Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
... in obilo praznovanj slovenskega kulturnega praznika - prešerno z rojaki v Celovcu, Gorici in na Gornjem Seniku
Rojake z avstrijske Koroške te dni vznemirja nov predlog osnutka koroške deželne ustave, v katerem so Slovenci sicer omenjeni, deželni jezik pa je zgolj nemščina.
Predstavniki avstrijskih koroških koalicijskih strank – socialdemokratske stranke, ljudske stranke in zelenih – so namreč v petek predstavili najnovejši dogovor glede osnutka besedila nove deželne ustave. Predsednika koroške ljudske stranke in deželnega referenta za kulturo Christiana Bengerja je namreč zmotilo njegovo lastno besedilo, da skrb dežele in občin velja nemško in slovensko govorečim deželanom v enaki meri.
Novo besedilo, predstavljeno v petek, 10.2.2017, določa, da je deželni jezik nemški jezik in jezik zakonodajalca in, ne glede na zakonsko zajamčene manjšinske pravice v zvezni ustavi, izvršilni jezik. Dežela Koroška temelji na kulturni in jezikovni pestrosti, ki se na Koroškem odraža v slovenski narodni skupnosti. Jezik in kulturo, tradicije in kulturno dediščino je treba spoštovati, varovati in pospeševati“ Nato pa sledi še besedilo, da „Skrb dežele velja vsem sodeželanom v enaki meri.
Ob zadovoljstvu, da je neproduktivna polemika končana in da je slovenska narodna skupnost našla svoje mesto v besedilu, je vznemirjenje med rojaki na avstrijskem Koroškem povzročil prvi del dopolnjenega besedila, po katerem je nemščina postala deželni jezik.
Da je to v popolnem nasprotju z zavezo o spoštovanju in varovanju slovenskega jezika in kulture, ugotavlja predsednica Zbora narodnih predstavnikov Narodnega sveta koroških Slovencev Sonja Kert Wakounik, ki pričakuje, da bo slovenščina kot drugi deželni jezik, našla svoje mesto v novi deželni ustavi.
Podobno tudi vodja Slovenske prosvetne zveze Janko Malle v odprtem pismu ugotavlja, da gre za degradiranju slovenskega jezika, ki so mu odrekli priznanje in enakopravnost. Da je dogovor korak nazaj, je že v petek opozoril odvetnik Rudi Vouk. Predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Šturm je prepričan, da so pravice slovenske narodne skupnosti zagotovljene že v zvezni ustavi. Navezava na zvezno ustavo, ki je omenjena v novem predlogu besedila, pomirja tudi poslanko Zelenih v deželnem svetu Zalko Kuchling.
Kako pa najnovejši predlog koroške ustave komentira predsednik sosveta slovenske narodne skupnosti pri uradu zveznega kanclerja Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev?
Omemba pomembne korak naprej, kot tudi dejstvo, da se je končala škodljiva javna polemika, toda ob omembi nemščine pričakuje, da bo vsaj na dvojezičnem območju dežele Koroške omenjena tudi slovenščina, vnovič pa bi morali v besedilo vključiti tudi občine, dolžne skrbeti za dvojezičnost,pojasnjuje Sadovnik, ki je sicer v petek za slovenski program ORF pohvalil dosežen dogovor.
Pa je še čas za spremembe?
Sadovnik pričakuje, da bodo krovne organizacije koroški Slovencev posredovale pristojnim usklajene pripombe k predlaganem besedilu.
Rok za posredovanje pripomb poteče 14.2.2017, nova koroška deželna ustava pa naj bi bila sprejeta še pred poletjem.
Da je slovenščina tako kot nemščina, deželni jezik Koroške in tako naj bo zapisano tudi v koroški ustavi, opozarjajo študentske in dijaške organizacije koroških Slovencev ( študentski klubi iz Celovca, Gradca in z Dunaja, Mlada EL Bilčovs, Koroška dijaška zveza in Akcija kritičnih dijakov in dijakinj na Koroškem), ki so za danes (14.2.2017) napovedale protest pred koroško deželno vlado v Celovcu.
Svoje nestrinjanje s predlagano rešitvijo javno izražajo tudi koroški slovenski umetniki:
K spoštovanju obeh deželnih jezikov je deželnega glavarja Petra Kaiserja pozval tudi Franc Merkač (založba Fran)
Več o novi koroški deželni ustavi in pripombah koroških Slovencev pa v prihodnji oddaji.
Desetletje zbiranja podatkov, 160 sodelavcev z različnih znanstvenih področij in kulturnih ozadij iz Avstrije, Slovenije, Francije, Italije, Nemčije, Rusije in ZDA, več kot 1000 gesel in trije obsežni zvezki, skupaj kar 1600 strani. To je Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem od začetkov do leta 1942 doktorice Katje Sturm Schnabl in Bojana Ilije Schnabla. Delo, ki je izšlo lani, so predstavili tudi v Ljubljani na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Več o enciklopediji še v prvem delu oddaje, v prispevku Maje Žvokelj.
Rojakom z avstrijske koroške smo se pridružili tudi na osrednji slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku, ki so ga povezali s praznovanjem 60-letnice Slovenske gimnazije v Celovcu. Kako pomembna je ta ustanova za ohranitev slovenskega kulture in narodne identitete več generacij koroških Slovencev?
Rojakom z avstrijske koroške smo se pridružili tudi na osrednji slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku, ki so ga povezali s praznovanjem 60-letnice Slovenske gimnazije v Celovcu.
Slovenska gimnazija se ponaša s tem, da je desetletja vzgajala narodno zavedno inteligenco, njeno poslanstvo pa je tudi kultura, kar so dokazali nastopajoči na proslavi. Večina je namreč obiskovala prav to gimnazijo, nekateri vseh 8 let, drugi so se po 4 letih odločili za drugo šolo.
Zakaj obiskujejo oziroma so obiskovali slovensko gimnazijo, kakšne so izkušnje in spomini, se v tokratni oddaji pogovarjamo s tremi letošnjimi maturantkami, skladateljem in pianistom Tončem Feinigom in saksofonistom Miho Vavtijem.
O pomenu Slovenske gimnazije za slovensko narodno skupnost na avstrijskem Koroškem, pa se pogovarjamo tudi z ravnateljico Zalko Kuchling.
Pomlad in pesem v duši je bil naslov osrednje slovesnosti Slovencev v Italiji ob kulturnem prazniku.Večer so ob 80-letnici smrti posvetili domačemu skladatelju in zborovodji Lojzetu Bratužu, ki je svojo ljubezen do slovenske kulture v času fašističnega primeža plačal z življenjem.
Na odru Goriškega kulturnega centra, ki nosi ime po priljubljenem glasbeniku, se je zvrstilo pet domačih pevskih zborov, melodije Lojzeta Bratuža pa je zaigral komorni orkester glasbene šole Emil Komel. “Pomlad in pesem v duši” je misel, ki se je z glasbo in verzi prepletala skozi večer, paličico pa je v rokah držal dirigent Mirko Ferlan, ki je Špeli Lenardič med drugim zaupal:
“Bratuž je bil človek, ki je skladal iz osebnega navdiha. Po mojem mnenju je imel dobro intuicijo kar se tiče melodičnega parta njegovih skladb. Je pa pisal predvsem za potrebe zborov s katerimi je on delal.”
Skladatelj in zborovodja Lojze Bratuž je v času fašizma vodil slovenske cerkvene pevske zbore na Goriškem, v katerih je bila slovenščina izjemoma še dovoljena. Konec leta 1936 so ga fašisti prisilili piti bencin in strojno olje, tri mesece za tem, je zaradi zastrupitve umrl. Njegova pokončnost in predanost slovenski kulturi ostaja živa še danes.
Dvorana kulturnega centra je bila premajhna za vse, ki so si želeli ogledati osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku. Sooblikovalo jo je več kot sto ljubiteljev kulture vseh generacij, v organizaciji Goriške Katoliške prosvete.
Praznovali so tudi na Gornjem Seniku, kjer so glavno vlogo dobili mladi rojaki. Državna slovenska samouprava je namreč proslavo pripravila za porabske šolarje na Gornjem Seniku.
Osrednja prireditev ob kulturnem prazniku na Reki je že tradicionalno potekala skupaj s kulturniki iz Ilirske Bistrice, tokrat s KD Zagorje in programom, v katerem so s prepletom glasbe in poezije predstavili zagorsko književnico Leo Fatur, ki je nekaj let živela tudi na Reki. Večer prejšnjo soboto so posvetili letošnji sedemdesetletnici delovanja društva Bazovica.
Vrsto dogodkov v mesecu kulture pa je v Bazovici obogatila tudi razstava upokojenega rojaka z bližnjega Grobnika. Gojka Vlašića, ki je kot pomorščak obplul skoraj ves svet in svoje spomine prenesel na platno, predstavljamo v tokratni oddaji. Zakaj slikanje? Prisluhnite pogovoru z Marjano Mirković.
Mesec kulture so na Reki prejšnji teden popestrile tudi tri razstave: v galeriji Kortil so predstavili (9. februar, ob 19.00) monografijo Pictia akademskega slikarja Roka Zelenka in njegovo retrospektivno razstavo. Na ogled pa sta tudi dve razstavi, odprti ob dvajsetletnici (7.2. in.9.2.) smrti arhitekta in urbanista Zdenka Sile: v galeriji Principij so predstavljene njegove fotografije, v mestnem muzeju Reke pa akvareli iz mladeniških let.
Prisluhnite oddaji Sotočja!
868 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
... in obilo praznovanj slovenskega kulturnega praznika - prešerno z rojaki v Celovcu, Gorici in na Gornjem Seniku
Rojake z avstrijske Koroške te dni vznemirja nov predlog osnutka koroške deželne ustave, v katerem so Slovenci sicer omenjeni, deželni jezik pa je zgolj nemščina.
Predstavniki avstrijskih koroških koalicijskih strank – socialdemokratske stranke, ljudske stranke in zelenih – so namreč v petek predstavili najnovejši dogovor glede osnutka besedila nove deželne ustave. Predsednika koroške ljudske stranke in deželnega referenta za kulturo Christiana Bengerja je namreč zmotilo njegovo lastno besedilo, da skrb dežele in občin velja nemško in slovensko govorečim deželanom v enaki meri.
Novo besedilo, predstavljeno v petek, 10.2.2017, določa, da je deželni jezik nemški jezik in jezik zakonodajalca in, ne glede na zakonsko zajamčene manjšinske pravice v zvezni ustavi, izvršilni jezik. Dežela Koroška temelji na kulturni in jezikovni pestrosti, ki se na Koroškem odraža v slovenski narodni skupnosti. Jezik in kulturo, tradicije in kulturno dediščino je treba spoštovati, varovati in pospeševati“ Nato pa sledi še besedilo, da „Skrb dežele velja vsem sodeželanom v enaki meri.
Ob zadovoljstvu, da je neproduktivna polemika končana in da je slovenska narodna skupnost našla svoje mesto v besedilu, je vznemirjenje med rojaki na avstrijskem Koroškem povzročil prvi del dopolnjenega besedila, po katerem je nemščina postala deželni jezik.
Da je to v popolnem nasprotju z zavezo o spoštovanju in varovanju slovenskega jezika in kulture, ugotavlja predsednica Zbora narodnih predstavnikov Narodnega sveta koroških Slovencev Sonja Kert Wakounik, ki pričakuje, da bo slovenščina kot drugi deželni jezik, našla svoje mesto v novi deželni ustavi.
Podobno tudi vodja Slovenske prosvetne zveze Janko Malle v odprtem pismu ugotavlja, da gre za degradiranju slovenskega jezika, ki so mu odrekli priznanje in enakopravnost. Da je dogovor korak nazaj, je že v petek opozoril odvetnik Rudi Vouk. Predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Šturm je prepričan, da so pravice slovenske narodne skupnosti zagotovljene že v zvezni ustavi. Navezava na zvezno ustavo, ki je omenjena v novem predlogu besedila, pomirja tudi poslanko Zelenih v deželnem svetu Zalko Kuchling.
Kako pa najnovejši predlog koroške ustave komentira predsednik sosveta slovenske narodne skupnosti pri uradu zveznega kanclerja Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev?
Omemba pomembne korak naprej, kot tudi dejstvo, da se je končala škodljiva javna polemika, toda ob omembi nemščine pričakuje, da bo vsaj na dvojezičnem območju dežele Koroške omenjena tudi slovenščina, vnovič pa bi morali v besedilo vključiti tudi občine, dolžne skrbeti za dvojezičnost,pojasnjuje Sadovnik, ki je sicer v petek za slovenski program ORF pohvalil dosežen dogovor.
Pa je še čas za spremembe?
Sadovnik pričakuje, da bodo krovne organizacije koroški Slovencev posredovale pristojnim usklajene pripombe k predlaganem besedilu.
Rok za posredovanje pripomb poteče 14.2.2017, nova koroška deželna ustava pa naj bi bila sprejeta še pred poletjem.
Da je slovenščina tako kot nemščina, deželni jezik Koroške in tako naj bo zapisano tudi v koroški ustavi, opozarjajo študentske in dijaške organizacije koroških Slovencev ( študentski klubi iz Celovca, Gradca in z Dunaja, Mlada EL Bilčovs, Koroška dijaška zveza in Akcija kritičnih dijakov in dijakinj na Koroškem), ki so za danes (14.2.2017) napovedale protest pred koroško deželno vlado v Celovcu.
Svoje nestrinjanje s predlagano rešitvijo javno izražajo tudi koroški slovenski umetniki:
K spoštovanju obeh deželnih jezikov je deželnega glavarja Petra Kaiserja pozval tudi Franc Merkač (založba Fran)
Več o novi koroški deželni ustavi in pripombah koroških Slovencev pa v prihodnji oddaji.
Desetletje zbiranja podatkov, 160 sodelavcev z različnih znanstvenih področij in kulturnih ozadij iz Avstrije, Slovenije, Francije, Italije, Nemčije, Rusije in ZDA, več kot 1000 gesel in trije obsežni zvezki, skupaj kar 1600 strani. To je Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem od začetkov do leta 1942 doktorice Katje Sturm Schnabl in Bojana Ilije Schnabla. Delo, ki je izšlo lani, so predstavili tudi v Ljubljani na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Več o enciklopediji še v prvem delu oddaje, v prispevku Maje Žvokelj.
Rojakom z avstrijske koroške smo se pridružili tudi na osrednji slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku, ki so ga povezali s praznovanjem 60-letnice Slovenske gimnazije v Celovcu. Kako pomembna je ta ustanova za ohranitev slovenskega kulture in narodne identitete več generacij koroških Slovencev?
Rojakom z avstrijske koroške smo se pridružili tudi na osrednji slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku, ki so ga povezali s praznovanjem 60-letnice Slovenske gimnazije v Celovcu.
Slovenska gimnazija se ponaša s tem, da je desetletja vzgajala narodno zavedno inteligenco, njeno poslanstvo pa je tudi kultura, kar so dokazali nastopajoči na proslavi. Večina je namreč obiskovala prav to gimnazijo, nekateri vseh 8 let, drugi so se po 4 letih odločili za drugo šolo.
Zakaj obiskujejo oziroma so obiskovali slovensko gimnazijo, kakšne so izkušnje in spomini, se v tokratni oddaji pogovarjamo s tremi letošnjimi maturantkami, skladateljem in pianistom Tončem Feinigom in saksofonistom Miho Vavtijem.
O pomenu Slovenske gimnazije za slovensko narodno skupnost na avstrijskem Koroškem, pa se pogovarjamo tudi z ravnateljico Zalko Kuchling.
Pomlad in pesem v duši je bil naslov osrednje slovesnosti Slovencev v Italiji ob kulturnem prazniku.Večer so ob 80-letnici smrti posvetili domačemu skladatelju in zborovodji Lojzetu Bratužu, ki je svojo ljubezen do slovenske kulture v času fašističnega primeža plačal z življenjem.
Na odru Goriškega kulturnega centra, ki nosi ime po priljubljenem glasbeniku, se je zvrstilo pet domačih pevskih zborov, melodije Lojzeta Bratuža pa je zaigral komorni orkester glasbene šole Emil Komel. “Pomlad in pesem v duši” je misel, ki se je z glasbo in verzi prepletala skozi večer, paličico pa je v rokah držal dirigent Mirko Ferlan, ki je Špeli Lenardič med drugim zaupal:
“Bratuž je bil človek, ki je skladal iz osebnega navdiha. Po mojem mnenju je imel dobro intuicijo kar se tiče melodičnega parta njegovih skladb. Je pa pisal predvsem za potrebe zborov s katerimi je on delal.”
Skladatelj in zborovodja Lojze Bratuž je v času fašizma vodil slovenske cerkvene pevske zbore na Goriškem, v katerih je bila slovenščina izjemoma še dovoljena. Konec leta 1936 so ga fašisti prisilili piti bencin in strojno olje, tri mesece za tem, je zaradi zastrupitve umrl. Njegova pokončnost in predanost slovenski kulturi ostaja živa še danes.
Dvorana kulturnega centra je bila premajhna za vse, ki so si želeli ogledati osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku. Sooblikovalo jo je več kot sto ljubiteljev kulture vseh generacij, v organizaciji Goriške Katoliške prosvete.
Praznovali so tudi na Gornjem Seniku, kjer so glavno vlogo dobili mladi rojaki. Državna slovenska samouprava je namreč proslavo pripravila za porabske šolarje na Gornjem Seniku.
Osrednja prireditev ob kulturnem prazniku na Reki je že tradicionalno potekala skupaj s kulturniki iz Ilirske Bistrice, tokrat s KD Zagorje in programom, v katerem so s prepletom glasbe in poezije predstavili zagorsko književnico Leo Fatur, ki je nekaj let živela tudi na Reki. Večer prejšnjo soboto so posvetili letošnji sedemdesetletnici delovanja društva Bazovica.
Vrsto dogodkov v mesecu kulture pa je v Bazovici obogatila tudi razstava upokojenega rojaka z bližnjega Grobnika. Gojka Vlašića, ki je kot pomorščak obplul skoraj ves svet in svoje spomine prenesel na platno, predstavljamo v tokratni oddaji. Zakaj slikanje? Prisluhnite pogovoru z Marjano Mirković.
Mesec kulture so na Reki prejšnji teden popestrile tudi tri razstave: v galeriji Kortil so predstavili (9. februar, ob 19.00) monografijo Pictia akademskega slikarja Roka Zelenka in njegovo retrospektivno razstavo. Na ogled pa sta tudi dve razstavi, odprti ob dvajsetletnici (7.2. in.9.2.) smrti arhitekta in urbanista Zdenka Sile: v galeriji Principij so predstavljene njegove fotografije, v mestnem muzeju Reke pa akvareli iz mladeniških let.
Prisluhnite oddaji Sotočja!
Kako v teh časih živijo rojaki v sosednjih državah in kakšne ukrepe za omilitev posledic epidemije so sprejele pristojne oblasti na avstrijskem Koroškem in v Furlaniji-Julijski krajini, nas zanima v tokratni oddaji. Podpredsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca Felix Wieser je prepričan, da je družba močna le, če je solidarna. Odgovorni urednik goriškega tednika Novi glas Jurij Paljk pa opozarja, da bo epidemija hudo prizadela tudi slovensko narodno skupnost v Italiji. Zanima nas, kako so se spremenjenim razmeram prilagodili porabski Slovenci, ki svoj osrednji tednik tiskajo v Sloveniji, in kako je trenutno na Reki, ki se ponaša z nazivom evropska prestolnica kulture. Prisluhnite!
Krščanska kulturna zveza iz Celovca je leta 2015 svoj tradicionalni koncert Koroška poje posvetila umetnicam na glasbenem, literarnem in likovnem področju. V celovškem Domu glasbe sta se pred petimi leti prepletli poezija Milke Hartman, Anite Hudl, Ivane Kampuš, Maje Haderlap in Verene Gothard ter slovenska ljudska glasba. Med drugim so nastopili mezzosopranistka Bernarda Fink, mešani pevski zbor Podjuna iz Pliberka, ženska pevska zbora Trta iz Žitare vasi in Rož iz Šentjakoba, Sonus trio in drugi. Večji del tega koncerta lahko slišite v tokratni oddaji.
Oddaja je posvečena beneškim Slovencem in njihovi narečni poeziji. Čez namišljeno črto je bil naslov literarnega večera, ki ga je 3. program Radia Slovenija – program Ars - pripravil skupaj s Slovenskim stalnim gledališčem v Trstu in Inštitutom za slovensko kulturo v Špetru. Literarni večer in gledališko radijski cikel z naslovom Ars teatralis je z umetniško besedo povezal matico in rojake iz sosednjih držav. V muzeju SMO – Slovensko multimedialno okno – v Špetru Slovenov so se tako predstavile štiri domače pesnice, ki ustvarjajo tudi v narečju; Marina Cernetig, Claudia Salamant, Andreina Trusgnach in Margherita Trusgnach. V znamenju narečja in izročila beneške Slovenije je bila tudi glasba v izvedbi Davida Tomasetiga in Igorja Černa. Posnetek literarnega večera, ki je potekal 10.2. 2020, lahko slišite v tokratnih Sotočjih.
Kako so se na zaprtje vrtcev in šol pripravili na avstrijskem Koroškem, pojasnjuje vodja oddelka za manjšinsko šolstvo Sabina Sandrieser. O ukrepih za pomoč kmetovalcem v Furlaniji-Julijski krajini se pogovarjamo s tajnikom Kmečke zveze Erikom Mastnom. Gostimo Alojza Hanžka, dolgoletnega vodjo gornjeseniške folklorne skupine, ki je za svoje delo dobil priznanje Železne županije. Na Reki pa si ogledamo razstavo slovenskega planinskega muzeja Korajža je ženskega spola, dopolnjeno še z dosežki hrvaških alpinistk.
Tudi za Furlanijo – Julijsko krajino veljajo strožji ukrepi za omejitev širjenja novega koronavirusa. Kako se z epidemijo sooča tamkajšnje gospodarstvo in kakšne olajšave pripravljajo? O tem v pogovoru z direktorjem Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Andrejem Šikom. Slovensko veleposlaništvo v Zagrebu je ob 8. marcu pripravilo pogovor o položaju žensk v družbi. Kako je z emancipacijo žensk na Hrvaškem, nas zanima v tokratni oddaji. Ustavimo se v Celovcu, kjer se je začelo uradno obeleževanje 100. obletnice koroškega plebiscita in je včeraj vnovič pela Koroška. Tradicionalno revijo Krščanske kulturne zveze so tokrat posvetili tudi ženskam. Dvojezična osnovna šola v Števanovcih je, da bi privabila nove učence, pripravila dan odprtih vrat. Kakšne prednosti prinaša šolanje na tej porabski šoli, pojasnjuje ravnateljica Agica Holec.
Požig Narodnega doma v Trstu je bil začetek fašizma v Evropi. Pojave, ki so pripeljali do njega, pa lahko opažamo tudi danes. To je eno od sporočil dokumentarnega filma TV Slovenija Požig, o katerem se pogovarjamo z avtorico Majdo Širca. Slovenski dom v Zagrebu je za 90 let skrbi za ohranitev in razvoj slovenstva na Hrvaškem prejel državno odlikovanje red za zasluge. O domu nekoč in danes tudi s pogledom v prihodnost razmišlja dolgoletni predsednik Darko Šonc. Z dolgoletnim predsednikom Slovenske športne zveze iz Celovca Marjan Velikom se pogovarjamo o pripravah na evropsko nogometno prvenstvo narodnih skupnosti, ki bo na avstrijskem Koroškem potekalo poleti. Ob zaključku projekta Transborders se v Potrni pridružimo Slovencem na avstrijskem Štajerskem, v Sakalovcih v Porabju pa zaplešemo s fašenki. Pridružite se nam!
Na Reki – evropski prestolnici kulture - je bil letošnji pustni karneval še posebej živahen in obiskovalci, prišli so tudi iz Slovenije, so bili navdušeni. Za mlade naj bi veljalo, da jih politično delovanje ne zanima. Pa to drži? Predsednik kluba slovenskih študentov v Celovcu Simon Rustia je prepričan, da je pri koroških Slovencih politika vedno prisotna. Kakšno pa je zanimanje mladih Slovencev v Italiji za šolanje v Sloveniji? Tudi o tem več v tokratni oddaji. Gostimo tržaškega slovenskega glasbenika, dirigenta in zborovodjo Janka Bana, ki je napisal pomembna poglavja v zgodovini vodilnih tržaških zborov. V Porabju pa se na srečanju z volivci pridružimo zagovornici Slovencev v madžarskem parlamentu Eriki Köles Kiss.
Kako je s politično participacijo Slovencev v Furlaniji – Julijski krajini? Odgovor sta iskali raziskovalki doktorici Sara Brezigar in Zaira Vidau. Njune ugotovitve so pomembne tudi v luči zastopstva Slovencev v rimskem parlamentu, ki je vse bolj ogroženo. Na avstrijskem Koroškem je že vrsto let poteka razprava o skupnem zastopstvu koroških Slovencev. O tem se pogovarjamo s politologom doktorjem Karlom Hrenom, ki ima svoj predlog. 100. obletnica koroškega plebiscita je povezala vse tri klube slovenskih študentov v Avstriji. Prepričani, da ni razlogov za praznovanje, vsak mesec desetega pripravljajo različne akcije, pojasnjuje predsednik graškega kluba Aljaž Pestotnik. Ustavimo se v Zagrebu, kjer so se slovenski kulturi in velikanu naše poezije poklonili s tremi dogodki, in v Monoštru na vaji domačega komornega zbora.
Kulturni praznik je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, letošnja praznovanja pa so bila tudi v znamenju pomembnih obletnic. Slovenci v Italiji so tako zaznamovali 75-letnico delovanja njihovega Radia Trst A in 25-letnico slovenskega televizijskega programa, porabski Slovenci pa 20-letnico delovanja Radia Monošter. Pridružimo se rojakom v Istri, ki so osrednjo slovesnost pripravili v Pulju. Kakšna pa bo usoda gledališkega abonmaja Pogled dlje in gostovanj profesionalnih gledališč iz Slovenije na avstrijskem Koroškem? Denarja namreč ni dovolj. Ministrstvo za kulturo odgovornost za sofinanciranje prelaga na Urad za Slovence v zamejstvu. Tam pa so prepričani, da bi moralo tudi pristojno kulturno ministrstvo prispevati sredstva, saj gre za promocijo slovenskih gledališč v tujini. Do kam sega slovenski kulturni prostor in pogled pristojnih v Sloveniji, lahko slišite v Sotočjih!
Gostimo koroškega Slovenca Jožka Hudla, ki se že od otroških let posveča kulturnemu delovanju. Bil je med ustanovitelji slovenske glasbene šole na Koroškem, vrsto let je vodil društvo Edinost v Pliberku, zdaj pa med drugim pomaga beguncem. Za svoj trud in povezovanje s Slovenijo je dobil visoko priznanje Javnega sklada za kulturne dejavnosti – srebrno plaketo. Že desetletja so tesno povezani Slovenci iz Benečije in Posočja. Po rodu smo enaki, pravi Zdravko Likar, eden od avtorjev knjige, v kateri je dokumentiran boj beneških Slovencev za obstoj in pomoč rojakov iz Posočja. Štiri leta je trajala priprava madžarsko slovenskega spletnega slovarja, ki bo v veliko pomoč tudi mladim porabskim rojakom pri učenju slovenskega jezika. Ustavimo se tudi na Reki – evropski prestolnici kulture – , ki bo leto dni Luka različnosti. Med številni prireditvami, ki so zaznamovale uradni začetek, je bil tudi odlično obiskan festival starih rockovskih zvezd – Old stars festival. Več v tokratni oddaji.
Potem ko sedem let med domačini ni bilo para, ki bi se odločil za poroko na tradicionalen način, so ga zdaj vendarle našli. Etnološka prireditev, ki jo pripravljajo v Repnu na tržaškem Krasu, letos končno bo. Kakšni pa so obeti, da bodo Slovenci tudi v prihodnje imeli svojega predstavnika v italijanskem parlamentu? O tem v pogovoru s senatorko Tatjano Rojc. Sedem zgodb je naslov gradiva za lažje učenje slovenščine v dvojezičnih ljudskih šolah na avstrijskem Koroškem. Pripravilo ga je sedem učiteljic, nekdanjih študentk Pedagoške visoke šole v Celovcu, uporablja pa ga že več kot polovica učencev. Kako do Slovencev v Medžimurski županiji, je vprašanje, na katerega med drugimi išče odgovor Barbara Antolič Vupora, predstavnica Slovencev v sosednji Varaždinski županiji. Do porabskih Slovencev pa je vnovič prišel Mali princ. Tokrat z razstavo knjig, v katerih nastopa, in likovnih del učencev iz Rogaške Slatine. Prislunite!
Učenci dvojezične osnovne šole z Gornjega Senika v Porabju so s svojo radijsko oddajo dokazali, da lahko uspešno soustvarjajo zamejske vsebine. Mlade na avstrijskem Koroškem k dejavni vlogi spodbuja projekt pisanja v slovenskem jeziku - Pisana promlad, ki letos poteka že desetič.Gostimo novo tajnico reške Bazovice Sandro Grudenić, nekdanjo učiteljico slovenskega jezika, ki ji idej ne manjka. Pomembni izzivi so tudi pred podjetji Slovencev v Furlaniji Julijski krajini. Kaj je značilno za ta podjetja, je zanimalo Slovenski raziskovalni inštitut iz Trsta. Kaj so ugotovili? Prisluhnite
Kaj si lahko Slovenci v Avstriji obetajo od nove turkizno zelene vlade? O tem s poslanko Zelenih Olgo Voglauer. Z vodjo Unikuma - kulturnega centra celovške univerze - Emilom Krištofom se pogovarjamo o zaznamovanju 100. obletnice koroškega plebiscita. Letos bo minilo tudi 100 let od požiga Narodnega doma v Trstu. O tem pomembnem simbolu Slovencev v Furlaniji Julijski krajini in njegovi prihodnji usodi razmišlja upokojeni novinar, urednik in publicist Ivo Jevnikar. Z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Kölleš Kiss pogledamo, kakšne izzive prinaša letošnje leto. Z rojakinjo mlajše generacije z Reke Mihelo Pauman Budanović pa spregovorimo tudi o vključevanju mladih.
»Ko si zadnjič vzameš čas« je naslov pesmi Tonča Feiniga novega albuma, ki ga je ta koroški slovenski glasbenik izdal sredi decembra. Album z naslovom Shine bomo predstavljamo v tokratni oddaji. Vzamemo pa si tudi čas za oceno iztekajočega se leta. Kako zadovoljni so Slovenci v Furlaniji Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem? Svojega predstavnika v parlamentu imajo, tako na Dunaju kot v Rimu, nikakršnih zagotovil pa nimajo, da bo tudi v prihodnje tako. Zanima nas, kako uspešni so bili rojaki na Hrvaškem predvsem pri uvajanju pouka slovenščine v šolah hrvaških šolah in kakšen je njihov položaj. O zelo pomembnem razvojnem programu slovenskega Porabja in sodelovanju z drugimi organizacijami pa se pogovarjamo z novim predsednikom krovne Državne slovenske samouprave Karlom Holcem. Prisluhnite!
Na avstrijskem Koroškem pozorno spremljajo napovedi o morebitni izgradnji drugega bloka krške nuklearke. O razlogih za nasprotovanje gradnji se pogovarjamo s Štefanom Merkačem, koroškim slovenskim okoljevarstvenikom, ki sodeloval pri pripravi ambicioznega energetskega načrta koroške deželne vlade. Pridružimo se najmlajšim rojakom, ki so na Reki pozdravili Miklavža in popestrili prednovoletno srečanje. Pri založbi Mladika so se poklonili lani umrlemu pisatelju in prevajalcu Alojzu Rebuli ter izdali dokumentarno monografijo o njegovem življenju. Skupaj s člani slavističnega društva Prekmurja, Prlekije in Porabja pa se odpravimo tudi v Monošter. Prisluhnite!
Rojaki na avstrijskem Koroškem so z navdušenjem sprejeli imenovanje Jožeta Marketza za novega krškega škofa. Pridružimo se Miklavžu, ki je v Slovenskem domu v Monoštru razveselil več kot 70 malčkov. Veselo je bilo tudi v reškem vrtcu in osnovni šoli Kozala, ki jo je obiskala Muca copatarica. Predsednica slovenskega društva iz Dubrovnika Tanja Baletić Cizej namreč te dni s svojimi lutkovnimi predstavami navdušuje najmlajše v Kvarnerju in Istri. Porobneje tudi o snemanju BBC-jevega dokumentarnega filma o Borisu Pahorju in peti izdaji knjige Gamsi na plazu Karla Prušnika Gašperja.
O slovenskih zamejskih založbah, odnosu države in pretočnosti ustvarjalne kreativnosti s tržaškim literatom in letošnjim Schwentnerjevim nagrajencem Markom Kravosom. Z ravnatelji treh slovenskih šol iz Furlanije Julijske krajine in z avstrijske Koroške Avstrije o vlogi šole pri oblikovanju manjšinsko dejavnih mladih rojakov. Slovenci na Hrvaškem oblikujejo svojo strategijo in zanima nas, katere so prednostne naloge. Kaj načrtujejo v Sakalovcih v Porabju? Prisluhnite!
Ob 70-letnici delovanja Narodnega sveta koroških Slovencev se z njegovim predsednikom Valentinom Inzkom pogovarjamo o enotnosti, izzivih in mladih. Ti so se zbrali tudi v Ljubljani na letošnjem sklepnem srečanju mreže Alpe Jadran - Maj. Kdo so ti mladi in zakaj se povezujejo, nas zanima v tokratni oddaji. Gostimo Nežo Kravos, predsednico novoustanovljenega društva mladih Slovencev v Italiji - DM+. O pouku slovenščine se pogovarjamo s Ksenjo Klovar Lukarič, novo učiteljico na reški OŠ Kozala, z Martinom Ropošem pa tudi o razvojnem programu slovenskega Porabja, vrednem skoraj 3 milijone evrov. Prisluhnite!
»Spreminjanje perspektive: od konflikta prek dialoga do konsenza« je bil naslov 30. evropskega kongresa narodnih skupnosti, ki ga je v Celovcu pripravil Biro za slovensko narodno skupnost. Ogledamo si premiero plesno-gledališke predstave, ki jo je pripravila mladinska gledališka skupina društva Bilka iz Bilčovsa. V Trstu obiščemo centralni urad za slovenski jezik v Furlaniji Julijski krajini, odprt lani poleti. Gostimo še eno vsestransko dejavno rojakinjo iz Zagreba Marjeto Trkman Kravar, tesno povezano s turizmom, in si v Monoštru ogledamo dela, nastala na tradicionalni 18. likovni koloniji. O razstavi in načrtih za galerijo več v tokratnih Sotočjih. Prisluhnite!
V Zagrebu so proslavili 90-letnico delovanja društva Slovenski dom. Kako slovesno je bilo, lahko slišite v tokratni oddaji. Z visokim komisarjem OVSE-ja za manjšinska vprašanja Lambertom Zannierom se pogovarjamo o položaju manjšin in njihovem bogastvu. Da je prednost, če si pripadnik manjšine, je prepričan znani tržaški Slovenec Bojan Brezigar. 20 let je življenje rojakov v zamejstvu predstavljal v kolumnah za dnevnik Večer, izbrane pa je zdaj objavil v knjigi Pogled izza meje. Kakšen je ta pogled? V oddaji gostimo tudi raziskovalko pouka slovenščine na novih srednjih šolah v Avstriji Bernardo Volavšek Kuresch in novega predsednika krovne organizacije porabskih Slovencev Karla Holca, ki je prevzel vodenje Državne slovenske samouprave. Kakšen je njegov pogled na slovensko manjšino? Prisluhnite!
Neveljaven email naslov
