskajo v Sloveniji, in kako je trenutno na Reki, ki se ponaša z nazivom evropska prestolnica kulture. Prisluhnite!
Krščanska kulturna zveza iz Celovca je leta 2015 svoj tradicionalni koncert Koroška poje posvetila umetnicam na glasbenem, literarnem in likovnem področju. V celovškem Domu glasbe sta se pred petimi leti prepletli poezija Milke Hartman, Anite Hudl, Ivane Kampuš, Maje Haderlap in Verene Gothard ter slovenska ljudska glasba. Med drugim so nastopili mezzosopranistka Bernarda Fink, mešani pevski zbor Podjuna iz Pliberka, ženska pevska zbora Trta iz Žitare vasi in Rož iz Šentjakoba, Sonus trio in drugi. Večji del tega koncerta lahko slišite v tokratni oddaji.
Oddaja je posvečena beneškim Slovencem in njihovi narečni poeziji. Čez namišljeno črto je bil naslov literarnega večera, ki ga je 3. program Radia Slovenija – program Ars - pripravil skupaj s Slovenskim stalnim gledališčem v Trstu in Inštitutom za slovensko kulturo v Špetru. Literarni večer in gledališko radijski cikel z naslovom Ars teatralis je z umetniško besedo povezal matico in rojake iz sosednjih držav. V muzeju SMO – Slovensko multimedialno okno – v Špetru Slovenov so se tako predstavile štiri domače pesnice, ki ustvarjajo tudi v narečju; Marina Cernetig, Claudia Salamant, Andreina Trusgnach in Margherita Trusgnach. V znamenju narečja in izročila beneške Slovenije je bila tudi glasba v izvedbi Davida Tomasetiga in Igorja Černa. Posnetek literarnega večera, ki je potekal 10.2. 2020, lahko slišite v tokratnih Sotočjih.
Kako so se na zaprtje vrtcev in šol pripravili na avstrijskem Koroškem, pojasnjuje vodja oddelka za manjšinsko šolstvo Sabina Sandrieser. O ukrepih za pomoč kmetovalcem v Furlaniji-Julijski krajini se pogovarjamo s tajnikom Kmečke zveze Erikom Mastnom. Gostimo Alojza Hanžka, dolgoletnega vodjo gornjeseniške folklorne skupine, ki je za svoje delo dobil priznanje Železne županije. Na Reki pa si ogledamo razstavo slovenskega planinskega muzeja Korajža je ženskega spola, dopolnjeno še z dosežki hrvaških alpinistk.
Tudi za Furlanijo – Julijsko krajino veljajo strožji ukrepi za omejitev širjenja novega koronavirusa. Kako se z epidemijo sooča tamkajšnje gospodarstvo in kakšne olajšave pripravljajo? O tem v pogovoru z direktorjem Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Andrejem Šikom. Slovensko veleposlaništvo v Zagrebu je ob 8. marcu pripravilo pogovor o položaju žensk v družbi. Kako je z emancipacijo žensk na Hrvaškem, nas zanima v tokratni oddaji. Ustavimo se v Celovcu, kjer se je začelo uradno obeleževanje 100. obletnice koroškega plebiscita in je včeraj vnovič pela Koroška. Tradicionalno revijo Krščanske kulturne zveze so tokrat posvetili tudi ženskam. Dvojezična osnovna šola v Števanovcih je, da bi privabila nove učence, pripravila dan odprtih vrat. Kakšne prednosti prinaša šolanje na tej porabski šoli, pojasnjuje ravnateljica Agica Holec.
Požig Narodnega doma v Trstu je bil začetek fašizma v Evropi. Pojave, ki so pripeljali do njega, pa lahko opažamo tudi danes. To je eno od sporočil dokumentarnega filma TV Slovenija Požig, o katerem se pogovarjamo z avtorico Majdo Širca. Slovenski dom v Zagrebu je za 90 let skrbi za ohranitev in razvoj slovenstva na Hrvaškem prejel državno odlikovanje red za zasluge. O domu nekoč in danes tudi s pogledom v prihodnost razmišlja dolgoletni predsednik Darko Šonc. Z dolgoletnim predsednikom Slovenske športne zveze iz Celovca Marjan Velikom se pogovarjamo o pripravah na evropsko nogometno prvenstvo narodnih skupnosti, ki bo na avstrijskem Koroškem potekalo poleti. Ob zaključku projekta Transborders se v Potrni pridružimo Slovencem na avstrijskem Štajerskem, v Sakalovcih v Porabju pa zaplešemo s fašenki. Pridružite se nam!
Na Reki – evropski prestolnici kulture - je bil letošnji pustni karneval še posebej živahen in obiskovalci, prišli so tudi iz Slovenije, so bili navdušeni. Za mlade naj bi veljalo, da jih politično delovanje ne zanima. Pa to drži? Predsednik kluba slovenskih študentov v Celovcu Simon Rustia je prepričan, da je pri koroških Slovencih politika vedno prisotna. Kakšno pa je zanimanje mladih Slovencev v Italiji za šolanje v Sloveniji? Tudi o tem več v tokratni oddaji. Gostimo tržaškega slovenskega glasbenika, dirigenta in zborovodjo Janka Bana, ki je napisal pomembna poglavja v zgodovini vodilnih tržaških zborov. V Porabju pa se na srečanju z volivci pridružimo zagovornici Slovencev v madžarskem parlamentu Eriki Köles Kiss.
Kako je s politično participacijo Slovencev v Furlaniji – Julijski krajini? Odgovor sta iskali raziskovalki doktorici Sara Brezigar in Zaira Vidau. Njune ugotovitve so pomembne tudi v luči zastopstva Slovencev v rimskem parlamentu, ki je vse bolj ogroženo. Na avstrijskem Koroškem je že vrsto let poteka razprava o skupnem zastopstvu koroških Slovencev. O tem se pogovarjamo s politologom doktorjem Karlom Hrenom, ki ima svoj predlog. 100. obletnica koroškega plebiscita je povezala vse tri klube slovenskih študentov v Avstriji. Prepričani, da ni razlogov za praznovanje, vsak mesec desetega pripravljajo različne akcije, pojasnjuje predsednik graškega kluba Aljaž Pestotnik. Ustavimo se v Zagrebu, kjer so se slovenski kulturi in velikanu naše poezije poklonili s tremi dogodki, in v Monoštru na vaji domačega komornega zbora.
Kulturni praznik je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, letošnja praznovanja pa so bila tudi v znamenju pomembnih obletnic. Slovenci v Italiji so tako zaznamovali 75-letnico delovanja njihovega Radia Trst A in 25-letnico slovenskega televizijskega programa, porabski Slovenci pa 20-letnico delovanja Radia Monošter. Pridružimo se rojakom v Istri, ki so osrednjo slovesnost pripravili v Pulju. Kakšna pa bo usoda gledališkega abonmaja Pogled dlje in gostovanj profesionalnih gledališč iz Slovenije na avstrijskem Koroškem? Denarja namreč ni dovolj. Ministrstvo za kulturo odgovornost za sofinanciranje prelaga na Urad za Slovence v zamejstvu. Tam pa so prepričani, da bi moralo tudi pristojno kulturno ministrstvo prispevati sredstva, saj gre za promocijo slovenskih gledališč v tujini. Do kam sega slovenski kulturni prostor in pogled pristojnih v Sloveniji, lahko slišite v Sotočjih!
Gostimo koroškega Slovenca Jožka Hudla, ki se že od otroških let posveča kulturnemu delovanju. Bil je med ustanovitelji slovenske glasbene šole na Koroškem, vrsto let je vodil društvo Edinost v Pliberku, zdaj pa med drugim pomaga beguncem. Za svoj trud in povezovanje s Slovenijo je dobil visoko priznanje Javnega sklada za kulturne dejavnosti – srebrno plaketo. Že desetletja so tesno povezani Slovenci iz Benečije in Posočja. Po rodu smo enaki, pravi Zdravko Likar, eden od avtorjev knjige, v kateri je dokumentiran boj beneških Slovencev za obstoj in pomoč rojakov iz Posočja. Štiri leta je trajala priprava madžarsko slovenskega spletnega slovarja, ki bo v veliko pomoč tudi mladim porabskim rojakom pri učenju slovenskega jezika. Ustavimo se tudi na Reki – evropski prestolnici kulture – , ki bo leto dni Luka različnosti. Med številni prireditvami, ki so zaznamovale uradni začetek, je bil tudi odlično obiskan festival starih rockovskih zvezd – Old stars festival. Več v tokratni oddaji.
Neveljaven email naslov