Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sotočja 30.1. 2017

30.01.2017


Od slovenskega bančništva v Italiji, študija rojakov iz Avstrije v Sloveniji, Tischlerjevega nagrajenca Jožeta Wakouniga do tehniškega sodelovanja z Reko in pravljičnega večera na Gornjem Seniku

Usoda slovenskih zamejskih bank je enaka usodi vseh drugih bank. Vse manj jih je. Posledice pa občuti tudi narodna skupnost. Kako je s slovenskimi bankami v Furlaniji – Julijski krajini?

Danes  imajo Slovenci v Italiji  le še  Zadružni banki Doberdob Sovodnje in Kraško banko na Opčinah. Slednja posluje vse bolje, kar potrjujejo tudi zadnji poslovni rezultati. Število članov narašča in vse pogostejši so stiki s Slovenijo. Položaj banke določajo tudi aktualne družbene, politične in gospodarske razmere v domačem prostoru, je predsednik Zadružne kraške banke Adriano Kovačič povedal Mirjam Muženič.

Sredi prihodnjega leta bo v Italiji začela veljati reforma, ki bo obstoječih 330 zadružnih bank povezala v dve skupni, eno s sedežem v Rimu, drugo v Trentu. Bi lahko banka zato izgubila del svoje avtonomije?

“Pozitivno je, da bomo vse banke, ki bomo v skupini, bolj povezane. To pomeni, da bo v primeru zloma katere od bank, veljal solidarnostni princip. Kar pomeni, da bodo tudi naši komintenti bolje zavarovani. Glede dela avtonomije, za katerega se nekateri bojijo, da ga bomo izgubili… Avtonomija je premo sorazmerna s poslovanjem banke. Bolje bo banka poslovala, več avtonomije bomo imeli.”

Adriano Kovačič

Zadružna kraška banka na Opčinah ohranja socialno vlogo v domačem prostoru, poroča Mirjam Muženič. V minulem letu so tako dobrih 150.000 evrov namenili dejavnostim narodnostnih organizacij, društvom, šolam in športnim  skupinam. Začenjajo pa tudi z novimi projekti spodbujanja podjetniške dejavnosti, ko mladim upom pomagajo na samostojno pot z brezplačno oddajo izpraznjenih bančnih prostorov v Trstu.

(Ne)zanimanje koroških Slovencev za študij v Sloveniji

Ob možnostih za študij, ki jih ponujajo fakultete v Gradcu in na Dunaju, je zanimanje mladih rojakov z avstrijske Koroške in Štajerske za vpis na slovenske fakultete skromno. Ko pri nas naletijo še na različne birokratske ovire, je izbira jasna. O posledicah, med katerimi je tudi vse večja asimilacija,  v tokratni oddaji več Štefan Domej, predsednik Skupnosti južnokoroških kmetic in kmetov, ki zastopa rojake v koroški kmetijski zbornici.  O tem je spregovoril tudi na seji komisije državnega zbor za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.

Na kmetijah na Južem Koroškem so nekoč govorili samo slovensko, pravi Domej, toda časi se tudi tam spreminjajo. Mladina je začela odhajati s kmetij najprej na slovenske šole v Celovec nato na študij v Gradec in na Dunaj. In veliko jih se jih ni vrnilo domov. Mladih kmetov, ki bi prevzeli kmetije je vse manj, zato predvsem na ravninskih predelih kmetije dajejo v najem.

Poleg tega, opozarja Domej, je tudi na kmetijah vse  močnejša asimilacija.

“Vpliv nemških kmetijskih šol je tako močan, da nam ni uspelo, da bi, ob še vedno močnem nemškem nacionalnem pritisku, uveljavili slovenščino. In prav zato je študij naših mladih v Sloveniji tako pomemben za nas.”

Štefan Domej

Pri tem bi morala bolj pomagati tudi Slovenija, je prepričan Štefan Domej, ki je sam 4 leta študiral v Ljubljani, njegove hčere pa so zaradi omejitev imele težave pri vpisu na študij medicine v Sloveniji.

“Na študijih, kjer je omejen vpis tudi na avstrijskih univerzah, bi morali imeti večje kvote za mlade iz zamejstva. V nasprotnem na avstrijskem Koroškem ne bomo več imeli slovenskih zdravnikov.”

Štefan Domej

Predstavnik ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Roman Gruden, ki se že vrsto let ukvarja z zamejskim šolstvom, opozarja, da gre pri tem za večplastno zadevo. Slovenske univerze bi lahko pri vpisih naredile več, saj je kvota zdaj 5 odstotna, pravi, toda zanimanje mladih rojakov iz Avstrije za študij v Sloveniji je skromno. Čemur pritrjujejo tudi podatki o upravičenih do posebnih štipendij.

Že vrsto let so namreč med najštevilčnejšimi, sodeč po štipendijah za študente iz zamejstva in sveta, rojaki iz Italije, sledijo jim mladi s Hrvaške in nato potomci iz drugih držav nekdanje Jugoslavije. Po podatkih Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije (prej Javnega sklada za razvoj kadrov in štipendiranje) je v tem študijskem letu za štipendijo na novo zaprosilo 99 rojakov iz sosednjih držav in sveta. Pravico do štipendije je pridobilo 32 vlagateljev iz osmih držav.

Država Št. vlagateljev
Avstrija 2
Bosna in Hercegovina 1
Ciper 1
Črna Gora 3
Hrvaška 14
Italija 68
Makedonija 3
Srbija 7
Skupno 8 držav 99 vlagateljev
Vir: Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS

Podobni so tudi podatki za minula študijska leta. Število mladih iz Avstrije, ki so prejemali štipendijo, se je gibalo od 14 v študijskem letu 2009/10 do 6 v 2014/15.

Roman Gruden, predstavnik ministrstva za izobraževanje, pa ob tem poziva manjšino, naj se dejavneje vključi.

“Bistveno je, da ima manjšina svojo strategijo in vizijo, na podlagi obstoječe natalitete, kaj bo čez par let znotraj obstoječega šolskega prostora, kaj bo s kadri, koga bodo potrebovali in nato naj usmerjeno rekrutira znotraj svojih vrst ljudi  in jih vodi naprej.”

Roman Gruden

Zaščita je lahko pravno formalno krasna, ampak če ni zagona med manjšino, razvoja ni, je prepričan Gruden.

Daljši prispevek o problematiki študija v Sloveniji lahko slišite v tokratni oddaji, v eni prihodnjih Sotočij pa bomo  gostili tudi mlade rojake z avstrijske Koroške in od drugod, ki so se odločili za študij  v Sloveniji.

V tokratni oddaji se pogovarjamo tudi se z letošnjim dobitnikom Tischlerjeve nagrade – profesorjem Jožetom Wakounigom, kulturno in politično dejavnim koroškim Slovencem, ponosnim, da sta mu Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza podelili to pomembno priznanje.

“Tischlerjeva nagrada mi je najvišje in najbolj dragoceno odlikovanje na sploh, saj se imenuje po prvem predsedniku Narodnega sveta koroških Slovencev in prvem ravnatelju, očetu slovenske gimnazije v Celovcu.”

Jože Wakounig

 

Uspešno, dolgoletno sodelovanje na področju tehnike

Spodbudne novice prihajajo z Reke, kjer že vrsto let uspešno sodelujeta tamkajšnja Zveza za tehnično kulturo in Tehniški muzej Slovenije. V Pomorskem in zgodovinskem muzeju Hrvaškega primorja je do 20.2.2017 na ogled gostujoča razstava Zvoki iz Tehniškega muzeja Slovenije (TMS). Gre za del aktualne razstave (v TMS-ju) z naslovom Skoraj vse o zvoku, ki govori o nastanku zvoka, različnih vidikih in širitvi, od najstarejših naprav za predvajanje in zapis zvokov, do najnovejših digitalnih naprav.

Razstava na Reki je odprta v okviru večletnega uspešnega sodelovanja z reško Zvezo za tehnično kulturo (ZTK), ki je ob tej priložnosti tudi svečano podelila priznanja in nagrade za lansko leto.

Pravljično tudi v Porabju…

Murskosoboška Pokrajinska in študijska knjižnica pa je v Porabju na Gornjem Seniku pripravila pravljični večer za odrasle. Bilo je ….

Prisluhnite!


Sotočja

874 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Sotočja 30.1. 2017

30.01.2017


Od slovenskega bančništva v Italiji, študija rojakov iz Avstrije v Sloveniji, Tischlerjevega nagrajenca Jožeta Wakouniga do tehniškega sodelovanja z Reko in pravljičnega večera na Gornjem Seniku

Usoda slovenskih zamejskih bank je enaka usodi vseh drugih bank. Vse manj jih je. Posledice pa občuti tudi narodna skupnost. Kako je s slovenskimi bankami v Furlaniji – Julijski krajini?

Danes  imajo Slovenci v Italiji  le še  Zadružni banki Doberdob Sovodnje in Kraško banko na Opčinah. Slednja posluje vse bolje, kar potrjujejo tudi zadnji poslovni rezultati. Število članov narašča in vse pogostejši so stiki s Slovenijo. Položaj banke določajo tudi aktualne družbene, politične in gospodarske razmere v domačem prostoru, je predsednik Zadružne kraške banke Adriano Kovačič povedal Mirjam Muženič.

Sredi prihodnjega leta bo v Italiji začela veljati reforma, ki bo obstoječih 330 zadružnih bank povezala v dve skupni, eno s sedežem v Rimu, drugo v Trentu. Bi lahko banka zato izgubila del svoje avtonomije?

“Pozitivno je, da bomo vse banke, ki bomo v skupini, bolj povezane. To pomeni, da bo v primeru zloma katere od bank, veljal solidarnostni princip. Kar pomeni, da bodo tudi naši komintenti bolje zavarovani. Glede dela avtonomije, za katerega se nekateri bojijo, da ga bomo izgubili… Avtonomija je premo sorazmerna s poslovanjem banke. Bolje bo banka poslovala, več avtonomije bomo imeli.”

Adriano Kovačič

Zadružna kraška banka na Opčinah ohranja socialno vlogo v domačem prostoru, poroča Mirjam Muženič. V minulem letu so tako dobrih 150.000 evrov namenili dejavnostim narodnostnih organizacij, društvom, šolam in športnim  skupinam. Začenjajo pa tudi z novimi projekti spodbujanja podjetniške dejavnosti, ko mladim upom pomagajo na samostojno pot z brezplačno oddajo izpraznjenih bančnih prostorov v Trstu.

(Ne)zanimanje koroških Slovencev za študij v Sloveniji

Ob možnostih za študij, ki jih ponujajo fakultete v Gradcu in na Dunaju, je zanimanje mladih rojakov z avstrijske Koroške in Štajerske za vpis na slovenske fakultete skromno. Ko pri nas naletijo še na različne birokratske ovire, je izbira jasna. O posledicah, med katerimi je tudi vse večja asimilacija,  v tokratni oddaji več Štefan Domej, predsednik Skupnosti južnokoroških kmetic in kmetov, ki zastopa rojake v koroški kmetijski zbornici.  O tem je spregovoril tudi na seji komisije državnega zbor za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.

Na kmetijah na Južem Koroškem so nekoč govorili samo slovensko, pravi Domej, toda časi se tudi tam spreminjajo. Mladina je začela odhajati s kmetij najprej na slovenske šole v Celovec nato na študij v Gradec in na Dunaj. In veliko jih se jih ni vrnilo domov. Mladih kmetov, ki bi prevzeli kmetije je vse manj, zato predvsem na ravninskih predelih kmetije dajejo v najem.

Poleg tega, opozarja Domej, je tudi na kmetijah vse  močnejša asimilacija.

“Vpliv nemških kmetijskih šol je tako močan, da nam ni uspelo, da bi, ob še vedno močnem nemškem nacionalnem pritisku, uveljavili slovenščino. In prav zato je študij naših mladih v Sloveniji tako pomemben za nas.”

Štefan Domej

Pri tem bi morala bolj pomagati tudi Slovenija, je prepričan Štefan Domej, ki je sam 4 leta študiral v Ljubljani, njegove hčere pa so zaradi omejitev imele težave pri vpisu na študij medicine v Sloveniji.

“Na študijih, kjer je omejen vpis tudi na avstrijskih univerzah, bi morali imeti večje kvote za mlade iz zamejstva. V nasprotnem na avstrijskem Koroškem ne bomo več imeli slovenskih zdravnikov.”

Štefan Domej

Predstavnik ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Roman Gruden, ki se že vrsto let ukvarja z zamejskim šolstvom, opozarja, da gre pri tem za večplastno zadevo. Slovenske univerze bi lahko pri vpisih naredile več, saj je kvota zdaj 5 odstotna, pravi, toda zanimanje mladih rojakov iz Avstrije za študij v Sloveniji je skromno. Čemur pritrjujejo tudi podatki o upravičenih do posebnih štipendij.

Že vrsto let so namreč med najštevilčnejšimi, sodeč po štipendijah za študente iz zamejstva in sveta, rojaki iz Italije, sledijo jim mladi s Hrvaške in nato potomci iz drugih držav nekdanje Jugoslavije. Po podatkih Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije (prej Javnega sklada za razvoj kadrov in štipendiranje) je v tem študijskem letu za štipendijo na novo zaprosilo 99 rojakov iz sosednjih držav in sveta. Pravico do štipendije je pridobilo 32 vlagateljev iz osmih držav.

Država Št. vlagateljev
Avstrija 2
Bosna in Hercegovina 1
Ciper 1
Črna Gora 3
Hrvaška 14
Italija 68
Makedonija 3
Srbija 7
Skupno 8 držav 99 vlagateljev
Vir: Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS

Podobni so tudi podatki za minula študijska leta. Število mladih iz Avstrije, ki so prejemali štipendijo, se je gibalo od 14 v študijskem letu 2009/10 do 6 v 2014/15.

Roman Gruden, predstavnik ministrstva za izobraževanje, pa ob tem poziva manjšino, naj se dejavneje vključi.

“Bistveno je, da ima manjšina svojo strategijo in vizijo, na podlagi obstoječe natalitete, kaj bo čez par let znotraj obstoječega šolskega prostora, kaj bo s kadri, koga bodo potrebovali in nato naj usmerjeno rekrutira znotraj svojih vrst ljudi  in jih vodi naprej.”

Roman Gruden

Zaščita je lahko pravno formalno krasna, ampak če ni zagona med manjšino, razvoja ni, je prepričan Gruden.

Daljši prispevek o problematiki študija v Sloveniji lahko slišite v tokratni oddaji, v eni prihodnjih Sotočij pa bomo  gostili tudi mlade rojake z avstrijske Koroške in od drugod, ki so se odločili za študij  v Sloveniji.

V tokratni oddaji se pogovarjamo tudi se z letošnjim dobitnikom Tischlerjeve nagrade – profesorjem Jožetom Wakounigom, kulturno in politično dejavnim koroškim Slovencem, ponosnim, da sta mu Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza podelili to pomembno priznanje.

“Tischlerjeva nagrada mi je najvišje in najbolj dragoceno odlikovanje na sploh, saj se imenuje po prvem predsedniku Narodnega sveta koroških Slovencev in prvem ravnatelju, očetu slovenske gimnazije v Celovcu.”

Jože Wakounig

 

Uspešno, dolgoletno sodelovanje na področju tehnike

Spodbudne novice prihajajo z Reke, kjer že vrsto let uspešno sodelujeta tamkajšnja Zveza za tehnično kulturo in Tehniški muzej Slovenije. V Pomorskem in zgodovinskem muzeju Hrvaškega primorja je do 20.2.2017 na ogled gostujoča razstava Zvoki iz Tehniškega muzeja Slovenije (TMS). Gre za del aktualne razstave (v TMS-ju) z naslovom Skoraj vse o zvoku, ki govori o nastanku zvoka, različnih vidikih in širitvi, od najstarejših naprav za predvajanje in zapis zvokov, do najnovejših digitalnih naprav.

Razstava na Reki je odprta v okviru večletnega uspešnega sodelovanja z reško Zvezo za tehnično kulturo (ZTK), ki je ob tej priložnosti tudi svečano podelila priznanja in nagrade za lansko leto.

Pravljično tudi v Porabju…

Murskosoboška Pokrajinska in študijska knjižnica pa je v Porabju na Gornjem Seniku pripravila pravljični večer za odrasle. Bilo je ….

Prisluhnite!


20.06.2016

Sotočja 20.6.2016

Koroški Slovenec Karel Smolle je bil v času osamosvajanja kot vodja predstavništva Slovenije na Dunaju eden najdejavnejših zamejskih rojakov. Kako na dogajanje pred 25-imi leti gleda danes? Spomine obujata tudi predsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Šonc in Jože Hirnök, ki vse od ustanovitve leta 1990 vodi Zvezo Slovencev na Madžarskem. Zaznamujemo pa tudi prvo leto delovanja knjižnega središča v Trstu, ki je, ugotavljajo rojaki, zgodba o uspehu. Zakaj? Prisluhnite oddaji!


13.06.2016

Sotočja 13. 6. 2016

V Porabju ni motivacije za pouk slovenščine, ugotavljajo strokovnjaki, zato je strokovna pomoč iz Slovenije nujna. Pa bo to dovolj, nas zanima v tokratni oddaji. Pouk se končuje in z njim tudi dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture. Kako so ga sklenili v Pulju in Buzetu, lahko slišite v Sotočjih. V Borovljah pod okriljem slovenskega prosvetnega društva deluje dvojezični vrtec Jaz in ti. Prijav je vsako leto preveč, pojasnjuje ravnateljica Beatrix Verdel. Gostimo pa tudi modno oblikovalko Leo Pisani, rojakinjo s Tržaškega, strokovnjakinjo za kulturo oblačenja. Prisluhnite oddaji Sotočja!


06.06.2016

Sotočja 6.6.2016

Pravice narodnih skupnosti se na Hrvaškem vse pogosteje kršijo, ugotavljajo pristojni pri Svetu Evrope, ki opažajo krepitev nacionalizma in političnega radikalizma. Kaj se v državi, kjer vse več ljudi protestira zaradi ravnanja oblasti, dogaja z manjšinami, tudi slovensko, nas zanima v tokratni oddaji. V Furlaniji-Julijski krajini preverjamo, kakšne so posledice reforme krajevnih uprav. Gostimo koroškega podjetnika Felixa Wieserja, pobudnika za ustanovitev gospodarske koordinacije in predsednika upravnega odbora Zveze Bank iz Celovca, ki se preoblikuje. V Porabju pa skupaj števanovskimi ljudskimi pevkami praznujemo 25-letnico delovanja.


30.05.2016

Sotočja 30.5.2016

Tokrat več o pričakovanjih in vtisih rojakov po prvem delovnem posvetu Sveta vlade za Slovence v zamejstvu in prvem obisku državnozborske komisije, pristojne za Slovence v zamejstvu, v Trstu. Gostimo novo predsednico slovenskega društva Istra v Pulju Danico Avbelj. Prisluhnili smo koncertu zborov iz Pulja in Repentabra v Splitu in nastopu komornega zbora iz Borovelj na Bogenšperku. Pridružili pa smo se tudi učencem dvojezične osnovne šole na Gornjem Seniku, ki so predstavili svoje kulturne dejavnosti.


23.05.2016

Sotočja 23.5.2016

Ob novem predsedniku Avstrije in spremembah v vladi nas bo zanimalo, kaj si lahko v prihodnje obetajo koroški Slovenci. Odpravimo se v Benečijo, kjer je bilo zaradi kolesarske dirke te dni še posebej živahno in spregovorimo o usodah porabskih Slovencev med prvo svetovno vojno. »Príšo je glas« je naslov razstave, ki je na ogled v Monoštru. Posvetimo pa se tudi varovanju industrijske dediščine, ki je lahko povezana tudi s smrtonosnim orožjem.


16.05.2016

Sotočja 16.05.2016

Rojaki iz zamejstva in sveta so imeli pomembno vlogo pri osamosvajanju Slovenije, so opozorili udeleženci okrogle mize ob 25-letnici samostojnosti države, ki jo je pripravil generalni konzulat v Monoštru. V oddaji potegnemo črto pod 2. zasedanje skupnega odbora Slovenija - Furlanija-Julijska krajina in ugotavljamo, da obe krovni slovenski organizaciji v Italiji delujeta vse bolj usklajeno. Gostimo rojakinje, ki so študij sklenile s temami, povezanimi s Slovenci v zamejstvu in bile zato nagrajene. V diplomskih, magistrskih in doktorskih nalogah so med drugim raziskovale spreminjajočo se vlogo slovenskega šolstva v Italiji in slovenska narečja na avstrijskem Koroškem. Zanimala nas, zakaj je bilo v tem študijskem letu podeljenih manj štipendij za rojake iz zamejstva, pa tudi, zakaj je študij v matični državi še vedno zelo zanimiv. Prisluhnite oddaji!


11.05.2016

Sotočja 9.5.2016

Slovenska zamejska društva prek Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu iz proračuna te dni dobivajo denar za svoje delovanje in načrtovane programe. Pristojni na Uradu priznavajo, da je zaradi likvidnostnih težav včasih bolj kot sama višina pomembna hitrost dodeljevanja denarja. Več o letošnjem financiranju, tudi slovenskih zamejskih medijev, v tokratni oddaji. Preverjamo, kaj dela Agraslomak – slovenska manjšinska kmetijska koordinacija in gostimo rojaka iz Matuljev, vodjo tamkajšnjega slovenskega manjšinskega sveta Roberta Bavčarja. S koroško literatko Majo Haderlap se pogovarjamo o mejah, ki zaznamujejo njeno najnovejšo pesniško zbirko Dolgo prehajanje. Obiskali pa smo tudi porabske malčke, ki sta se jim pridružili vzgojiteljici iz Slovenije.


02.05.2016

Sotočja 2. 5. 2016

Oddajo tokrat zaznamujejo sogovorniki, ki praznik dela običajno praznujejo delovno. Za svoje delo in dosežke na področju utrjevanja slovenske identitete med rojaki v sosednjih državah so nekateri od njih minuli teden dobili državna odlikovanja – medalje za zasluge. Med odlikovani sta bila tudi novinarja, ki desetletja poročata o življenju rojakov v sosednjih državah, Mirjam Muženič in Lojze Kos. V oddaji gostimo dobitnico nagrade Vstajenje – rojakinjo iz Trsta, literarno zgodovinarko in univerzitetno profesorico Marijo Pirjevec. Z delom, tudi za slovensko skupnost, je tesno povezan porabski rojak Attila Bartakovič, vodja Urada za delo v monoštrskem okraju. Pogovarjamo pa se tudi z zelo dejavnim Milanom Grlico, nekdanjim predsednikom Slovenskega doma Bazovica z Reke.


25.04.2016

Sotočja 25. 4. 2016

Pet let po podpisu za mnoge zgodovinskega celovškega memoranduma nas zanima, kaj je kompromisni dogovor dejansko prinesel koroškim Slovencem. Skupaj z rojaki v Italiji proslavljamo 70-letnico vnovičnega delovanja tamkajšnjega slovenskega šolstva. V Monoštru se pridružimo učiteljem iz sosednjih držav na 7. srečanju s kolegi iz Slovenije. Vabimo pa vas tudi na Reko, kjer so Slovenci pustili pomembne sledi, ki pa jih večina od nas običajno spregleda ali pa za njih niti ne vemo.


18.04.2016

Sotočja 18.4.2016

Kakšni so odzivi prvega srečanja predstavnikov Slovenske manjšinske kooridnacije (SLOMAK) s komisijo državnega zbora za odbose s Slovenci v zamejstvu in po svetu? Odgovor slišite v tokrtani oddaji. Odpravili smo se v Tipano, dvojezično občino v Benečiji, kjer v uradnih dokumentih namesto slovenščine uporabljajo hrvaščino, čemur so se rojaki odločno uprli. Na avstrijskem Koroškem postajajo vse popularnejša domača narečja, tudi v dolini Zilje, kjer so rojaki najbolj asimilirani. Veliko je zanimanja tudi za narečne pripovedke, uspešen projekt pobude Slovenščina v družini. Več lahko izveste o turizmu v Porabju in tradicionalnem srečanju planincev Prijateljstvo brez meja, ki so ga rojaki z Reke pripravili na bližnjem Liscu.


11.04.2016

Sotočja 11.4.2016

Kako v slovenske zamejske krovne organizacije privabiti mlade, se pogovarjamo s tremi rojaki mlajše generacije iz Avstrije, akademskim slikarjem Mirkom Mallejem in pesnikoma Dominikom Sriencem in Aljažem Pestotnikom. Preverjamo, kaj se dogaja z goriškim tednikom Novi glas, kjer so skoraj polovici ekipe skrajšali delovni čas. Skupaj z učencem slovenskega dopolnilnega pouka iz Pulja obiščemo vrstnike v Ilirski Bistrici, in se pridružimo najbolj dejavnemu društvu rojakov na Madžarskem, porabskim slovenskih upokojencem.


04.04.2016

Sotočja 4. 4. 2016

O težavah organizacij Slovencev v Italiji zaradi zamud pri izplačilih podpor iz Rima in Ljubljane in spodbudnem zanimanju za vpis v italijanske srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici. Z županom Globasnice Bernardom Sadovnikom ocenjujemo njegovo enoletno vodenje občine ter potegnemo črto pod peto obletnico podpisa celovškega kompromisnega dogovora. Dvojezičnost postaja samoumevna, pravi. Več lahko slište tudi o sodelovanju in pomoči rojakov z Reke pri uspešni kandidaturi mesta za evropsko prestolnico kulture leta 2020. Gostimo pa še znanega porabskega glasbenika Lacija Korpiča, dobitnika Pavlove plakete Železne županije.


04.04.2016

Sotočja 28.3.2016

Krščanska kulturna zveza iz Celovca v začetku marca tradicionalno pripravi revijo Koroška poje. Letošnji koncert je bil ob 25-obletnici osamosvojitve Slovenije posvečen domovini in takšen je bil tudi izbor pesmi. V Sotočjih tako lahko med drugim slišite slovenske narodne pesmi in pesmi znanih slovenskih koroških avtorjev v izvedbi Rožanskih muzikantov, mešanega pevskega zbora Daníca iz Šentprimoža, ženskega zbora Blače in tenorista Maria Podrečnika. Občinstvo sta navdušila tudi združeni zbor klubov slovenskih študentk in študentov iz Celovca, Gradca in z Dunaja in akademski pevski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane. Koncert v celovškem Domu glasbe so sklenili bratje Smrtnik, kvintet, ki je lani praznoval 30-letnico. Kako? Prisluhnite oddaji!


21.03.2016

Sotočja 21.3.2016

Kakšna bosta, če sploh bosta, v prihodnje zamejska tednika Novice iz Celovca in goriški Novi glas, oba v velikih finančnih težavah? Zakaj je Narodni dom v Trstu postal simbol tam živečih Slovencev? Na Hrvaškem trenutno ozračje manjšinam ni najbolj naklonjeno. Ga je otoplil obisk predsednika državnega zbora Milana Brgleza ali mogoče Piranski zaliv, skupni abonma reškega in ljubljanskega mladinskega gledališča? Kdo je bil duhovnik in pisatelj Lojze Kozar in zakaj se je vse življenje vračal v Porabje? Prisluhnite tokratni oddaji Sotočja!


14.03.2016

Sotočja 14.3.2016

Svoj prispevek k varovanju okolja je te dni s fotovoltaičnima elektrarnama dala občina Železna Kapla in v projekt aktivno vključila občane, ki so ju sofinancirali. Več o tem »zelenem« zasebno javnem partnerstvu v tokratnih Sotočjih. Božji nasmeh je naslov predstave Zdravka Haderlapa, ki je, pravi, zadnji poskus, dati Koroški glas, preden vse zamre. Ustavimo se tudi v Slovenskem stalnem gledališču Trst in nazdravimo Miroslavu Košuti, dolgoletnemu ravnatelju tega gledališča. Na Gornjem Seniku so odprli vrata dvojezične osnovne šole, da bi staršem in otrokom predstavili svoje delo in jih spodbudili k vpisu. Je to rešitev za ohranitev slovenske besede, nas zanima v tokratni oddaji. Skupaj z reško Zvezo za tehnično kulturo pa praznujemo 70-letnico njihovega delovanja in pomembnih izumov. Tudi tu sodeluejo rojaki iz Bazovice


07.03.2016

Od sprejema beguncev do jubileja Novega odmeva

V slovenskem dijaškem domu Srečka Kosovela v Trstu s programom Ptički brez gnezda že skoraj četrt stoletja skrbijo za mladoletne prebežnike brez spremstva. Kaj so največji izzivi, nas zanima v tokratni oddaji. Rojaka, koroška Slovenca, Rozi in Marjan Štikar iz Šentpetra v Rožu pa sta v svoj dom sprejela družino iz Sirije. Njihovo zgodbo lahko slišite v oddaji. Pridružili smo se tudi zbranim v celovškem Domu glasbe na tradicionalni reviji Koroška poje. Kakšna je vloga žensk v politiki na Madžarskem, pojasnjuje zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiš, ki je obiskala rojake v najmanjši porabski vasi, v Andovcih. Obeležujemo pa tudi 20-letnico izhajanja Novega odmeva, glasila Slovencev v Zagrebu.


29.02.2016

Sotočja 29.2.2016

Oddaja je tokrat tudi v znamenju čezmejnih programov. Porabska Razvojna agencija Slovenska krajina namerava s svojima projektoma spodbuditi razvoj turizma, tudi kolesarskega. Koroški Slovenec Peter Paco Wrolich pove več o Dravski kolesarski poti, ki preko avstrijske Koroške vodi do Maribora in je uvrščena v najvišjo kategorijo kolesarskih poti v Evropi. Sotočja so tudi gledališko obarvana. Odpravimo se v Rož, kjer je potekala tradicionalna Tribuna - gledališki in lutkovni festival, in si na Reki ogledamo premiero predstave »Niti tat ne more pošteno krast« dramske skupine društva Bazovica. Gostimo pa tudi nekdanjega odgovornega urednika Primorskega dnevnika Dušana Udoviča, ki je dejaven tudi kot upokojenec.


22.02.2016

Sotočja 22.02.2016

Ob mednarodnem dnevu maternega jezika se o njegovem pomenu v dvo- ali večjezičnem okolju, asimilaciji in integraciji pogovarjamo z rojaki, literati z avstrijske Koroške in Štajerske; s Sabino Buchwald, Rezko Kanzian in z Janijem Oswaldom. O izkušnjah s pravno delavnico, ki so jo odprli pri goriški SKGZ, da bi rojakom olajšali uveljavljanje določb zaščitnega zakona za Slovence, pripoveduje njen vodja Livio Semolič. Gostimo doktorja filozofije Jadrana Zalokarja z Reke, haiku pesnika, ki je izdal zbirko svojih pesmi tudi v slovenščini. “Mamica, povejte mi” pa je naslov zbirke slovenskih ljudskih pesmi, ki jih je po večletnem prizadevanju te dni na svojem prvem albumu izdal Komorni mešani zbor iz Monoštra. Več lahko slišite v tokratnih Sotočjih.


15.02.2016

Sotočja 15.2.2016

15 – letnica zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Kaj je zakon dejansko prinesel slovenski manjšini in kakšne so možnosti za njegovo nadgradnjo, nas zanima v oddaji. Poklonili smo se lani umrlemu vsestranskemu kulturnemu ustvarjalcu Aldu Klódiču. O programih integracije in inkluzije beguncev na avstrijskem Koroškem se pogovarjamo z Danielom Wuttijem, socialnim psihologom, projektnim sodelavcem celovške univerze. Skupaj s porabskimi rojaki pa v Verici praznujemo Borovo gostüvanje in slovenski kulturni praznik v društvu Bazovica na Reki.


08.02.2016

Kdo smo?

Oddaja je, kot se za Prešernov dan spodobi, predvsem kulturno obarvana. S koroško Slovenko Cvetko Lipuš, dobitnico nagrade Prešernovega sklada za pesniško zbirko z naslovom: Kaj smo, ko smo, se pogovarjamo, kdo smo. Odpravimo se v Rezijo, kjer skušajo rojaki ohraniti svojo barvito kulturno dediščino tudi s pomočjo Unesca. Z Marijano Sukič, urednico Porabja, se spominjamo začetkov izhajanja pred 25-imi leti in dilem, ki so se jim takrat porajale. Po četrt stoletja so pred novo dilemo. Predstavljamo pa tudi na Reki rojenega violinista in skladatelja Zdravka Plešéta, zelo dejavnega glasbenika, ki vseskozi utrjuje slovensko hrvaške vezi, pohvali pa se lahko tudi s pesniškima zbirkama.


Stran 21 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov