Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Od slovenskega bančništva v Italiji, študija rojakov iz Avstrije v Sloveniji, Tischlerjevega nagrajenca Jožeta Wakouniga do tehniškega sodelovanja z Reko in pravljičnega večera na Gornjem Seniku
Usoda slovenskih zamejskih bank je enaka usodi vseh drugih bank. Vse manj jih je. Posledice pa občuti tudi narodna skupnost. Kako je s slovenskimi bankami v Furlaniji – Julijski krajini?
Danes imajo Slovenci v Italiji le še Zadružni banki Doberdob Sovodnje in Kraško banko na Opčinah. Slednja posluje vse bolje, kar potrjujejo tudi zadnji poslovni rezultati. Število članov narašča in vse pogostejši so stiki s Slovenijo. Položaj banke določajo tudi aktualne družbene, politične in gospodarske razmere v domačem prostoru, je predsednik Zadružne kraške banke Adriano Kovačič povedal Mirjam Muženič.
Sredi prihodnjega leta bo v Italiji začela veljati reforma, ki bo obstoječih 330 zadružnih bank povezala v dve skupni, eno s sedežem v Rimu, drugo v Trentu. Bi lahko banka zato izgubila del svoje avtonomije?
“Pozitivno je, da bomo vse banke, ki bomo v skupini, bolj povezane. To pomeni, da bo v primeru zloma katere od bank, veljal solidarnostni princip. Kar pomeni, da bodo tudi naši komintenti bolje zavarovani. Glede dela avtonomije, za katerega se nekateri bojijo, da ga bomo izgubili… Avtonomija je premo sorazmerna s poslovanjem banke. Bolje bo banka poslovala, več avtonomije bomo imeli.”
Adriano Kovačič
Zadružna kraška banka na Opčinah ohranja socialno vlogo v domačem prostoru, poroča Mirjam Muženič. V minulem letu so tako dobrih 150.000 evrov namenili dejavnostim narodnostnih organizacij, društvom, šolam in športnim skupinam. Začenjajo pa tudi z novimi projekti spodbujanja podjetniške dejavnosti, ko mladim upom pomagajo na samostojno pot z brezplačno oddajo izpraznjenih bančnih prostorov v Trstu.
Ob možnostih za študij, ki jih ponujajo fakultete v Gradcu in na Dunaju, je zanimanje mladih rojakov z avstrijske Koroške in Štajerske za vpis na slovenske fakultete skromno. Ko pri nas naletijo še na različne birokratske ovire, je izbira jasna. O posledicah, med katerimi je tudi vse večja asimilacija, v tokratni oddaji več Štefan Domej, predsednik Skupnosti južnokoroških kmetic in kmetov, ki zastopa rojake v koroški kmetijski zbornici. O tem je spregovoril tudi na seji komisije državnega zbor za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.
Na kmetijah na Južem Koroškem so nekoč govorili samo slovensko, pravi Domej, toda časi se tudi tam spreminjajo. Mladina je začela odhajati s kmetij najprej na slovenske šole v Celovec nato na študij v Gradec in na Dunaj. In veliko jih se jih ni vrnilo domov. Mladih kmetov, ki bi prevzeli kmetije je vse manj, zato predvsem na ravninskih predelih kmetije dajejo v najem.
Poleg tega, opozarja Domej, je tudi na kmetijah vse močnejša asimilacija.
“Vpliv nemških kmetijskih šol je tako močan, da nam ni uspelo, da bi, ob še vedno močnem nemškem nacionalnem pritisku, uveljavili slovenščino. In prav zato je študij naših mladih v Sloveniji tako pomemben za nas.”
Štefan Domej
Pri tem bi morala bolj pomagati tudi Slovenija, je prepričan Štefan Domej, ki je sam 4 leta študiral v Ljubljani, njegove hčere pa so zaradi omejitev imele težave pri vpisu na študij medicine v Sloveniji.
“Na študijih, kjer je omejen vpis tudi na avstrijskih univerzah, bi morali imeti večje kvote za mlade iz zamejstva. V nasprotnem na avstrijskem Koroškem ne bomo več imeli slovenskih zdravnikov.”
Štefan Domej
Predstavnik ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Roman Gruden, ki se že vrsto let ukvarja z zamejskim šolstvom, opozarja, da gre pri tem za večplastno zadevo. Slovenske univerze bi lahko pri vpisih naredile več, saj je kvota zdaj 5 odstotna, pravi, toda zanimanje mladih rojakov iz Avstrije za študij v Sloveniji je skromno. Čemur pritrjujejo tudi podatki o upravičenih do posebnih štipendij.
Že vrsto let so namreč med najštevilčnejšimi, sodeč po štipendijah za študente iz zamejstva in sveta, rojaki iz Italije, sledijo jim mladi s Hrvaške in nato potomci iz drugih držav nekdanje Jugoslavije. Po podatkih Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije (prej Javnega sklada za razvoj kadrov in štipendiranje) je v tem študijskem letu za štipendijo na novo zaprosilo 99 rojakov iz sosednjih držav in sveta. Pravico do štipendije je pridobilo 32 vlagateljev iz osmih držav.
| Država | Št. vlagateljev |
| Avstrija | 2 |
| Bosna in Hercegovina | 1 |
| Ciper | 1 |
| Črna Gora | 3 |
| Hrvaška | 14 |
| Italija | 68 |
| Makedonija | 3 |
| Srbija | 7 |
| Skupno 8 držav | 99 vlagateljev |
Podobni so tudi podatki za minula študijska leta. Število mladih iz Avstrije, ki so prejemali štipendijo, se je gibalo od 14 v študijskem letu 2009/10 do 6 v 2014/15.
Roman Gruden, predstavnik ministrstva za izobraževanje, pa ob tem poziva manjšino, naj se dejavneje vključi.
“Bistveno je, da ima manjšina svojo strategijo in vizijo, na podlagi obstoječe natalitete, kaj bo čez par let znotraj obstoječega šolskega prostora, kaj bo s kadri, koga bodo potrebovali in nato naj usmerjeno rekrutira znotraj svojih vrst ljudi in jih vodi naprej.”
Roman Gruden
Zaščita je lahko pravno formalno krasna, ampak če ni zagona med manjšino, razvoja ni, je prepričan Gruden.
Daljši prispevek o problematiki študija v Sloveniji lahko slišite v tokratni oddaji, v eni prihodnjih Sotočij pa bomo gostili tudi mlade rojake z avstrijske Koroške in od drugod, ki so se odločili za študij v Sloveniji.
V tokratni oddaji se pogovarjamo tudi se z letošnjim dobitnikom Tischlerjeve nagrade – profesorjem Jožetom Wakounigom, kulturno in politično dejavnim koroškim Slovencem, ponosnim, da sta mu Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza podelili to pomembno priznanje.
“Tischlerjeva nagrada mi je najvišje in najbolj dragoceno odlikovanje na sploh, saj se imenuje po prvem predsedniku Narodnega sveta koroških Slovencev in prvem ravnatelju, očetu slovenske gimnazije v Celovcu.”
Jože Wakounig
Spodbudne novice prihajajo z Reke, kjer že vrsto let uspešno sodelujeta tamkajšnja Zveza za tehnično kulturo in Tehniški muzej Slovenije. V Pomorskem in zgodovinskem muzeju Hrvaškega primorja je do 20.2.2017 na ogled gostujoča razstava Zvoki iz Tehniškega muzeja Slovenije (TMS). Gre za del aktualne razstave (v TMS-ju) z naslovom Skoraj vse o zvoku, ki govori o nastanku zvoka, različnih vidikih in širitvi, od najstarejših naprav za predvajanje in zapis zvokov, do najnovejših digitalnih naprav.
Razstava na Reki je odprta v okviru večletnega uspešnega sodelovanja z reško Zvezo za tehnično kulturo (ZTK), ki je ob tej priložnosti tudi svečano podelila priznanja in nagrade za lansko leto.
Murskosoboška Pokrajinska in študijska knjižnica pa je v Porabju na Gornjem Seniku pripravila pravljični večer za odrasle. Bilo je ….
Prisluhnite!
864 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Od slovenskega bančništva v Italiji, študija rojakov iz Avstrije v Sloveniji, Tischlerjevega nagrajenca Jožeta Wakouniga do tehniškega sodelovanja z Reko in pravljičnega večera na Gornjem Seniku
Usoda slovenskih zamejskih bank je enaka usodi vseh drugih bank. Vse manj jih je. Posledice pa občuti tudi narodna skupnost. Kako je s slovenskimi bankami v Furlaniji – Julijski krajini?
Danes imajo Slovenci v Italiji le še Zadružni banki Doberdob Sovodnje in Kraško banko na Opčinah. Slednja posluje vse bolje, kar potrjujejo tudi zadnji poslovni rezultati. Število članov narašča in vse pogostejši so stiki s Slovenijo. Položaj banke določajo tudi aktualne družbene, politične in gospodarske razmere v domačem prostoru, je predsednik Zadružne kraške banke Adriano Kovačič povedal Mirjam Muženič.
Sredi prihodnjega leta bo v Italiji začela veljati reforma, ki bo obstoječih 330 zadružnih bank povezala v dve skupni, eno s sedežem v Rimu, drugo v Trentu. Bi lahko banka zato izgubila del svoje avtonomije?
“Pozitivno je, da bomo vse banke, ki bomo v skupini, bolj povezane. To pomeni, da bo v primeru zloma katere od bank, veljal solidarnostni princip. Kar pomeni, da bodo tudi naši komintenti bolje zavarovani. Glede dela avtonomije, za katerega se nekateri bojijo, da ga bomo izgubili… Avtonomija je premo sorazmerna s poslovanjem banke. Bolje bo banka poslovala, več avtonomije bomo imeli.”
Adriano Kovačič
Zadružna kraška banka na Opčinah ohranja socialno vlogo v domačem prostoru, poroča Mirjam Muženič. V minulem letu so tako dobrih 150.000 evrov namenili dejavnostim narodnostnih organizacij, društvom, šolam in športnim skupinam. Začenjajo pa tudi z novimi projekti spodbujanja podjetniške dejavnosti, ko mladim upom pomagajo na samostojno pot z brezplačno oddajo izpraznjenih bančnih prostorov v Trstu.
Ob možnostih za študij, ki jih ponujajo fakultete v Gradcu in na Dunaju, je zanimanje mladih rojakov z avstrijske Koroške in Štajerske za vpis na slovenske fakultete skromno. Ko pri nas naletijo še na različne birokratske ovire, je izbira jasna. O posledicah, med katerimi je tudi vse večja asimilacija, v tokratni oddaji več Štefan Domej, predsednik Skupnosti južnokoroških kmetic in kmetov, ki zastopa rojake v koroški kmetijski zbornici. O tem je spregovoril tudi na seji komisije državnega zbor za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.
Na kmetijah na Južem Koroškem so nekoč govorili samo slovensko, pravi Domej, toda časi se tudi tam spreminjajo. Mladina je začela odhajati s kmetij najprej na slovenske šole v Celovec nato na študij v Gradec in na Dunaj. In veliko jih se jih ni vrnilo domov. Mladih kmetov, ki bi prevzeli kmetije je vse manj, zato predvsem na ravninskih predelih kmetije dajejo v najem.
Poleg tega, opozarja Domej, je tudi na kmetijah vse močnejša asimilacija.
“Vpliv nemških kmetijskih šol je tako močan, da nam ni uspelo, da bi, ob še vedno močnem nemškem nacionalnem pritisku, uveljavili slovenščino. In prav zato je študij naših mladih v Sloveniji tako pomemben za nas.”
Štefan Domej
Pri tem bi morala bolj pomagati tudi Slovenija, je prepričan Štefan Domej, ki je sam 4 leta študiral v Ljubljani, njegove hčere pa so zaradi omejitev imele težave pri vpisu na študij medicine v Sloveniji.
“Na študijih, kjer je omejen vpis tudi na avstrijskih univerzah, bi morali imeti večje kvote za mlade iz zamejstva. V nasprotnem na avstrijskem Koroškem ne bomo več imeli slovenskih zdravnikov.”
Štefan Domej
Predstavnik ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Roman Gruden, ki se že vrsto let ukvarja z zamejskim šolstvom, opozarja, da gre pri tem za večplastno zadevo. Slovenske univerze bi lahko pri vpisih naredile več, saj je kvota zdaj 5 odstotna, pravi, toda zanimanje mladih rojakov iz Avstrije za študij v Sloveniji je skromno. Čemur pritrjujejo tudi podatki o upravičenih do posebnih štipendij.
Že vrsto let so namreč med najštevilčnejšimi, sodeč po štipendijah za študente iz zamejstva in sveta, rojaki iz Italije, sledijo jim mladi s Hrvaške in nato potomci iz drugih držav nekdanje Jugoslavije. Po podatkih Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije (prej Javnega sklada za razvoj kadrov in štipendiranje) je v tem študijskem letu za štipendijo na novo zaprosilo 99 rojakov iz sosednjih držav in sveta. Pravico do štipendije je pridobilo 32 vlagateljev iz osmih držav.
| Država | Št. vlagateljev |
| Avstrija | 2 |
| Bosna in Hercegovina | 1 |
| Ciper | 1 |
| Črna Gora | 3 |
| Hrvaška | 14 |
| Italija | 68 |
| Makedonija | 3 |
| Srbija | 7 |
| Skupno 8 držav | 99 vlagateljev |
Podobni so tudi podatki za minula študijska leta. Število mladih iz Avstrije, ki so prejemali štipendijo, se je gibalo od 14 v študijskem letu 2009/10 do 6 v 2014/15.
Roman Gruden, predstavnik ministrstva za izobraževanje, pa ob tem poziva manjšino, naj se dejavneje vključi.
“Bistveno je, da ima manjšina svojo strategijo in vizijo, na podlagi obstoječe natalitete, kaj bo čez par let znotraj obstoječega šolskega prostora, kaj bo s kadri, koga bodo potrebovali in nato naj usmerjeno rekrutira znotraj svojih vrst ljudi in jih vodi naprej.”
Roman Gruden
Zaščita je lahko pravno formalno krasna, ampak če ni zagona med manjšino, razvoja ni, je prepričan Gruden.
Daljši prispevek o problematiki študija v Sloveniji lahko slišite v tokratni oddaji, v eni prihodnjih Sotočij pa bomo gostili tudi mlade rojake z avstrijske Koroške in od drugod, ki so se odločili za študij v Sloveniji.
V tokratni oddaji se pogovarjamo tudi se z letošnjim dobitnikom Tischlerjeve nagrade – profesorjem Jožetom Wakounigom, kulturno in politično dejavnim koroškim Slovencem, ponosnim, da sta mu Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza podelili to pomembno priznanje.
“Tischlerjeva nagrada mi je najvišje in najbolj dragoceno odlikovanje na sploh, saj se imenuje po prvem predsedniku Narodnega sveta koroških Slovencev in prvem ravnatelju, očetu slovenske gimnazije v Celovcu.”
Jože Wakounig
Spodbudne novice prihajajo z Reke, kjer že vrsto let uspešno sodelujeta tamkajšnja Zveza za tehnično kulturo in Tehniški muzej Slovenije. V Pomorskem in zgodovinskem muzeju Hrvaškega primorja je do 20.2.2017 na ogled gostujoča razstava Zvoki iz Tehniškega muzeja Slovenije (TMS). Gre za del aktualne razstave (v TMS-ju) z naslovom Skoraj vse o zvoku, ki govori o nastanku zvoka, različnih vidikih in širitvi, od najstarejših naprav za predvajanje in zapis zvokov, do najnovejših digitalnih naprav.
Razstava na Reki je odprta v okviru večletnega uspešnega sodelovanja z reško Zvezo za tehnično kulturo (ZTK), ki je ob tej priložnosti tudi svečano podelila priznanja in nagrade za lansko leto.
Murskosoboška Pokrajinska in študijska knjižnica pa je v Porabju na Gornjem Seniku pripravila pravljični večer za odrasle. Bilo je ….
Prisluhnite!
Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini so le še korak od dejanskega lastništva Narodnega doma v središču Trsta. Poklon padlim vojakom za mejo med Slovenijo in Avstrijo v letih 1918 in 1919 s skupno spominsko tablo v Velikovcu. Zgodovinski dan za slovensko narodno skupnost na Reki. V eni od tamkajšnjih gimnazij se je začel pouk slovenskega jezika. Kako pa je s poukom slovenščine v Porabju? Vloga učiteljev je zelo pomembna, so ugotavljali udeleženci Slovenskega slavističnega kongresa.
Kako naj si Slovenci v Italiji zagotovijo predstavnika v rimskem parlamentu? Je rešitev pobuda senatorke Tatjane Rojc za spremembo italijanske ustave? Kljub zapletenemu in dolgotrajnemu postopku optimizma ne manjka. Optimistične izjave tudi po zasedanju skupnega odbora Slovenija-Koroška. Tiho izginjanje koroških Slovencev z nagrobnih spomenikov je kronologija pritiskov na njih. Kako pa je z javno podobo slovenskega Porabja? Gostimo etnologinjo in slavistko Marijo Kozar Mukič in novinarja Dušana Mukiča, ki sta svoje delo dobila priznanje Slovenskega slavističnega kongresa, in se veselimo začetka pouka slovenščine na reški gimnaziji.
Slovenska manjšina na Hrvaškem, v obmejnem delu avtohtona, je še kako dejavna. Predsednica krovne Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Riman pa si med drugim želi, da bi slovenska politika poenotila svoja stališča in pripravila strategijo razvoja slovenske narodne skupnosti v vseh štirih sosednjih državah. V Celovcu obiščemo dvojezično ljudsko šolo 24, ki letos praznuje 30-letnico delovanja. Začetki so bili zelo težki, nadaljevanje pa je več kot uspešno. Kakšno je med mladimi rojaki v Furlaniji – Julijski krajini zanimanje za izobraževanje sedanjih in bodočih voditeljev, pojasnjujeta Neža Kravos in Barbara Ferluga iz Društva mladih Slovencev v Italiji. Na Gornjem Seniku pa se pridružimo porabskim Slovencem na njihovem tradicionalnem srečanju.
Šolsko leto se je v Furlaniji – Julijski krajini začelo v mejah nove »normalnosti« z maskami v šolah in obveznimi PCT pogoji za zaposlene in obiskovalce. Podobno je tudi na avstrijskem Koroškem, kjer se učenci in učitelji testirajo trikrat tedensko. Kako so se soočili s spremenjeno realnostjo učitelji, kako učenci in njihovi starši? Porabski rojaki bodo za spodbujanje gospodarskega razvoja dobili iz slovenskega proračuna 2,1 milijona evrov. Kdaj lahko podobno pomoč pričakujejo Slovenci v drugih sosednjih državah na primer na Hrvaškem? Ustavimo se v Labinu, kjer so tam živeči rojaki pred 15 leti ustanovili svoje društvo. Epidemične razmere so jim letos že drugič preprečile praznovanje jubileja. Kaj pa pričakujejo od popisa prebivalstva? Prisluhnite!
Na avstrijskem Koroškem se pridružimo pohodnikom Po poteh Johana, Gašperja in Lenarta v njihov spomin in v poklon domačijam, ki so podpirale odpor proti nacizmu, in si ob tem ogledamo projekt Tanje Prušnik Utopia gnp2. Učenci se vračajo v šolske klopi. Kakšno je zanimanje za pouk slovenščine med učenci in dijaki na Hrvaškem? Slovenci iz Furlanije – Julijske krajine vabijo na Slofest, festival svoje ustvarjalnosti, z Veselimi pajdaši pa praznujemo 20 letnico delovanja.
Začenja se novo šolsko leto. Kakšno je med mladimi rojaki v Porabju zanimanje za pouk slovenskega jezika, preverjamo na obeh dvojezičnih osnovnih šolah. Na Hrvaškem se pridružimo udeležencem vseslovenskega srečanja. Kaj pomeni manjšini zajamčeno zastopstvo, pojasnjujejo razpravljavci okrogle mize na letošnji Dragi. Kaj se dogaja s še vedno zadružno Posojilnico Bank, sprašujemo Rudija Vouka, predsednika društva slovenskih zadružnikov na avstrijskem Koroškem. Odvetnica Marija Škof pa opozori na nekaj ključnih novosti avstrijske zakonodaje za preprečevanje socialnega in plačilnega dumpinga, pomembne za tja napotene delavce.
Rojaki so v tem pristaniškem mestu pustili številne sledi. Gostimo nekdanjega predsednika društva Bazovica Vitomirja Vitaza. Ogledamo si zapuščino poslovneža, ladjarja, mecena in politika Josipa Gorupa, lastnika številnih znanih reških stavb. Sprehodimo se po ulicah, ki nosijo imena Slovencev ter se ustavimo v Hrvaškem narodnem gledališču Ivana Plemenitega Zajca, v katerem so delovali številni rojaki.
Po nekoč skoraj zapuščeni beneški vasici Topolove nas popelje trojica mladih rojakov, ki se je v njej za stalno naselila. Vas dojemajo kot hišo in tako tudi živijo. Kaj to pomeni, nas zanima v oddaji, ki jo v celoti posvečamo Slovencem v Furlaniji – Julijski krajini. Ustavimo se v Špetru, kjer z negovanjem starih običajev odganjajo zlo. Gostimo Matejo Černic in Matejo Jarc, zborovodji dekliške vokalne skupine Bodeča Neža. Tržaška zgodovinarja Borut Klabjan in Gorazd Bajc pa predstavita monografijo »Ogenj, ki je zajel Evropo« o pred 101 letom požganem Narodnem domu v Trstu.
Oddajo v celoti posvečamo Slovencem v Porabju. Od najmlajših, ki so na jezikovnih taborih izboljševali svoje znanje slovenskega jezika in ob tem spoznavali Kekčevo deželo, do planincev, ki so se tudi letos podali na najvišji slovenski vrh. Jim je uspelo? Predstavimo Januša Küharja, znanega in za porabske rojake zelo pomembnega duhovnika, in se ustavimo v trgovinici lokalnih produktov, ki je odprla vrata na slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku.
Preverjamo poletni utrip na avstrijskem Koroškem. Pridružimo se mladim umetnikom na Rebrci in udeležencem tedna jezika in športa v Šentjanžu v Rožu, kjer je odziv letos presegel vsa pričakovanja. Ustavimo se v dolini Lepene pri Železni Kapli. Kdaj bodo Sveče in Mače vendarle dobile dvojezične krajevne table? Tatjana Feinig, ki je dosegla sprejetje odloka v občinskem svetu Bistrice v Rožu, napoveduje, da bodo table postavili brez posebnih najav. Zakaj? Prisluhnite!
Zdajšnja italijanska vlada se zaveda, da bo treba rešiti odprta vprašanja s slovensko narodno skupnostjo, ugotavlja senatorka Tatjana Rojc. O uporu proti nacizmu na avstrijskem Koroškem in negovanju kulture spominjanja se pogovarjamo z Evo Hartmann in dr. Danielom Wuttijem, članoma pomlajenega vodstva društva Peršman. Odpravimo se v Pulj, kjer so ob 20-letnici delovanja društva Istra odkrili spominsko ploščo Ivanu Cankarju, in v Zagreb, kjer so ob 30-letnici Slovenije odkrili doprsni kip Bojana Stupice. V Novigradu obiščemo prvo knjižnico na plaži v hrvaški Istri. V Porabju pa se pridružimo nosilcem slovenske olimpijske bakle. Dež ni ustavil rojakov, ki so jo navdušeno ponesli po porabskih vaseh.
Osamosvojitve Slovenije se živo spominjajo tudi rojaki iz sosednjih držav. Kako so tedanje razmere spremljali in kako doživljali? Kaj so jim prinesla tri desetletja samostojne države in kaj si želijo? O tem razmišljajo novinar Primorskega dnevnika Sandor Tence in gospodarstvenik Edi Kraus, oba iz Furlanije – Julijske krajine, dolgoletni predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök, koroški slovenski odvetnik Matevž Grilc, vodja celovškega Unikuma Emil Krištof, novinarka z Reke Marjana Mirković in predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem dr. Barbara Riman. Prisluhnite!
Delovanje Radia Agora, dobitnika Rizzijeve nagrade za medkulturno sporazumevanje in sožitje na avstrijskem Koroškem, dokazuje, da so svobodni mediji in neodvisno pravosodje ključni za demokracijo. Kako 30 let Slovenije vidi predsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca Benjamin Wakounig in kakšne spomine na osamosvojitev ima predsednik Slovenskega doma Zagreb Darko Šonc? Predstavljamo Jezik na klik, projekt Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu in centralnega urada za slovenski jezik. V Porabju pa se pridružimo murskosoboškemu Bibliobus, ki že 20 let pomaga pri širjenju bralne kulture.
Z ravnateljico tržaškega liceja France Prešeren Loredano Guštin potegnemo črto pod še eno nenavadno šolsko leto. Odvetnik Matevž Grilc, dolgoletni predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev in dobitnik tokratne Tischlerjeve nagrade, razmišlja o zgodovini in sedanjosti koroških Slovencev. Kako se obuja kulturno življenje v Porabju, pojasnjuje predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs. Marko Pogačar, eno vidnejših imen sodobne hrvaške književnosti, pa razmišlja o literaturi, uporu, svojih slovenskih koreninah in identiteti.
Koroškemu slovenskemu okoljevarstveniku Štefanu Merkaču dela nikoli ne zmanjka. Gšeft je najnovejši projekt, ki ga je zagnal skupaj s tremi rojaki v Šmihelu pri Pliberku. Predsednica kulturnega društva Muzej rezijanskih ljudi Luigia Negro pripoveduje o dogajanju v Reziji, kjer težko pričakujejo obiskovalce. V Slovenskem domu Bazovica na Reki se pridružimo udeležencem Goranove pomladi, najstarejše pesniške prireditve na Hrvaškem. Županja Sakalovcev Valerija Rogan pa med drugim pojasni, kaj načrtujejo v tej porabski občini v prihodnjih mesecih.
Tržaški slovenski glasbenik, harmonikar Denis Novato je postal vitez italijanske republike. Je namreč dobitnik visokega odlikovanja – red za zasluge - za dosežke na kulturnem in socialnem področju. Madžarsko odlikovanje za narodne skupnosti je tokrat dobil porabski Slovenec Šandor Bedič. Letošnje leto je čudovito tudi za družino Gotthardt. 25-letna literatka Verena Gotthardt je nominirana za nagrado Ingeborg Bachmann. Oče Vincenc Gotthardt pa se je z literarnim prvencem uvrstil med peterico finalistov za nagrado Kresnik. Prisluhnite jim!
Tržaški slovenski literat Marko Kravos je postal vitez italijanske republike. Predsednik Mattarella ga je namreč odlikoval z "Redom za zasluge" na kulturnem, umetniškem in družbenem področju. V Slovenski študijski knjižnici v Celovcu v projektu Bralna značka sodelujejo več kot 40 let. Z Danico Bojković, predsednico društva Ajda iz Umaga, potegnemo črto po 10-letnico delovanja. Z oblikovalko umetniške keramike Leo Bernetič Zelenko pa se pogovarjamo o Grožnjanu, nekoč mestu umetnikov, ki to ni več. Kako pa je z razvojnim programom slovenskega Porabja?
66 let po podpisu avstrijske državne pogodbe nas zanima, kako so z uresničevanjem pravic, zapisanih v 7. členu, zadovoljni Slovenci na avstrijskem Štajerskem. Preverjamo, kako je bila na lokalnih volitvah na Hrvaškem uspešna peščica rojakov in rojakinj, ki so kandidirali na različnih listah. Epidemija je pouku slovenščine postavila dodatne izzive. Odziv nanje so lahko tudi primeri dobrih praks. Pred veliki preizkušnjami so v teh časih kulturne ustanove. Goriški Kulturni dom, ki praznuje 40-letnico delovanja, odprtih vrat začenja z obeleževanjem jubiljeja. Kaj pa si od letošnje kolesarske dirke po Italiji obetata obe Gorici?
Z izboljšanjem razmere v Furlaniji – Julijski krajini se postopoma vrača tudi kulturno življenje. Odpirajo se gledališča in slovenski kulturni domovi. Ob bližajoči se 66. obletnici podpisa avstrijske državne pogodbe z znamenitim 7. členom se o . Kaj je botrovalo temu pomembnemu členu in kako je s slovensko notifikacijo nasledstva pogodbe, aktualno že 30 let, se pogovarjamo z dr. Borisom Jesihom in dr. Danijelom Grafenauerjem. Gostimo Dunjo Siuc Valković, dejavno rojakinjo z Reke, ki med drugim kandidira na lokalnih volitvah. Pridružimo se članicam likovne skupine v reški Bazovici. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss pa med drugim spregovori o projektu, namenjenem finančni podpori porabskim podjetnikom.
Na lokalnih volitvah, ki bodo na Hrvaškem potekale sredi maja, se za vodenje Varaždinske županije poteguje tudi saborska poslanka, rojakinja Barbara Antolić Vupora. Zakaj se je odločila za kandidaturo in kakšne možnosti ima za izvolitev? Predstavljamo projekt Spomeniki prihodnosti, namenjen ohranjanju spomina na boj proti nacifašizmu v Furlaniji -Julijski krajini. Podrobneje tudi o letošnjih načrtih Mreže Alpe - Jadran, ki povezuje mlade Slovence iz vseh štirih sosednjih držav, in o projektu Poglej čez, namenjenem čezmejnim praksam. Zanima nas tudi, kaj pomeni selitev monoštrske gimnazije, najstarejše posvetne gimnazije v Železni županji, pod okrilje cerkve. Kako bo tam v prihodnje s poukom slovenščine? Prisluhnite!
Neveljaven email naslov
