Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
... in obilo praznovanj slovenskega kulturnega praznika - prešerno z rojaki v Celovcu, Gorici in na Gornjem Seniku
Rojake z avstrijske Koroške te dni vznemirja nov predlog osnutka koroške deželne ustave, v katerem so Slovenci sicer omenjeni, deželni jezik pa je zgolj nemščina.
Predstavniki avstrijskih koroških koalicijskih strank – socialdemokratske stranke, ljudske stranke in zelenih – so namreč v petek predstavili najnovejši dogovor glede osnutka besedila nove deželne ustave. Predsednika koroške ljudske stranke in deželnega referenta za kulturo Christiana Bengerja je namreč zmotilo njegovo lastno besedilo, da skrb dežele in občin velja nemško in slovensko govorečim deželanom v enaki meri.
Novo besedilo, predstavljeno v petek, 10.2.2017, določa, da je deželni jezik nemški jezik in jezik zakonodajalca in, ne glede na zakonsko zajamčene manjšinske pravice v zvezni ustavi, izvršilni jezik. Dežela Koroška temelji na kulturni in jezikovni pestrosti, ki se na Koroškem odraža v slovenski narodni skupnosti. Jezik in kulturo, tradicije in kulturno dediščino je treba spoštovati, varovati in pospeševati“ Nato pa sledi še besedilo, da „Skrb dežele velja vsem sodeželanom v enaki meri.
Ob zadovoljstvu, da je neproduktivna polemika končana in da je slovenska narodna skupnost našla svoje mesto v besedilu, je vznemirjenje med rojaki na avstrijskem Koroškem povzročil prvi del dopolnjenega besedila, po katerem je nemščina postala deželni jezik.
Da je to v popolnem nasprotju z zavezo o spoštovanju in varovanju slovenskega jezika in kulture, ugotavlja predsednica Zbora narodnih predstavnikov Narodnega sveta koroških Slovencev Sonja Kert Wakounik, ki pričakuje, da bo slovenščina kot drugi deželni jezik, našla svoje mesto v novi deželni ustavi.
Podobno tudi vodja Slovenske prosvetne zveze Janko Malle v odprtem pismu ugotavlja, da gre za degradiranju slovenskega jezika, ki so mu odrekli priznanje in enakopravnost. Da je dogovor korak nazaj, je že v petek opozoril odvetnik Rudi Vouk. Predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Šturm je prepričan, da so pravice slovenske narodne skupnosti zagotovljene že v zvezni ustavi. Navezava na zvezno ustavo, ki je omenjena v novem predlogu besedila, pomirja tudi poslanko Zelenih v deželnem svetu Zalko Kuchling.
Kako pa najnovejši predlog koroške ustave komentira predsednik sosveta slovenske narodne skupnosti pri uradu zveznega kanclerja Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev?
Omemba pomembne korak naprej, kot tudi dejstvo, da se je končala škodljiva javna polemika, toda ob omembi nemščine pričakuje, da bo vsaj na dvojezičnem območju dežele Koroške omenjena tudi slovenščina, vnovič pa bi morali v besedilo vključiti tudi občine, dolžne skrbeti za dvojezičnost,pojasnjuje Sadovnik, ki je sicer v petek za slovenski program ORF pohvalil dosežen dogovor.
Pa je še čas za spremembe?
Sadovnik pričakuje, da bodo krovne organizacije koroški Slovencev posredovale pristojnim usklajene pripombe k predlaganem besedilu.
Rok za posredovanje pripomb poteče 14.2.2017, nova koroška deželna ustava pa naj bi bila sprejeta še pred poletjem.
Da je slovenščina tako kot nemščina, deželni jezik Koroške in tako naj bo zapisano tudi v koroški ustavi, opozarjajo študentske in dijaške organizacije koroških Slovencev ( študentski klubi iz Celovca, Gradca in z Dunaja, Mlada EL Bilčovs, Koroška dijaška zveza in Akcija kritičnih dijakov in dijakinj na Koroškem), ki so za danes (14.2.2017) napovedale protest pred koroško deželno vlado v Celovcu.
Svoje nestrinjanje s predlagano rešitvijo javno izražajo tudi koroški slovenski umetniki:
K spoštovanju obeh deželnih jezikov je deželnega glavarja Petra Kaiserja pozval tudi Franc Merkač (založba Fran)
Več o novi koroški deželni ustavi in pripombah koroških Slovencev pa v prihodnji oddaji.
Desetletje zbiranja podatkov, 160 sodelavcev z različnih znanstvenih področij in kulturnih ozadij iz Avstrije, Slovenije, Francije, Italije, Nemčije, Rusije in ZDA, več kot 1000 gesel in trije obsežni zvezki, skupaj kar 1600 strani. To je Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem od začetkov do leta 1942 doktorice Katje Sturm Schnabl in Bojana Ilije Schnabla. Delo, ki je izšlo lani, so predstavili tudi v Ljubljani na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Več o enciklopediji še v prvem delu oddaje, v prispevku Maje Žvokelj.
Rojakom z avstrijske koroške smo se pridružili tudi na osrednji slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku, ki so ga povezali s praznovanjem 60-letnice Slovenske gimnazije v Celovcu. Kako pomembna je ta ustanova za ohranitev slovenskega kulture in narodne identitete več generacij koroških Slovencev?
Rojakom z avstrijske koroške smo se pridružili tudi na osrednji slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku, ki so ga povezali s praznovanjem 60-letnice Slovenske gimnazije v Celovcu.
Slovenska gimnazija se ponaša s tem, da je desetletja vzgajala narodno zavedno inteligenco, njeno poslanstvo pa je tudi kultura, kar so dokazali nastopajoči na proslavi. Večina je namreč obiskovala prav to gimnazijo, nekateri vseh 8 let, drugi so se po 4 letih odločili za drugo šolo.
Zakaj obiskujejo oziroma so obiskovali slovensko gimnazijo, kakšne so izkušnje in spomini, se v tokratni oddaji pogovarjamo s tremi letošnjimi maturantkami, skladateljem in pianistom Tončem Feinigom in saksofonistom Miho Vavtijem.
O pomenu Slovenske gimnazije za slovensko narodno skupnost na avstrijskem Koroškem, pa se pogovarjamo tudi z ravnateljico Zalko Kuchling.
Pomlad in pesem v duši je bil naslov osrednje slovesnosti Slovencev v Italiji ob kulturnem prazniku.Večer so ob 80-letnici smrti posvetili domačemu skladatelju in zborovodji Lojzetu Bratužu, ki je svojo ljubezen do slovenske kulture v času fašističnega primeža plačal z življenjem.
Na odru Goriškega kulturnega centra, ki nosi ime po priljubljenem glasbeniku, se je zvrstilo pet domačih pevskih zborov, melodije Lojzeta Bratuža pa je zaigral komorni orkester glasbene šole Emil Komel. “Pomlad in pesem v duši” je misel, ki se je z glasbo in verzi prepletala skozi večer, paličico pa je v rokah držal dirigent Mirko Ferlan, ki je Špeli Lenardič med drugim zaupal:
“Bratuž je bil človek, ki je skladal iz osebnega navdiha. Po mojem mnenju je imel dobro intuicijo kar se tiče melodičnega parta njegovih skladb. Je pa pisal predvsem za potrebe zborov s katerimi je on delal.”
Skladatelj in zborovodja Lojze Bratuž je v času fašizma vodil slovenske cerkvene pevske zbore na Goriškem, v katerih je bila slovenščina izjemoma še dovoljena. Konec leta 1936 so ga fašisti prisilili piti bencin in strojno olje, tri mesece za tem, je zaradi zastrupitve umrl. Njegova pokončnost in predanost slovenski kulturi ostaja živa še danes.
Dvorana kulturnega centra je bila premajhna za vse, ki so si želeli ogledati osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku. Sooblikovalo jo je več kot sto ljubiteljev kulture vseh generacij, v organizaciji Goriške Katoliške prosvete.
Praznovali so tudi na Gornjem Seniku, kjer so glavno vlogo dobili mladi rojaki. Državna slovenska samouprava je namreč proslavo pripravila za porabske šolarje na Gornjem Seniku.
Osrednja prireditev ob kulturnem prazniku na Reki je že tradicionalno potekala skupaj s kulturniki iz Ilirske Bistrice, tokrat s KD Zagorje in programom, v katerem so s prepletom glasbe in poezije predstavili zagorsko književnico Leo Fatur, ki je nekaj let živela tudi na Reki. Večer prejšnjo soboto so posvetili letošnji sedemdesetletnici delovanja društva Bazovica.
Vrsto dogodkov v mesecu kulture pa je v Bazovici obogatila tudi razstava upokojenega rojaka z bližnjega Grobnika. Gojka Vlašića, ki je kot pomorščak obplul skoraj ves svet in svoje spomine prenesel na platno, predstavljamo v tokratni oddaji. Zakaj slikanje? Prisluhnite pogovoru z Marjano Mirković.
Mesec kulture so na Reki prejšnji teden popestrile tudi tri razstave: v galeriji Kortil so predstavili (9. februar, ob 19.00) monografijo Pictia akademskega slikarja Roka Zelenka in njegovo retrospektivno razstavo. Na ogled pa sta tudi dve razstavi, odprti ob dvajsetletnici (7.2. in.9.2.) smrti arhitekta in urbanista Zdenka Sile: v galeriji Principij so predstavljene njegove fotografije, v mestnem muzeju Reke pa akvareli iz mladeniških let.
Prisluhnite oddaji Sotočja!
874 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
... in obilo praznovanj slovenskega kulturnega praznika - prešerno z rojaki v Celovcu, Gorici in na Gornjem Seniku
Rojake z avstrijske Koroške te dni vznemirja nov predlog osnutka koroške deželne ustave, v katerem so Slovenci sicer omenjeni, deželni jezik pa je zgolj nemščina.
Predstavniki avstrijskih koroških koalicijskih strank – socialdemokratske stranke, ljudske stranke in zelenih – so namreč v petek predstavili najnovejši dogovor glede osnutka besedila nove deželne ustave. Predsednika koroške ljudske stranke in deželnega referenta za kulturo Christiana Bengerja je namreč zmotilo njegovo lastno besedilo, da skrb dežele in občin velja nemško in slovensko govorečim deželanom v enaki meri.
Novo besedilo, predstavljeno v petek, 10.2.2017, določa, da je deželni jezik nemški jezik in jezik zakonodajalca in, ne glede na zakonsko zajamčene manjšinske pravice v zvezni ustavi, izvršilni jezik. Dežela Koroška temelji na kulturni in jezikovni pestrosti, ki se na Koroškem odraža v slovenski narodni skupnosti. Jezik in kulturo, tradicije in kulturno dediščino je treba spoštovati, varovati in pospeševati“ Nato pa sledi še besedilo, da „Skrb dežele velja vsem sodeželanom v enaki meri.
Ob zadovoljstvu, da je neproduktivna polemika končana in da je slovenska narodna skupnost našla svoje mesto v besedilu, je vznemirjenje med rojaki na avstrijskem Koroškem povzročil prvi del dopolnjenega besedila, po katerem je nemščina postala deželni jezik.
Da je to v popolnem nasprotju z zavezo o spoštovanju in varovanju slovenskega jezika in kulture, ugotavlja predsednica Zbora narodnih predstavnikov Narodnega sveta koroških Slovencev Sonja Kert Wakounik, ki pričakuje, da bo slovenščina kot drugi deželni jezik, našla svoje mesto v novi deželni ustavi.
Podobno tudi vodja Slovenske prosvetne zveze Janko Malle v odprtem pismu ugotavlja, da gre za degradiranju slovenskega jezika, ki so mu odrekli priznanje in enakopravnost. Da je dogovor korak nazaj, je že v petek opozoril odvetnik Rudi Vouk. Predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Šturm je prepričan, da so pravice slovenske narodne skupnosti zagotovljene že v zvezni ustavi. Navezava na zvezno ustavo, ki je omenjena v novem predlogu besedila, pomirja tudi poslanko Zelenih v deželnem svetu Zalko Kuchling.
Kako pa najnovejši predlog koroške ustave komentira predsednik sosveta slovenske narodne skupnosti pri uradu zveznega kanclerja Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev?
Omemba pomembne korak naprej, kot tudi dejstvo, da se je končala škodljiva javna polemika, toda ob omembi nemščine pričakuje, da bo vsaj na dvojezičnem območju dežele Koroške omenjena tudi slovenščina, vnovič pa bi morali v besedilo vključiti tudi občine, dolžne skrbeti za dvojezičnost,pojasnjuje Sadovnik, ki je sicer v petek za slovenski program ORF pohvalil dosežen dogovor.
Pa je še čas za spremembe?
Sadovnik pričakuje, da bodo krovne organizacije koroški Slovencev posredovale pristojnim usklajene pripombe k predlaganem besedilu.
Rok za posredovanje pripomb poteče 14.2.2017, nova koroška deželna ustava pa naj bi bila sprejeta še pred poletjem.
Da je slovenščina tako kot nemščina, deželni jezik Koroške in tako naj bo zapisano tudi v koroški ustavi, opozarjajo študentske in dijaške organizacije koroških Slovencev ( študentski klubi iz Celovca, Gradca in z Dunaja, Mlada EL Bilčovs, Koroška dijaška zveza in Akcija kritičnih dijakov in dijakinj na Koroškem), ki so za danes (14.2.2017) napovedale protest pred koroško deželno vlado v Celovcu.
Svoje nestrinjanje s predlagano rešitvijo javno izražajo tudi koroški slovenski umetniki:
K spoštovanju obeh deželnih jezikov je deželnega glavarja Petra Kaiserja pozval tudi Franc Merkač (založba Fran)
Več o novi koroški deželni ustavi in pripombah koroških Slovencev pa v prihodnji oddaji.
Desetletje zbiranja podatkov, 160 sodelavcev z različnih znanstvenih področij in kulturnih ozadij iz Avstrije, Slovenije, Francije, Italije, Nemčije, Rusije in ZDA, več kot 1000 gesel in trije obsežni zvezki, skupaj kar 1600 strani. To je Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem od začetkov do leta 1942 doktorice Katje Sturm Schnabl in Bojana Ilije Schnabla. Delo, ki je izšlo lani, so predstavili tudi v Ljubljani na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Več o enciklopediji še v prvem delu oddaje, v prispevku Maje Žvokelj.
Rojakom z avstrijske koroške smo se pridružili tudi na osrednji slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku, ki so ga povezali s praznovanjem 60-letnice Slovenske gimnazije v Celovcu. Kako pomembna je ta ustanova za ohranitev slovenskega kulture in narodne identitete več generacij koroških Slovencev?
Rojakom z avstrijske koroške smo se pridružili tudi na osrednji slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku, ki so ga povezali s praznovanjem 60-letnice Slovenske gimnazije v Celovcu.
Slovenska gimnazija se ponaša s tem, da je desetletja vzgajala narodno zavedno inteligenco, njeno poslanstvo pa je tudi kultura, kar so dokazali nastopajoči na proslavi. Večina je namreč obiskovala prav to gimnazijo, nekateri vseh 8 let, drugi so se po 4 letih odločili za drugo šolo.
Zakaj obiskujejo oziroma so obiskovali slovensko gimnazijo, kakšne so izkušnje in spomini, se v tokratni oddaji pogovarjamo s tremi letošnjimi maturantkami, skladateljem in pianistom Tončem Feinigom in saksofonistom Miho Vavtijem.
O pomenu Slovenske gimnazije za slovensko narodno skupnost na avstrijskem Koroškem, pa se pogovarjamo tudi z ravnateljico Zalko Kuchling.
Pomlad in pesem v duši je bil naslov osrednje slovesnosti Slovencev v Italiji ob kulturnem prazniku.Večer so ob 80-letnici smrti posvetili domačemu skladatelju in zborovodji Lojzetu Bratužu, ki je svojo ljubezen do slovenske kulture v času fašističnega primeža plačal z življenjem.
Na odru Goriškega kulturnega centra, ki nosi ime po priljubljenem glasbeniku, se je zvrstilo pet domačih pevskih zborov, melodije Lojzeta Bratuža pa je zaigral komorni orkester glasbene šole Emil Komel. “Pomlad in pesem v duši” je misel, ki se je z glasbo in verzi prepletala skozi večer, paličico pa je v rokah držal dirigent Mirko Ferlan, ki je Špeli Lenardič med drugim zaupal:
“Bratuž je bil človek, ki je skladal iz osebnega navdiha. Po mojem mnenju je imel dobro intuicijo kar se tiče melodičnega parta njegovih skladb. Je pa pisal predvsem za potrebe zborov s katerimi je on delal.”
Skladatelj in zborovodja Lojze Bratuž je v času fašizma vodil slovenske cerkvene pevske zbore na Goriškem, v katerih je bila slovenščina izjemoma še dovoljena. Konec leta 1936 so ga fašisti prisilili piti bencin in strojno olje, tri mesece za tem, je zaradi zastrupitve umrl. Njegova pokončnost in predanost slovenski kulturi ostaja živa še danes.
Dvorana kulturnega centra je bila premajhna za vse, ki so si želeli ogledati osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku. Sooblikovalo jo je več kot sto ljubiteljev kulture vseh generacij, v organizaciji Goriške Katoliške prosvete.
Praznovali so tudi na Gornjem Seniku, kjer so glavno vlogo dobili mladi rojaki. Državna slovenska samouprava je namreč proslavo pripravila za porabske šolarje na Gornjem Seniku.
Osrednja prireditev ob kulturnem prazniku na Reki je že tradicionalno potekala skupaj s kulturniki iz Ilirske Bistrice, tokrat s KD Zagorje in programom, v katerem so s prepletom glasbe in poezije predstavili zagorsko književnico Leo Fatur, ki je nekaj let živela tudi na Reki. Večer prejšnjo soboto so posvetili letošnji sedemdesetletnici delovanja društva Bazovica.
Vrsto dogodkov v mesecu kulture pa je v Bazovici obogatila tudi razstava upokojenega rojaka z bližnjega Grobnika. Gojka Vlašića, ki je kot pomorščak obplul skoraj ves svet in svoje spomine prenesel na platno, predstavljamo v tokratni oddaji. Zakaj slikanje? Prisluhnite pogovoru z Marjano Mirković.
Mesec kulture so na Reki prejšnji teden popestrile tudi tri razstave: v galeriji Kortil so predstavili (9. februar, ob 19.00) monografijo Pictia akademskega slikarja Roka Zelenka in njegovo retrospektivno razstavo. Na ogled pa sta tudi dve razstavi, odprti ob dvajsetletnici (7.2. in.9.2.) smrti arhitekta in urbanista Zdenka Sile: v galeriji Principij so predstavljene njegove fotografije, v mestnem muzeju Reke pa akvareli iz mladeniških let.
Prisluhnite oddaji Sotočja!
Prvo druženje z rojaki iz sosednjih držav v novem letu prinaša radoživ koncert skupine Blek Panters iz Doberdoba. Pop-rock skupina, ki poje v domačem narečju, je marca 2017 izdala svoj tretji album z naslovom Kenebek in ga predstavila kar na treh koncertih v Gorici. Uspešno leto so sklenili še s koncertom v tržaškem Kulturnem domu. Stare uspešnice skupine, dobro znane med rojaki na Goriškem, so se na koncertu prepletale z novimi skladbami. Zgodbo pa je krojil junak in nosilni lik novega albuma - Kenebek. Blek Panters, ki svoje nastope popestrijo z razposajenimi skeči, so navdušili občinstvo v Gorici. Prisluhnite posnetku koncerta!
»I'll be home for Christmas« je koroška slovenska skladateljica, pevka in igralka Katarina Hartmann naslovila božični koncert decembra leta 2012. Na odru Casineuma v Vrbi na Koroškem so se ji pridružili mednarodno uveljavljeni glasbeniki in pevke, sestre iz skupine Hartmann'ce, mladinski zbor Slovenske gimnazije iz Celovca in godalni orkester Promlád, slovenske glasbene šole na Koroškem. Ponovitev koncerta Katarine Hartmann je tudi poklon Milki Hartman, znani koroški slovenski pesnici. V letu 2017 je minilo 115 let od njenega rojstva in 20 let od smrti, z več koncerti pa so se je spomnili tudi rojaki na avstrijskem Koroškem.
Kaj prinaša akcijski načrt, ki ga ob izteku mandata pripravlja komisija RTV Slovenija za programske vsebine, povezane s Slovenci v sosednjih državah? Kaj pomeni kriza finančnega holdinga KB 1909 za slovensko manjšino v FJK? Ustavimo se v Miljah, kjer so Slovenci z vpisom v občinski statut dobili nov zagon, in v Monoštru na sprejemu pri generalnem konzulu Borisu JesihU. Potegnemo črto pod Slovenske dneve, ki jih je v Celovcu pripravil študentski klub. Kako pa so študenti zadovoljni z novo črno-modro avstrijsko vlado? Z učiteljico slovenščine v Gorskem kotarju Mirjano Žagar pa tudi o njeni ljubezni do slovenske kulture in o mladih, ki ne najdejo svojega mesta v slovenskih društvih.
Kaj vladi sporočajo rojaki, člani novoimenovanega sveta vlade za Slovence v zamejstvu? Razmere so vse boljše, razen na Hrvaškem, kjer se nerešena vprašanja med državam odražajo tudi pri statusu tam živečih Slovencev. Kakšne pa so razmere v Avstriji pred oblikovanjem nove vladne koalicije? O tem z vodjo sosveta slovenske narodne skupnosti pri uradu avstrijskega zveznega kanclerja Bernardom Sadovnikom. Z nominiranko za literarno nagradi Mira, tržaško Slovenko Vesno Guštin se pogovarjamo o prehranjevalnih navadah, običajih in receptih tržaškega podeželja. Z etnologinjo Jelko Pšajd pa o smrtnih šegah in pogrebnih praksah v Pomurju in Porabju, kjer zanimivi epitafi na nagrobnikih v domačem narečju pripovedujejo življenjske zgodbe ljudi.
Med Slovenci v sosednjih državah je vedno aktualna skrb za materni jezik in njegova narečja. Rojaki iz Videmske pokrajine ugotavljajo, da se je njihov položaj izboljšal, toda dežela bi lahko, pravijo, naredila več prav na področju narečij. V Porabju preverjamo, kako deluje slovenska vzorčna kmetija, ki postaja vzorčen primer za podobne projekte drugod po zamejstvu. S koroškim Slovencem mlajše generacije, glasbenikom Nikolajem Grilcem oziroma Nikolajem Efendijem predstavljamo njegov najnovejši projekt, ki pripoveduje o mestu, ki jim je vzelo ogenj. Glasbenikov drugi samostojni album z naslovom Temper spremlja knjiga – gledališka drama -, za katero upa, da bo kmalu dočakala uprizoritev. Pridružimo pa se tudi rojakom v Zagrebu na njihovem tradicionalnem alpinističnem večeru.
Predstavništvo slovenske manjšine v Furlaniji Julijski krajini potrebuje spremembe, ugotavljata raziskovalki iz Trsta Sara Brezigar in Zaira Vidau. Kakšne naj bi bile te spremembe in kako je dejansko z zaščito slovenske skupnosti v Italiji, nas zanima v tokratni oddaji. Slišite lahko, kako so s svojim položajem zadovoljni porabski Slovenci in prekmurski Madžari, kaj si želijo in kaj si lahko obetajo. Ustavili smo se na slovenskem knjižnem sejmu, ki je v fokus postavil tudi koroškega slovenskega literata Florjana Lipuša in gostimo reško slikarko Ludmilo Ličen, ki se na 26. samostojni razstavi predstavlja s skicami in oljnimi slikami »morčičev«, simbolom mesta Reka.
Slovesno praznovanje 70-letnice neprekinjenega delovanja kulturno prosvetnega društva Bazovica z Reke ponuja priložnost za pogled tako v pestro zgodovino kot v prihodnost. Ustavimo se v Poreču, kjer je SKD Oljka ob 10-letnico delovanja kočno dobilo svoje prostore. Z uglednim tržaškim novinarjem Sašo Rudolfom se pogovarjamo o njegovem očetu Ivanu Rudolfu in o slovenščini, ki jim, pravi, pomeni vse. Gostimo literatko in prevajalko iz Téšinje v Rožu Ivano Kampuš, ki nas z zbirko kratkih zgodb vabi na polet v svoj svet, poln vere v dobro in optimizma. Pridružimo pa se tudi rojakom v Monoštru, ki so slovesno zaznamovali 10-letnico maševanja v slovenskem jeziku.
V Rimu sta se zunanja ministra Slovenije in Italije med drugim pogovarjala, kako zagotoviti slovenski skupnosti, da bo tudi v prihodnje imela svojega predstavnika v italijanskem parlamentu. Kaj sta se dogovorila, lahko slišite v tokratni oddaji. Pod geslom »Govorim svoj jezik« je v Porabju potekalo 4. srečanje pobude Slovenščina v družini. Za slovenščino skrbijo tudi zamejski športni klubi. Eden takšnih je Koš iz Celovca, največji košarkarski klub na avstrijskem Koroškem, ki praznuje 20-letnico delovanja. Na Reki pa je vse bliže praznovanje 70-letnice Slovenskega doma Bazovica. Zato v tokratni oddaji gostimo Božo in Jožeta Grlico, v društvu dejavna že več kot pol stoletja.
Kaj je prinesel sporazum o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine na Madžarskem in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji, podpisan pred 25 leti? Kakšne težave rojakom na Tržaškem povzroča pretirana birokracija na področju kmetijstva? Odgovore lahko slišite v tokratnih Sotočjih. Gostimo Sarah in Tanjo Rogaunig, avtorici dokumentarnega filma z naslovom Babi, povej. Novinarki v raziskujeta, kako so se rojaki na avstrijskem Koroškem v začetku 20. stoletja soočali s dejstvom, da je slovenščina postala politična tema. Posvetimo pa se tudi pestremu kulturnemu dogajanju med rojaki v hrvaški Istri. Prisluhnite!
Prvi italijanski parlamentarec slovenskega rodu, senator Darko Bratina je bil tudi prvopodpisani pod predlog zaščitnega zakona za slovensko narodno skupnost. O njegovih vizijah, aktualnih tudi danes, podrobneje v tokratni oddaji. Povabimo vas v Šentjakob na avstrijskem Koroškem, na multimedijski koncert ženskega pevskega zbora Rož »Shiva šiva«. Posvečen je pesmim o in ob delu, ki jih danes le še redko slišimo. V taktu globalne glasbe mora namreč danes tudi človek funkcionirati kot stroj. V Matuljih se pridružimo rojakom na njihovem prvem organiziranem srečanju in se v Andovcih na vražji poti pridružimo vsem, ki se ne bojijo porabskih čarovnic in drugih nenavadnih likov.
Po parlamentarnih volitvah v Avstriji bomo z novinarjem celovškega tednika Novice Jankom Kulmeschem pokomentirali izide volitev ter skušali oceniti, kaj rezultati pomenijo za koroške Slovence. Ustavili se bomo v Reziji, kjer so odprli nov kulturno-muzejski center na Solbici, posvečen rezijanskemu pravljičarstvu. Obudili bomo še nekaj spominov na dogajanje pred četrt stoletja, ko je bila ustanovljena krovna Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Pridružili se bomo tudi rojakom v Budimpešti, ki praznujejo 27-letnico delovanja svojega društva, in se odpravili na Gornji Senik, kjer so odkrili doprsni kip Avgusta Pavla. Več pa boste lahko slišali tudi o mednarodni likovni koloniji mladih, ki že 47 let povezuje mlade umetnike iz štirih držav.
Zveza slovenskih društev na Hrvaškem obeležuje 25-letnico delovanja. Kakšni so njeni načrti v manjšinam ne ravno naklonjenih časih in kako zagotoviti, da bo njihov glas dejansko slišen tudi v hrvaškem saboru, nas zanima v tokratni oddaji. V Umagu PA so na tamkajšnji osnovni šoli, na pobudo slovenskega kulturnega društva Ajda, začeli s poukom slovenščine. Zanimanje je, pravijo, veliko. O sožitju in spravi na avstrijskem Koroškem, 97 let po plebiscitu, se pogovarjamo s predsednikom Zveze slovenskih organizacij Marjanom Šturmom, enim od pobudnikov skupne spominske slovesnosti v Velikovcu. Ustavimo se v Trstu, kjer so na 49. Barkovljanki dejavno sodelovali tudi rojaki iz Furlanije Julijske krajine. Spoznate pa lahko tudi učitelja slovenskega jezika v Monoštru, Madžara Norberta Gerenčerja, ki je prepričan, da se človek z veseljem ukvarja s stvarmi, ki so mu blizu srca. In njemu je blizu slovenščina. Zakaj? Prisluhnite oddaji!
Bodo Slovenci v Furlaniji Julijski krajini v prihodnje imeli svojega predstavnika v Rimu?Vprašanje je spet aktualno. Italijanski parlament je namreč vnovič začel razpravo o novi volilni zakonodaji. So obeti tokrat boljši? Preverjamo, kaj je dejansko prinesla združitev dveh koroških bank v Posojilnico Bank. Po zaprtju dveh tretjin poslovalnic, so letošnji poslovni rezultati spodbudni, pravi direktor Lorenz Kumer, prepričan, da bodo morale organizacije koroških Slovencev strniti vrste. Na Reki se pridružimo mladinskim slovenskim zamejskim organizacijam, ki so razpravljale o enem ta hip pomembnejših vprašanj – kako spodbuditi mlade za aktivnejše delovanje znotraj slovenskih organizacij. Obudimo pa tudi spomin na usodo madžarskih beguncev, ki so v letih 1956 in 1957 pribežali v Slovenijo.
Kaj prinaša lani sprejeta reforma splošnega šolstva v Avstriji in kako predvolilni čas vpliva na uveljavitev načrtovanih sprememb, se pogovarjamo s Sabino Sandrieser, vodjo oddelka za manjšinsko šolstvo pri koroškem deželnem šolskem svetu, ki ga tudi čakajo spremembe. Raziskujemo, zakaj je v Kanalski dolini skoraj 300 otrok ostalo brez pouka slovenščine. Gostimo Andrejo Korpič, Prekmurko, ki bo rojakom v Porabju pomagala pri organizaciji kulturnih dogodkov in povezovanju s Slovenijo. Predstavljamo pa tudi pred 120 leti rojenega rojaka Janka Ambroža Testena, frančiškana, slikarja samouka, ki mu pravijo tudi hrvaški Chagall.
Avstrija na manjšinskem področju v zadnjih letih ni naredila nobenega napredka, finančne podpore narodnim skupnostim so že več kot dvajset let enake, zato moramo dvignit glas, pravi Bernard Sadovnik. Predsednik sosveta za slovensko narodno skupnost pri uradu zveznega kanclerja je eden od sogovornikov v tokratni oddaji. Ustavimo se v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, ki je novo sezono začel na Slofestu, in se pridružimo učencem v Škednju pri Trstu, ki so šolsko leto začeli v obnovljeni šoli. Spregovorimo tudi o uspešnem sodelovanju reške osnovne šole Pečine z osnovno šolo iz Kidričevega in preverjamo, kako potekajo priprave na Miss Porabja.
Računsko sodišče je v reviziji učinkovitosti dodeljevanja sredstev Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za leto 2015 ugotovilo več pomanjkljivosti in nepravilnosti. Ne gre za šolski primer učinkovitega ravnanja z javnimi sredstvi, pravi predsednik sodišča Tomaž Vesel. Kako učinkovit pa je Urad pri odpravi ugotovljenih nepravilnosti, preverjamo v tokratni oddaji. Zanima nas, kako bo v prihodnje s slovenistiko na dunajski univerzi in kaj za jesen načrtujejo v tamkajšnjem Slovenskem inštitutu. Vabimo vas v Trst na 3. Slofest – festival, posvečen slovenski kulturi v Italiji, in k rojakom v Gorski kotar, kjer kmetijstvo vse bolj povezujejo s turizmom. Anita Pintar, ki se ukvarja z ekološkim kmetovanjem, skrbi tudi za ohranitev ljudskih običajev. Skupaj s folklorno skupino iz porabskih Sakalovcev pa praznujemo 20-letnico delovanja.
O položaju slovenske manjšine na Hrvaškem, tudi v luči ne prav toplih odnosov med državama, se pogovarjamo s slovensko veleposlanico v Zagrebu doktorico Smiljano Knez, ki je prepričana, da si rojaki na Reki zaslužijo tako generalni konzulat kot lektorat. Ustavimo se na letošnjih študijskih dnevih Draga, tokrat posvečenih manjšinski problematiki. Z začetkom septembra je svoja vrata odprl razširjen dvojezični vrtec v Borovljah, ki praznuje 20-letnico delovanja in ga bo letos obiskovalo že 130 otrok. O trnovih začetkih in uspešnem razvoju pove več Melhior Verdel, dolgoletni občinski odbornik. Spregovorimo tudi o slovenskih dijaških domovih v zamejstvu ter se spomnimo porabskega slovenskega župnika Janoša Küharja, umrlega pred 30 leti.
Čestitamo tržaškemu pisatelju Borisu Pahorju za njegov 104. rojstni dan in gostimo še enega tržaškega slovenskega pisatelja, alpinista in upokojenega novinarja Dušana Jelinčiča. O novostih, ki se obetajo učencem v Porabju, in kadrovskih rešitvah se pred začetkom pouka pogovarjamo z Valerijo Perger, pristojno za slovensko šolstvo na Madžarskem. Tudi številni mladi koroški Slovenci zadnje dneve počitnic preživljajo dejavno. Pridružimo se jim v Ankaranu na poletnih gledaliških in lutkovnih delavnicah ter v Šentjanžu v Rožu prisluhnemo zaključnemu koncertu udeležencev 4. Mladi rod rock delavnice. O čezmejnem slovensko hrvaškem evropskem projektu na področju zdravstva pa pove več doktor Vladimir Mozetič, urolog in predavatelj na reški medicinski fakulteti.
»Doma« je bil naslov tokratnega srečanja na gori Svete Heme pri Globasnici. Trivum/Tri poti/Drei wege, ko se povežejo literatura, likovna umetnost in glasba, je bil vnovič posvečen prevajalcu in pesniku Fabjanu Hafnerju, enemu od pobudnikov tega tradicionalnega čezmejnega umetniškega dogodka. Gostimo mladega reškega violinista Mateja Žerovnika, ki je zastopal Slovenijo na srečanju mladih glasbenikov v Franciji in se ustavimo v Monoštru, kjer je letos potekala že 16. likovna kolonija. Spregovorimo tudi o združevanju dveh uspešnih slovenskih bank v Italiji – Zadružne Kraške banke z Opčin in Zadružne banke Doberdob Sovodnje. O slovenskem kmetijstvu na Južnem Koroškem pa pove več Marjan Čik, svetnik v koroški kmetijski zbornici.
Na Svetih Višarjih so se na že 29. romanju “treh Slovenij” srečali rojaki matične, zamejske in izseljenske Slovenije, mladi rojaki iz Avstrije, Italije in Slovenije pa so se družili na že 47. mednarodni likovni koloniji mladih. Podrobneje tudi o učenju in ohranjanju slovenščine na Hrvaškem, predstavljenim v okviru evropskega znanstveno-raziskovalnega projekta AThEME, ki se ukvarja z raziskovanjem dvo- in večjezičnosti. Predstavljamo odmevni projekt Mladina proti pozabi, s katerim so se v Celovcu spomnili Judov in njihove tragične usode med drugo svetovno vojno. Člani Kulturnega in turističnega društva Andovci pa so se letos vnovič odpravili na Triglav. A tokrat na najvišjo slovensko goro niso romali od “Malega Triglava” – spomenika slovenstva v Porabju.
Neveljaven email naslov
