S predsednico paritetnega odbora Ksenijo Dobrila v Trsu, z romarji na Višarjah, z Anito Vajda - vodjo hotela Lipa - v Monoštru, z mladimi umetniki na Rebrci in z glasbenico Martino Rejec na Reki

Kako do slovenskega poslanca v rimskem parlamentu?

V tokratni oddaji nekoliko več povemo tudi o nekaterih perečih temah, ki trenutno zaposlujejo rojake v Furlaniji Julijski krajini (FJK). O njih so na skupni novinarski konferenci v Trstu v petek 5.8.2016 spregovorili predsednica paritetnega odbora za vprašanja slovenske manjšine Ksenija Dobrila in predsednika obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji Rudi Pavšič (SKGZ) ter Walter Bandelj (SSO).

Če izgubimo predstavnika v italijanskem parlamentu ne bo oškodovana samo slovenska manjšina, škodo bosta utrpeli tudi Dežela FJK in Slovenija, je bilo skupno sporočilo predstavnikov slovenske narodne skupnosti v FJK, ki so ob tem zagotovili, da bodo storili vse, da ohranijo upanje za parlamentarno zastopstvo.

Rudi Pavšič se je ob tem zavzel, da soglasje najprej poiščejo znotraj manjšine in ga nato predstavijo pristojnim v Rimu, pri tem pa poiščejo tudi podporo Dežele FJK in Republike Slovenije. Predlogov in možnosti je več, če obstaja politična volja, pravi Pavšič.

“Osebno sem zagovornik ledinskega sistema. To je, da imamo zagotovljeno mesto v parlamentu in da ga zasede tisti slovenski kandidat, ki dobi največ podpore na volilni preizkušnji”

Rojaki v Furlaniji Julijski krajini pogrešajo tudi več stikov z vladnim delovnim omizjem v Rimu, ki se je sestalo junija letos, potem ko je bilo zadnje srečanje leta 2014. Na sejah omizja imajo predstavniki slovenske narodne skupnosti priložnost, da se srečajo s predstavniki ministrstev, toda srečanja so preredka, prav tako pa je tudi spremljanje sprejetih dogovorov težavno in zaradi časovne oddaljenosti razvodeni, je Špeli Lenardič pojasnila Ksenija Dobrila. Skupaj s predsednikoma krovnih organizacij zato predlagajo, da bi se na omizju sestali s političnimi predstavniki ministrstev in ne le z nižjimi uradniki in strokovnimi sodelavci.

“Poleg tega bi radi stopili tudi do predsednika vladnega omizja in ga seznanili z našimi željami.”

V Sotočjih pa lahko prisluhnete tudi udeležencem tokratnega romanja treh Slovenij na Višarje v Kanalski dolini, ki se jim je pridružila Mirjam Muženič.

Proti “plotovom” na meji s Slovenijo

Na avstrijskem Koroškem prah dviguje namera zveznega notranjega ministrstva za postavitev ograje na meji s Slovenijo. Sodeč po pogodbah, ki jih ponujajo v podpis lastnikom zemljišč, bi bila ograja dolga več deset kilometrov. Zato se je oblikovala nadstrankarska pobuda, v kateri so vse koroške stranke, razen svobodnjakov, in ki je pristojne pozvala, naj ograj ob meji ne postavljajo.

Proti postavitvi sta glasovala tudi občinska sveta v Suhi in Bistrici pri Pliberku, proti naj bi bili tudi v Pliberku, zagotavlja tamkajšnji župan Štefan Visočnik. Pobudi se je pridružila tudi Enotna lista, stranka, ki na lokalni ravni zastopa koroške Slovence. Predsednik Gabriel Hribar, podžupan Železne Kaple, opozarja, da niti v času hladne vojne na meji ni bilo ograj, zakaj bi jih potrebovali zdaj, ko je Slovenija že 25 let samostojna in se vsi zavzemajo za dobrosesedske odnose.

“Da bi zdaj postavljali na naši meji ograje, je nesprejemljivo. Boli nas srce. To je bilo za nas alarmantno in hitro smo se našli še s štirimi strankami z avstrijskega Koroškega.”

V pobudi so tako poleg Enotne liste zastopane stranke NEOS, Zeleni, koroški Socialdemokrati in ljudska stranka. Raimund Grilc, nekdanji župan Pliberka in nekdanji vodja deželnega kluba koroške ljudske stranke, ki živi blizu meje s Slovenijo, se sprašuje, kaj lahko prinese takšna ograja.

“Vsako ograjo lahko prekoračiš, zato je vsak denar, ki ga namenijo zanjo, vržen proč. V resnici je to simbolična poteza naše notranje politike, koristi pa nam ne.”

Ljudje, ki živijo ob meji, so prepričani, da bi bilo veliko bolje, če bi sodelovali, pravi Grilc, za katerega je Koroška na obeh straneh meje povezana enota, kar dokazujejo tudi številni skupni projekti.

“Zdaj je vzdušje dobro, ograja na meji pa bi ga poslabšala. … Te niti v prejšnjih desetletjih ni bilo, zato je tudi zdaj ne potrebujemo.”

Pobudniki pozivajo avstrijskega notranjega ministra naj pride na avstrijsko Koroško in se sam prepriča v nesmiselnost postavitve ograj. Predstavniki policije na avstrijskem Koroškem pa so zanikali, da bi načrtovali postavitev ograje na daljšem delu meje. Kot so povedali za enega od slovenskih dnevnikov, se zgolj pripravljajo na morebiten prihod večjega števila beguncev in preverjajo pravne podlage, medtem pa so na nekaterih mejnih prehodih že postavili tudi registracijske centre.

Kreativno na poletnih taborih

Slovenske organizacija in društva na avstrijskem Koroškem v poletnih mesecih tradicionalno pripravljajo različne tabore za otroke.  V Šentjanžu v Rožu tako od nedelje (7.(:2016) poteka že 5. počitniški teden športa in jezika, v mladinskem centru na Rebrci pri Železni Kapli pa se je v soboto končal drugi letošnji teden mladih umetnikov, kjer otroci izdelujejo lutke in pripravijo predstavo.

Tokratna tema se je naslanjala na Williama Shakespeara, pojasnjuje znana lutkarka iz Maribora Breda Varl, ki s svojo ekipo oblikuje program in scenarij predstave.

“Za temo smo izbrali kresno noč, magijo, z vso čarobnostjo, od vil do škratov, govorečih živali, mešanja čarobnih napojev… Na koncu William Shakespeare ugotovi, da je pravzaprav toliko bogastva v tej noči, da je vredno napisati fino komedijo, da bodo ljudje vedeli, kako lepo je to.”

Zaspančki, Škrati Spaki, Kresnice, Zeliščarke, Pošasti in Shakespeare-ji so tako izdelovali vsak svoje lutke, se naučili vsak svojo pesmico in plesne korake ter se na koncu s predstavo Kresna noč na Rebrci predstavili svojim staršem in sorodnikom. Poleg tega pa so izdelovali kolaže, slikali na porcelan in se ob vsem tem zabavali, kar smo se prepričali, ko smo jih na Rebrci obiskali sredi tedna.

Reportažo s tedna mladih umetnikov, ki vedno znova dokažejo, da imajo posluh, lahko slišite v tokratni Sotočjih.

‘Vodenje hotela ni enostavno’ 

V zamejstvu neredko slišimo, da v narodnostnih organizacijah težko najdemo mlade rojake. Tudi v Porabju je tako, vendar se najdejo tudi izjeme. Med njimi je Anita Vajda, ki se je po študiju komunikologije v Ljubljani pred leti vrnila domov. Od leta 2013 ta mlada porabska Slovenka v Monoštru vodi Hotel Lipa, ki deluje v okviru Slovenskega kulturnega in informativnega centra.

“Turizem me je vedno privlačil, zato mi je všeč.”

Delo ni lahko, saj vodi hotel z 18 zaposlenimi in mora vsak dan reševati težave. Tako se po treh letih dela še vedno vsak dan nauči kaj novega. Rada se pogovarja s turisti, jih usmerja, kam naj gredo, kaj si naj ogledajo in možnosti je veliko, pravi v pogovoru s Silvo Eory. Težje pa je najti zaposlene, ki bi še govorili slovensko.

“Veliko časa mi vzame, da najdem primeren kader. Težava je, da kuharji in natakarji iščejo službo v Avstriji, mi pa z njihovimi plačami ne moremo konkurirati.”

V hotel Lipa, ki ga trenutno obnavljajo, prihajajo predvsem podjetniki, ki so poslovno v Porabju, z različnimi paketi pa skušajo privabiti tudi turiste, ki bi prišli v Monošter počitnikovat.

Anita Vajda  se je po študiju komunikologije v Ljubljani vrnila domov v Porabje, v Monoštru pa se, kljub odgovornemu delu, ki ga opravlja, dobro počuti. Prav zaradi znanja slovenščine je dobila tudi svojo prvo službo na televiziji v Murski Soboti in v stiku z maternim jezikom bi rada ostala tudi v prihodnje.

Prisluhnite ji v oddaji Sotočja!

Študentka teologije, vsestranska umetnica, ki obožuje Rockabilly glasbo 

V slovenski družini Rejec na Reki je ljubezen do glasbe in odra že tradicija: medtem ko sta prva in druga generacija peli in igrali predvsem na odru društva Bazovica, pa najmlajša članica družine, enaindvajsetletna študentka tretjega letnika teologije Martina Rejec obožuje rockabilly glasbo in sanja o kabaretskih nastopih v gledališču.

Za dodatno izobraževanje v tej smeri se bo morda odločila po končanem študiju, pravi, zdaj pa igra kitaro, poje, pleše in piše pesmi, šiva obleke za nastope in stroške zanje krije s študentskim delom. Članica je reške glasbene skupine Sarah & The Romans, občasno sodeluje s skupino River Sharks, nastopa pa tudi sama. V soboto 6.8.2016) se je v okviru kastavskega kulturnega poletja (Kastafsko kulturno leto) predstavila na odprtju likovne razstave na Kastav Blues Festu.

Avtorsko glasbo Martine Rejec, s katero se je pogovarjala Marjana Mirković, lahko slišite v tokratni oddaji.