Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
... in obilo praznovanj slovenskega kulturnega praznika - prešerno z rojaki v Celovcu, Gorici in na Gornjem Seniku
Rojake z avstrijske Koroške te dni vznemirja nov predlog osnutka koroške deželne ustave, v katerem so Slovenci sicer omenjeni, deželni jezik pa je zgolj nemščina.
Predstavniki avstrijskih koroških koalicijskih strank – socialdemokratske stranke, ljudske stranke in zelenih – so namreč v petek predstavili najnovejši dogovor glede osnutka besedila nove deželne ustave. Predsednika koroške ljudske stranke in deželnega referenta za kulturo Christiana Bengerja je namreč zmotilo njegovo lastno besedilo, da skrb dežele in občin velja nemško in slovensko govorečim deželanom v enaki meri.
Novo besedilo, predstavljeno v petek, 10.2.2017, določa, da je deželni jezik nemški jezik in jezik zakonodajalca in, ne glede na zakonsko zajamčene manjšinske pravice v zvezni ustavi, izvršilni jezik. Dežela Koroška temelji na kulturni in jezikovni pestrosti, ki se na Koroškem odraža v slovenski narodni skupnosti. Jezik in kulturo, tradicije in kulturno dediščino je treba spoštovati, varovati in pospeševati“ Nato pa sledi še besedilo, da „Skrb dežele velja vsem sodeželanom v enaki meri.
Ob zadovoljstvu, da je neproduktivna polemika končana in da je slovenska narodna skupnost našla svoje mesto v besedilu, je vznemirjenje med rojaki na avstrijskem Koroškem povzročil prvi del dopolnjenega besedila, po katerem je nemščina postala deželni jezik.
Da je to v popolnem nasprotju z zavezo o spoštovanju in varovanju slovenskega jezika in kulture, ugotavlja predsednica Zbora narodnih predstavnikov Narodnega sveta koroških Slovencev Sonja Kert Wakounik, ki pričakuje, da bo slovenščina kot drugi deželni jezik, našla svoje mesto v novi deželni ustavi.
Podobno tudi vodja Slovenske prosvetne zveze Janko Malle v odprtem pismu ugotavlja, da gre za degradiranju slovenskega jezika, ki so mu odrekli priznanje in enakopravnost. Da je dogovor korak nazaj, je že v petek opozoril odvetnik Rudi Vouk. Predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Šturm je prepričan, da so pravice slovenske narodne skupnosti zagotovljene že v zvezni ustavi. Navezava na zvezno ustavo, ki je omenjena v novem predlogu besedila, pomirja tudi poslanko Zelenih v deželnem svetu Zalko Kuchling.
Kako pa najnovejši predlog koroške ustave komentira predsednik sosveta slovenske narodne skupnosti pri uradu zveznega kanclerja Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev?
Omemba pomembne korak naprej, kot tudi dejstvo, da se je končala škodljiva javna polemika, toda ob omembi nemščine pričakuje, da bo vsaj na dvojezičnem območju dežele Koroške omenjena tudi slovenščina, vnovič pa bi morali v besedilo vključiti tudi občine, dolžne skrbeti za dvojezičnost,pojasnjuje Sadovnik, ki je sicer v petek za slovenski program ORF pohvalil dosežen dogovor.
Pa je še čas za spremembe?
Sadovnik pričakuje, da bodo krovne organizacije koroški Slovencev posredovale pristojnim usklajene pripombe k predlaganem besedilu.
Rok za posredovanje pripomb poteče 14.2.2017, nova koroška deželna ustava pa naj bi bila sprejeta še pred poletjem.
Da je slovenščina tako kot nemščina, deželni jezik Koroške in tako naj bo zapisano tudi v koroški ustavi, opozarjajo študentske in dijaške organizacije koroških Slovencev ( študentski klubi iz Celovca, Gradca in z Dunaja, Mlada EL Bilčovs, Koroška dijaška zveza in Akcija kritičnih dijakov in dijakinj na Koroškem), ki so za danes (14.2.2017) napovedale protest pred koroško deželno vlado v Celovcu.
Svoje nestrinjanje s predlagano rešitvijo javno izražajo tudi koroški slovenski umetniki:
K spoštovanju obeh deželnih jezikov je deželnega glavarja Petra Kaiserja pozval tudi Franc Merkač (založba Fran)
Več o novi koroški deželni ustavi in pripombah koroških Slovencev pa v prihodnji oddaji.
Desetletje zbiranja podatkov, 160 sodelavcev z različnih znanstvenih področij in kulturnih ozadij iz Avstrije, Slovenije, Francije, Italije, Nemčije, Rusije in ZDA, več kot 1000 gesel in trije obsežni zvezki, skupaj kar 1600 strani. To je Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem od začetkov do leta 1942 doktorice Katje Sturm Schnabl in Bojana Ilije Schnabla. Delo, ki je izšlo lani, so predstavili tudi v Ljubljani na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Več o enciklopediji še v prvem delu oddaje, v prispevku Maje Žvokelj.
Rojakom z avstrijske koroške smo se pridružili tudi na osrednji slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku, ki so ga povezali s praznovanjem 60-letnice Slovenske gimnazije v Celovcu. Kako pomembna je ta ustanova za ohranitev slovenskega kulture in narodne identitete več generacij koroških Slovencev?
Rojakom z avstrijske koroške smo se pridružili tudi na osrednji slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku, ki so ga povezali s praznovanjem 60-letnice Slovenske gimnazije v Celovcu.
Slovenska gimnazija se ponaša s tem, da je desetletja vzgajala narodno zavedno inteligenco, njeno poslanstvo pa je tudi kultura, kar so dokazali nastopajoči na proslavi. Večina je namreč obiskovala prav to gimnazijo, nekateri vseh 8 let, drugi so se po 4 letih odločili za drugo šolo.
Zakaj obiskujejo oziroma so obiskovali slovensko gimnazijo, kakšne so izkušnje in spomini, se v tokratni oddaji pogovarjamo s tremi letošnjimi maturantkami, skladateljem in pianistom Tončem Feinigom in saksofonistom Miho Vavtijem.
O pomenu Slovenske gimnazije za slovensko narodno skupnost na avstrijskem Koroškem, pa se pogovarjamo tudi z ravnateljico Zalko Kuchling.
Pomlad in pesem v duši je bil naslov osrednje slovesnosti Slovencev v Italiji ob kulturnem prazniku.Večer so ob 80-letnici smrti posvetili domačemu skladatelju in zborovodji Lojzetu Bratužu, ki je svojo ljubezen do slovenske kulture v času fašističnega primeža plačal z življenjem.
Na odru Goriškega kulturnega centra, ki nosi ime po priljubljenem glasbeniku, se je zvrstilo pet domačih pevskih zborov, melodije Lojzeta Bratuža pa je zaigral komorni orkester glasbene šole Emil Komel. “Pomlad in pesem v duši” je misel, ki se je z glasbo in verzi prepletala skozi večer, paličico pa je v rokah držal dirigent Mirko Ferlan, ki je Špeli Lenardič med drugim zaupal:
“Bratuž je bil človek, ki je skladal iz osebnega navdiha. Po mojem mnenju je imel dobro intuicijo kar se tiče melodičnega parta njegovih skladb. Je pa pisal predvsem za potrebe zborov s katerimi je on delal.”
Skladatelj in zborovodja Lojze Bratuž je v času fašizma vodil slovenske cerkvene pevske zbore na Goriškem, v katerih je bila slovenščina izjemoma še dovoljena. Konec leta 1936 so ga fašisti prisilili piti bencin in strojno olje, tri mesece za tem, je zaradi zastrupitve umrl. Njegova pokončnost in predanost slovenski kulturi ostaja živa še danes.
Dvorana kulturnega centra je bila premajhna za vse, ki so si želeli ogledati osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku. Sooblikovalo jo je več kot sto ljubiteljev kulture vseh generacij, v organizaciji Goriške Katoliške prosvete.
Praznovali so tudi na Gornjem Seniku, kjer so glavno vlogo dobili mladi rojaki. Državna slovenska samouprava je namreč proslavo pripravila za porabske šolarje na Gornjem Seniku.
Osrednja prireditev ob kulturnem prazniku na Reki je že tradicionalno potekala skupaj s kulturniki iz Ilirske Bistrice, tokrat s KD Zagorje in programom, v katerem so s prepletom glasbe in poezije predstavili zagorsko književnico Leo Fatur, ki je nekaj let živela tudi na Reki. Večer prejšnjo soboto so posvetili letošnji sedemdesetletnici delovanja društva Bazovica.
Vrsto dogodkov v mesecu kulture pa je v Bazovici obogatila tudi razstava upokojenega rojaka z bližnjega Grobnika. Gojka Vlašića, ki je kot pomorščak obplul skoraj ves svet in svoje spomine prenesel na platno, predstavljamo v tokratni oddaji. Zakaj slikanje? Prisluhnite pogovoru z Marjano Mirković.
Mesec kulture so na Reki prejšnji teden popestrile tudi tri razstave: v galeriji Kortil so predstavili (9. februar, ob 19.00) monografijo Pictia akademskega slikarja Roka Zelenka in njegovo retrospektivno razstavo. Na ogled pa sta tudi dve razstavi, odprti ob dvajsetletnici (7.2. in.9.2.) smrti arhitekta in urbanista Zdenka Sile: v galeriji Principij so predstavljene njegove fotografije, v mestnem muzeju Reke pa akvareli iz mladeniških let.
Prisluhnite oddaji Sotočja!
868 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
... in obilo praznovanj slovenskega kulturnega praznika - prešerno z rojaki v Celovcu, Gorici in na Gornjem Seniku
Rojake z avstrijske Koroške te dni vznemirja nov predlog osnutka koroške deželne ustave, v katerem so Slovenci sicer omenjeni, deželni jezik pa je zgolj nemščina.
Predstavniki avstrijskih koroških koalicijskih strank – socialdemokratske stranke, ljudske stranke in zelenih – so namreč v petek predstavili najnovejši dogovor glede osnutka besedila nove deželne ustave. Predsednika koroške ljudske stranke in deželnega referenta za kulturo Christiana Bengerja je namreč zmotilo njegovo lastno besedilo, da skrb dežele in občin velja nemško in slovensko govorečim deželanom v enaki meri.
Novo besedilo, predstavljeno v petek, 10.2.2017, določa, da je deželni jezik nemški jezik in jezik zakonodajalca in, ne glede na zakonsko zajamčene manjšinske pravice v zvezni ustavi, izvršilni jezik. Dežela Koroška temelji na kulturni in jezikovni pestrosti, ki se na Koroškem odraža v slovenski narodni skupnosti. Jezik in kulturo, tradicije in kulturno dediščino je treba spoštovati, varovati in pospeševati“ Nato pa sledi še besedilo, da „Skrb dežele velja vsem sodeželanom v enaki meri.
Ob zadovoljstvu, da je neproduktivna polemika končana in da je slovenska narodna skupnost našla svoje mesto v besedilu, je vznemirjenje med rojaki na avstrijskem Koroškem povzročil prvi del dopolnjenega besedila, po katerem je nemščina postala deželni jezik.
Da je to v popolnem nasprotju z zavezo o spoštovanju in varovanju slovenskega jezika in kulture, ugotavlja predsednica Zbora narodnih predstavnikov Narodnega sveta koroških Slovencev Sonja Kert Wakounik, ki pričakuje, da bo slovenščina kot drugi deželni jezik, našla svoje mesto v novi deželni ustavi.
Podobno tudi vodja Slovenske prosvetne zveze Janko Malle v odprtem pismu ugotavlja, da gre za degradiranju slovenskega jezika, ki so mu odrekli priznanje in enakopravnost. Da je dogovor korak nazaj, je že v petek opozoril odvetnik Rudi Vouk. Predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Šturm je prepričan, da so pravice slovenske narodne skupnosti zagotovljene že v zvezni ustavi. Navezava na zvezno ustavo, ki je omenjena v novem predlogu besedila, pomirja tudi poslanko Zelenih v deželnem svetu Zalko Kuchling.
Kako pa najnovejši predlog koroške ustave komentira predsednik sosveta slovenske narodne skupnosti pri uradu zveznega kanclerja Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev?
Omemba pomembne korak naprej, kot tudi dejstvo, da se je končala škodljiva javna polemika, toda ob omembi nemščine pričakuje, da bo vsaj na dvojezičnem območju dežele Koroške omenjena tudi slovenščina, vnovič pa bi morali v besedilo vključiti tudi občine, dolžne skrbeti za dvojezičnost,pojasnjuje Sadovnik, ki je sicer v petek za slovenski program ORF pohvalil dosežen dogovor.
Pa je še čas za spremembe?
Sadovnik pričakuje, da bodo krovne organizacije koroški Slovencev posredovale pristojnim usklajene pripombe k predlaganem besedilu.
Rok za posredovanje pripomb poteče 14.2.2017, nova koroška deželna ustava pa naj bi bila sprejeta še pred poletjem.
Da je slovenščina tako kot nemščina, deželni jezik Koroške in tako naj bo zapisano tudi v koroški ustavi, opozarjajo študentske in dijaške organizacije koroških Slovencev ( študentski klubi iz Celovca, Gradca in z Dunaja, Mlada EL Bilčovs, Koroška dijaška zveza in Akcija kritičnih dijakov in dijakinj na Koroškem), ki so za danes (14.2.2017) napovedale protest pred koroško deželno vlado v Celovcu.
Svoje nestrinjanje s predlagano rešitvijo javno izražajo tudi koroški slovenski umetniki:
K spoštovanju obeh deželnih jezikov je deželnega glavarja Petra Kaiserja pozval tudi Franc Merkač (založba Fran)
Več o novi koroški deželni ustavi in pripombah koroških Slovencev pa v prihodnji oddaji.
Desetletje zbiranja podatkov, 160 sodelavcev z različnih znanstvenih področij in kulturnih ozadij iz Avstrije, Slovenije, Francije, Italije, Nemčije, Rusije in ZDA, več kot 1000 gesel in trije obsežni zvezki, skupaj kar 1600 strani. To je Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem od začetkov do leta 1942 doktorice Katje Sturm Schnabl in Bojana Ilije Schnabla. Delo, ki je izšlo lani, so predstavili tudi v Ljubljani na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Več o enciklopediji še v prvem delu oddaje, v prispevku Maje Žvokelj.
Rojakom z avstrijske koroške smo se pridružili tudi na osrednji slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku, ki so ga povezali s praznovanjem 60-letnice Slovenske gimnazije v Celovcu. Kako pomembna je ta ustanova za ohranitev slovenskega kulture in narodne identitete več generacij koroških Slovencev?
Rojakom z avstrijske koroške smo se pridružili tudi na osrednji slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku, ki so ga povezali s praznovanjem 60-letnice Slovenske gimnazije v Celovcu.
Slovenska gimnazija se ponaša s tem, da je desetletja vzgajala narodno zavedno inteligenco, njeno poslanstvo pa je tudi kultura, kar so dokazali nastopajoči na proslavi. Večina je namreč obiskovala prav to gimnazijo, nekateri vseh 8 let, drugi so se po 4 letih odločili za drugo šolo.
Zakaj obiskujejo oziroma so obiskovali slovensko gimnazijo, kakšne so izkušnje in spomini, se v tokratni oddaji pogovarjamo s tremi letošnjimi maturantkami, skladateljem in pianistom Tončem Feinigom in saksofonistom Miho Vavtijem.
O pomenu Slovenske gimnazije za slovensko narodno skupnost na avstrijskem Koroškem, pa se pogovarjamo tudi z ravnateljico Zalko Kuchling.
Pomlad in pesem v duši je bil naslov osrednje slovesnosti Slovencev v Italiji ob kulturnem prazniku.Večer so ob 80-letnici smrti posvetili domačemu skladatelju in zborovodji Lojzetu Bratužu, ki je svojo ljubezen do slovenske kulture v času fašističnega primeža plačal z življenjem.
Na odru Goriškega kulturnega centra, ki nosi ime po priljubljenem glasbeniku, se je zvrstilo pet domačih pevskih zborov, melodije Lojzeta Bratuža pa je zaigral komorni orkester glasbene šole Emil Komel. “Pomlad in pesem v duši” je misel, ki se je z glasbo in verzi prepletala skozi večer, paličico pa je v rokah držal dirigent Mirko Ferlan, ki je Špeli Lenardič med drugim zaupal:
“Bratuž je bil človek, ki je skladal iz osebnega navdiha. Po mojem mnenju je imel dobro intuicijo kar se tiče melodičnega parta njegovih skladb. Je pa pisal predvsem za potrebe zborov s katerimi je on delal.”
Skladatelj in zborovodja Lojze Bratuž je v času fašizma vodil slovenske cerkvene pevske zbore na Goriškem, v katerih je bila slovenščina izjemoma še dovoljena. Konec leta 1936 so ga fašisti prisilili piti bencin in strojno olje, tri mesece za tem, je zaradi zastrupitve umrl. Njegova pokončnost in predanost slovenski kulturi ostaja živa še danes.
Dvorana kulturnega centra je bila premajhna za vse, ki so si želeli ogledati osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku. Sooblikovalo jo je več kot sto ljubiteljev kulture vseh generacij, v organizaciji Goriške Katoliške prosvete.
Praznovali so tudi na Gornjem Seniku, kjer so glavno vlogo dobili mladi rojaki. Državna slovenska samouprava je namreč proslavo pripravila za porabske šolarje na Gornjem Seniku.
Osrednja prireditev ob kulturnem prazniku na Reki je že tradicionalno potekala skupaj s kulturniki iz Ilirske Bistrice, tokrat s KD Zagorje in programom, v katerem so s prepletom glasbe in poezije predstavili zagorsko književnico Leo Fatur, ki je nekaj let živela tudi na Reki. Večer prejšnjo soboto so posvetili letošnji sedemdesetletnici delovanja društva Bazovica.
Vrsto dogodkov v mesecu kulture pa je v Bazovici obogatila tudi razstava upokojenega rojaka z bližnjega Grobnika. Gojka Vlašića, ki je kot pomorščak obplul skoraj ves svet in svoje spomine prenesel na platno, predstavljamo v tokratni oddaji. Zakaj slikanje? Prisluhnite pogovoru z Marjano Mirković.
Mesec kulture so na Reki prejšnji teden popestrile tudi tri razstave: v galeriji Kortil so predstavili (9. februar, ob 19.00) monografijo Pictia akademskega slikarja Roka Zelenka in njegovo retrospektivno razstavo. Na ogled pa sta tudi dve razstavi, odprti ob dvajsetletnici (7.2. in.9.2.) smrti arhitekta in urbanista Zdenka Sile: v galeriji Principij so predstavljene njegove fotografije, v mestnem muzeju Reke pa akvareli iz mladeniških let.
Prisluhnite oddaji Sotočja!
Zveza slovenskih žena na Koroškem praznuje 80-letnico delovanja. Kako se je skozi desetletja spreminjal položaj koroških Slovenk in kako je danes z njihovo enakopravnostjo? Po dveh virtualnih letih in spletnih koncertih je v celovškem Domu glasbe vnovič zapela Koroška. Krščanska kulturna zveza je svojo tradicionalno pevsko revijo tokrat naslovila 50+1 in na njej predstavila tudi prvo spletno pesmarico – aplikacijo – Venec slovenskih. Na enem mestu je zdaj zbranih več kot 500 slovenskih ljudski in narodnih pesmi, z besedili in notnimi zapisi, dostop do njih pa možen od koderkoli, je zadovoljen idejni oče aplikacije Stanko Polzer. Na Koroška poje je letos nastopil tudi moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice. Zdravko Klanjšček, ki zbor vodi vse od začetka leta 1964, je prvič nastopil v Celovcu že leta 1958. Ustavimo se na sejmu ekstra deviškega oljčnega olja v Trstu in v Monoštru, kjer so praznovali četrt stoletja knjižne zbirke Med Rabo in Muro.
Na deželnozborskih volitvah na avstrijskem Koroškem je vnovič največ glasov dobila Socialdemokratska stranka Petra Kaiserja. Toda zmaga je manj prepričljiva kot v prejšnjih dveh mandatih. Če je pred desetimi leti koroškim Slovencem posijalo sonce, kaj za njih pomeni tokratni rezultat? Koliko bo lahko na njihove probleme v koroškem deželnem zboru opozarjal Franc Jožef Smrtnik? Politolog dr. Karl Hren ne pričakuje bolj promanjšinske politike. Nadaljujemo zgodbo o zelo pomembnih porabskih štipendistih, ki pa jih je vse manj. Pristojni v slovenski narodni skupnosti se tega zavedajo in iščejo konkretne rešitve, ugotavljata doktorici Katalin Munda Hirnök in Sonja Novak Lukanović z Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani. V Pulju se pridružimo udeležencem male šole slovenščine. Na Svetih Višarjah pa se pogovarjamo z gostilničarjem Juretom Prešernom, tudi o dirki po Italiji, ki bo letos imela enega od ciljev prav na Višarjah.
Predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji in italijanske narodne skupnosti v Sloveniji so se dogovorili za okrepitev sodelovanja tudi na področju čezmejnega gospodarskega razvoja.
Pred deželnozborskimi volitvami na avstrijskem Koroškem so se vnovič pojavili napadi na slovensko narodno skupnost. Kaj o tem meni peterica kandidatk in kandidatov za mesto v deželnem zboru iz vrst koroških Slovencev? Je bil odziv uradne Slovenije res streljanje vrabcev s kanoni? Zamejska gospodarska koordinacija postavlja temelje za konkretne projekte in idej za sodelovanje ne manjka. Zanima nas, kaj prinaša strategija turističnega razvoja Benečije in Rezije, s katero bodo skušali ustaviti odseljevanje. Tudi pustnemu dogajanju se ne moremo izogniti. V Števanovcih se tako pridružimo porabskim rojakom, ki ohranjajo tradicijo borovega gostüvanja.
Slovenski kulturni praznik je za rojake zunaj matične države eden najpomembnejših, zato je večji del tokratne oddaje posvečen prav njihovemu kulturnemu poklonu Francetu Prešernu. Sprehodimo se od palače glavne Pošte v Trstu, kjer so osrednjo proslavo pripravili Slovenci v Italiji, do Gradca, kjer so se slovenski kulturi poklonili skupaj z najmlajšimi. Ustavimo se v Monoštru, kjer so tam živeči rojaki brali Prešernove pesmi, in v Zagrebu, kjer so se velikega pesnika spomnili s kar tremi prireditvami. V začetku maja bodo na Hrvaškem maja manjšinske volitve, vendar za njih ni velikega zanimanja. Zakaj, pojasnjuje strokovnjakinja za pravice narodnih skupnosti, dekanja reške pravne fakultete dr. Vesna Crnić Grotić.
Gostimo tržaškega slovenskega literata in novinarja Dušana Jelinčiča, dobitnika nagrade Prešernovega sklada za prvi roman o tigrovskem gibanju. Nagrada, ki jo je dobil za roman o svojem očetu Zorku Jelinčiču, mu, pravi, pomeni posebno zadoščenje. Predstavimo pesniško zbirko Marija Čuka Vse gube ljubezni. Gre za prvo njegovo delo, ki je prevedeno v nemščino. Predsednik Slovenske prosvetne zveze Mitja Rovšek spregovori o ključnih letošnjih izzivih, med katerimi je tudi zagon profesionalnega gledališča RAMPA. Veliko načrtov imajo tudi Slovenci v Zagrebu, poudarja predsednik Slovenskega doma Darko Šonc. Kako pa se pripravljajo na manjšinske volitve? Ustavimo se tudi na Gornjem Seniku, ki sta ga skupaj obiskala kmetijska ministra Slovenije in Madžarske. Kakšen je položaj kmetijstva in kaj si lahko na tem področju obetajo porabski Slovenci?
Rojaki v sosednjih državah začenjajo s praznovanjem slovenskega kulturnega praznika. Jezik, naše bogastvo, je bil naslov proslave v Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem. Koliko je zavest o bogastvu jezika še prisotna med koroškimi Slovenci? Čestitamo letošnji Tischlerjevi nagrajeni Milki Kriegl, ki predano skrbi za ohranitev slovenske ziljske etnološke dediščine. V Furlaniji – Julijski krajini iščejo učitelje za pouk v slovenskem jeziku. Po večletnih prizadevanjih je zdaj končno objavljen javni razpis, na katerega se lahko prijavijo tudi kandidati iz Slovenije. Porabski Slovenci si letos obetajo kar nekaj investicij, pravi predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs. Kakšen pa je odziv na razpis za razvoj malih in srednje velikih podjetij?
Prioritete Slovencev v sosednjih državah določamo skupaj z njimi, pravi pristojni minister Matej Arčon in opozarja na pomen dobrih praks, ki lahko pomagajo pri reševanju težav. Ena od najbolj perečih je pomanjkanje učiteljev slovenskega jezika na Hrvaškem. Ni pa to edini problem pri pouku slovenščine, poudarja dr. Barbara Riman, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Med prve letošnje cilje Slovencev v Italiji sodi zasedanje vladnega omizja, da bi na njem spregovorili tudi o težavah na področju šolstva. Preverimo, kako je s poukom slovenščine pri rojakih na avstrijskem Štajerskem, in gostimo Margito Mayer, nekdanjo novinarko, ki po upokojitvi sodeluje z muzejem Avgusta Pavla v Monoštru.
Vse tri krovne politične organizacije koroških Slovencev sodelujejo in se usklajujejo, kar se je pokazalo tudi pri pripravi deželne zakonodaje za predšolsko vzgojo, zagotavlja Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk. Kaj pa prinaša novela zakona o varstvu in izobraževanju v vrtcih? Pridružimo se mladim na dnevu odprtih vrat slovenskih srednjih tehničnih šol v Gorici in gostimo predsednika državne slovenske samouprave Karla Holca. Lani je bil za porabske Slovence veliki izziv popis prebivalstva. Kaj jih čaka letos? Tajnica slovenskega kulturnega društva Istra iz Pulja Maja Tatković Diklić pa med drugim spregovori o manjšinskih volitvah, ki čakajo Slovence na Hrvaškem spomladi, kandidatih in težavah zaradi skromnega financiranja pristojnih oblasti.
Benečijo je treba šele odkriti, je na tradicionalnem dnevu emigranta v Čedadu opozorila senatorka Tatjana Rojc. Kaj najbolj pesti Slovence na Videmskem in kako živahno je njihovo kulturno delovanje, lahko slišite v tokratni oddaji. S predsednikom Slovenske gospodarske zveze iz Celovca Benjaminom Wakounigom se pogovarjamo o ključnih gospodarskih izzivih zveze, ki je tudi slovenski poslovni klub. Razvoj gospodarstva in možnosti za zaposlitev mladih, ki bi tako ostali doma, so med pomembnimi cilji porabskih Slovencev, poudarja njihova zagovornica v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss. Kako Hrvaška izpolnjuje določila ustavnega zakona o pravicah narodnih manjšin, sprejetega pred 20 leti? Profesorica in dekanja reške pravne fakultete dr. Vesna Crnić Grotić ugotavlja, da ne družbeno ozračje ne hrvaška politika manjšinam nista naklonjena.
Praznično oddajo posvečamo četverici rojakov, ki vsak na svojem področju dejavno sooblikujejo življenje slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah. Režiserka Andrina Mračnikar je v svojem najnovejšem dokumentarnem filmu Izginjanje/Verschwinden prikazala 100 let življenja koroških Slovencev in njihovega boja za svoje pravice. Kaj ti koristi jezik, če ga z nikomer ne moreš več govoriti, se sprašuje. Novinar Dušan Mukič zase pravi, da je iskalec, ki išče lastno identiteto. Ta je tesno povezana s slovenskim jezikom in porabskim narečjem, v katerem piše sonete. Novinarska prihodnost čaka tudi Katjo Canalaz, predsednico društva mladih Slovencev v Italiji, ki v diplomski nalogi raziskuje pomen beneškega narečja v tedniku Novi Matajur. Prepričana je, da se morajo rojaki v Benečiji odločiti, kakšno prihodnost si želijo, da ne bodo postali neko fantazijsko bitje, ki je nekoč živelo na njihovem ozemlju. Tudi kitarist Natko Štiglić se je dejavno vključil v življenje slovenske skupnosti na Hrvaškem. V magistrski nalogi je preučeval sodelovanje mladih rojakov v slovenskih društvih. Rezultati niso spodbudni, toda verjame, da se lahko razmere izboljšajo. Kot pravi, lahko pomagajo dobri zgledi.
Zamejska gospodarska koordinacija je nadgradnja obstoječega sodelovanja in velika priložnost tako za Slovence v sosednjih državah kot za samo Slovenijo, smo slišali ob njeni ustanovitvi. Nas pa zanima, kako bo delovala ta koordinacija, da ne bo ostalo le pri podpisih na sporazumu o ustanovitvi? S senatorko v rimskem parlamentu Tatjano Rojc potegnemo črto pod pestro volilno leto tudi za Slovence v Italiji. Z rojaki v Zagrebu praznujemo 90-letnico delovanja njihovega pevskega zbora in se posvetimo literaturi. Kar je zapisano, ostane, pravi Marija Gruškovnjak, urednica zbornika Vinko Zwitter – vizionar in sejalec, ki pripoveduje o še enem pomembnem koroškem Slovencu. V Monoštru pa čestitamo sodelujočim na prvem literarnem natečaju Porabske litere. Je bil odziv spodbuden?
Enotna lista se predstavlja kot svetovnonazorsko odprta zbirna stranka slovenske narodne skupnost na avstrijskem Koroškem, v katero so včlanjeni tudi njeni podporniki iz večinskega naroda. Na nedavnem občnem zboru je bilo kar nekaj težav z izvolitvijo vodstva. Na koncu je predsednik vnovič postal Gabriel Hribar. Zanima nas, kaj se dogaja z Enotno listo in kako enotna je še. Ustavimo se v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, kjer so se s praizvedbo predstave »Pina in Pierpaolo« poklonili znamenitemu italijanskemu pisatelju, pesniku in režiserju Pierpaulu Pasoliniju. V Rimu prisluhnemo božičnemu koncertu Zveze slovenskih cerkvenih zborov iz Trsta. Gostimo novo odgovorno urednico tednika Porabje Nikoletto Vajda-Nagy. Z Dragico Rizman pa obujamo spomine na nekoč zelo živahno dogajanje v Slovenskem domu Bazovica na Reki.
Zvezo slovenskih organizacij, eno od treh krovnih organizacij koroških Slovencev, bo tudi prihodnja štiri leta vodil Manuel Jug, 25-letni profesor na dvojezični Trgovski akademiji. Kot pojasnjuje, je eden od ciljev v organizacijo vnovič pritegniti ljudi, ki so jih izgubili zaradi pretesnega sodelovanja s koroškim Heimatdienstom. Cilj prenovljene podobe Primorskega dnevnika je privabiti mlajše bralce, pravi odgovorni urednik Igor Devetak. Predstavnik slovenske manjšine v mestu Samobor Goran Gorše pa si želi, da bi pouk slovenščine uvedli tudi na največji osnovni šoli na Hrvaškem. Porabski učenci so v okviru čezmejnega projekta obiskali Pomurski muzej v Murski Soboti in spoznavali življenje na gradovih. Bi živeli na njih? Kako uspešno pa povezuje slovenske in avstrijske šole program Erasmus +? Prisluhnite!
Že 75 let se Slovenci na Reki povezujejo v Kulturno prosvetnem društvu Bazovica. Časi se spreminjajo in to velja tudi za tam živeče rojake. Kako se odzivajo na nove izzive? Za 120-letnico delovanja čestitamo KPD Planina iz Sel na avstrijskem Koroškem. Bojan Brezigar, znani tržaški slovenski novinar in politik, v svoji najnovejši knjigi Srečanja razmišlja tudi o identiteti in manjšinah. Za Slovence v Furlaniji – Julijski krajini bo zelo pomembno, da ohranijo svojega predstavnika v deželnem svetu, opozarja. Koroški Slovenec Pavel Zablatnik pripoveduje o delovanju slovenskega oddelka Katoliške akcije krške škofije in negovanju kulture spominjanja. Lila Bugan, predsednica lokalne samouprave v Sakalovcih in nova strokovna sodelavka Zveze Slovencev na Madžarskem, pa spregovori tudi o ohranjanju maternega jezika.
Novoizvoljena predsednica države Nataša Pirc Musar si bo prizadevala za uresničitev vseh z ustavo zagotovljenih pravic manjšin, je zagotovila v Trstu, kjer se je srečala s predstavniki Slovencev v Furlaniji – Julijski krajini. S saborsko poslanko Barbaro Antolič Vupora se pogovarjamo o možnostih, da bi Slovenci na Hrvaškem postali politično bolj dejavni. Ustavimo se v Gradcu, kjer je tamkajšnje društvo avstrijsko slovenskega prijateljstva praznovalo 30-letnico delovanja, in v Celovcu na podelitvi Einspielerjeve nagrade. Z njo so se letos zahvalili prijatelju koroških Slovencev, avstrijskemu pisatelju Josefu Winklerju. Norma Bale pa se je z zbirko zgodb zbranih v delu Ptice dronovke zahvalila porabskim Slovencem. Kdo so te ptice in kaj prinašajo?
Deželna reforma zasebnih vrtcev vznemirja koroške Slovence, ki so se o možnih rešitvah pogovarjali tudi s pristojnim ministrom Matejem Arčonom. Delegacija državnozborske komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je spoznavala razmere v Porabju. Zakorakajmo v slovenščino je naslov novega delovnega zvezka, ki bo v pomoč učiteljem na Hrvaškem. Po vodi, po suhem in počes – potepanja od Barkovelj do Škednja - pa je novo mladinsko delo Eveline Umek, ki se s svojimi zgodbami vedno znova vrača na rodno Tržaško. Kako pa bo s slišnostjo slovenskega radija Trst A? Z RAI-evo ugasnitvijo srednjevalovnih oddajnikov so, opozarjajo, izgubili pomemben krog poslušalstva.
Minister za Slovence v zamejstvu Matej Arčon je s predstavniki slovenske manjšine na Hrvaškem začrtal ključne cilje, med katerimi so tudi nujne spodbude za učitelje slovenskega jezika. Kako pa je s prostori Slovenskega doma? Bodo ti vendarle prešli v last v Zagrebu živečih rojakov? Predstavniki gospodarskega ministrstva so v Monoštru predstavili program za spodbujanje razvoja gospodarstva porabskih Slovencev, vreden 2,1 milijona evrov. V Kanalski dolini pa se bo prihodnje šolsko leto začel trojezični pouk v italijanščini, nemščini in slovenščini. Eksperimentalni program je uradno priznalo italijansko šolsko ministrstvo, kar bo olajšalo tudi iskanje ustreznih učiteljev za pouk slovenščine. S poučevanjem je tesno povezan tudi Robert Kropiunig. Nekoč uspešen športnik, nato trener in športni pedagog je letošnji dobitnik Rizzijeve nagrade, ki jo Zveza slovenskih organizacij in Slovenska prosvetna zveza iz Celovca podeljujeta za pomembne iniciative na področju medkulturnega sodelovanja. Vsak dan je praznik, življenje je praznik in vsakega dne posebej se veseli, pravi nagrajenec.
»25 let fašizma je pustilo globoke sledi in morali bi se zavedati, da je primorska duša drugačna,« poudarja Jurij Paljk, odgovorni urednik goriškega katoliškega tednika Novi glas. Pesnik in pisatelj, publicist in časnikar je izdal več pesniški zbirk in proznih del. Je globoko razmišljujoč človek in vedno radoveden. To je namreč, kot pravi, bistvo njegovega poklica. O narodni pripadnosti in slovenskem jeziku, heroju Lojzetu Bratužu, Gorici, ki se spreminja, in prebežnikih pripoveduje v praznični oddaji. Ustavi se tudi pri novi italijanski vladi pod vodstvom Giorgie Meloni, ki je spremenila svojo retoriko, in, kot se za dan reformacije spodobi, Primožu Trubarju.
Trud Slovencev na Hrvaškem, da bi povečali zanimanje za učenje slovenščine, se je obrestoval, zdaj pa nimajo dovolj usposobljenih učiteljev. Kako jih najti? Vzpostavili smo pozitivno vzdušje do vsega, kar je slovensko, in ozračje se je tudi s pomočjo Slovenskega kulturnega središča Planika spremenilo. Tako o dosežkih tega slovenskega društva v Kanalski dolini na skrajnem severu Italije pripoveduje podpredsednik Rudi Bartaloth. Dr. Daniel Wutti, profesor in raziskovalec z Inštituta za večjezičnost in transkulturno izobraževanje celovške Visoke pedagoške šole, opozarja, da ima dežela Koroška še danes vidne težave s svojo preteklostjo. Spreminja pa se sodobna koroška slovenska literatura, ugotavljajo strokovnjaki graške univerze. Kaj pa si obeta Jolika Szabo, nova moč na Radiu Monošter?
Neveljaven email naslov
