Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
... in obilo praznovanj slovenskega kulturnega praznika - prešerno z rojaki v Celovcu, Gorici in na Gornjem Seniku
Rojake z avstrijske Koroške te dni vznemirja nov predlog osnutka koroške deželne ustave, v katerem so Slovenci sicer omenjeni, deželni jezik pa je zgolj nemščina.
Predstavniki avstrijskih koroških koalicijskih strank – socialdemokratske stranke, ljudske stranke in zelenih – so namreč v petek predstavili najnovejši dogovor glede osnutka besedila nove deželne ustave. Predsednika koroške ljudske stranke in deželnega referenta za kulturo Christiana Bengerja je namreč zmotilo njegovo lastno besedilo, da skrb dežele in občin velja nemško in slovensko govorečim deželanom v enaki meri.
Novo besedilo, predstavljeno v petek, 10.2.2017, določa, da je deželni jezik nemški jezik in jezik zakonodajalca in, ne glede na zakonsko zajamčene manjšinske pravice v zvezni ustavi, izvršilni jezik. Dežela Koroška temelji na kulturni in jezikovni pestrosti, ki se na Koroškem odraža v slovenski narodni skupnosti. Jezik in kulturo, tradicije in kulturno dediščino je treba spoštovati, varovati in pospeševati“ Nato pa sledi še besedilo, da „Skrb dežele velja vsem sodeželanom v enaki meri.
Ob zadovoljstvu, da je neproduktivna polemika končana in da je slovenska narodna skupnost našla svoje mesto v besedilu, je vznemirjenje med rojaki na avstrijskem Koroškem povzročil prvi del dopolnjenega besedila, po katerem je nemščina postala deželni jezik.
Da je to v popolnem nasprotju z zavezo o spoštovanju in varovanju slovenskega jezika in kulture, ugotavlja predsednica Zbora narodnih predstavnikov Narodnega sveta koroških Slovencev Sonja Kert Wakounik, ki pričakuje, da bo slovenščina kot drugi deželni jezik, našla svoje mesto v novi deželni ustavi.
Podobno tudi vodja Slovenske prosvetne zveze Janko Malle v odprtem pismu ugotavlja, da gre za degradiranju slovenskega jezika, ki so mu odrekli priznanje in enakopravnost. Da je dogovor korak nazaj, je že v petek opozoril odvetnik Rudi Vouk. Predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Šturm je prepričan, da so pravice slovenske narodne skupnosti zagotovljene že v zvezni ustavi. Navezava na zvezno ustavo, ki je omenjena v novem predlogu besedila, pomirja tudi poslanko Zelenih v deželnem svetu Zalko Kuchling.
Kako pa najnovejši predlog koroške ustave komentira predsednik sosveta slovenske narodne skupnosti pri uradu zveznega kanclerja Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev?
Omemba pomembne korak naprej, kot tudi dejstvo, da se je končala škodljiva javna polemika, toda ob omembi nemščine pričakuje, da bo vsaj na dvojezičnem območju dežele Koroške omenjena tudi slovenščina, vnovič pa bi morali v besedilo vključiti tudi občine, dolžne skrbeti za dvojezičnost,pojasnjuje Sadovnik, ki je sicer v petek za slovenski program ORF pohvalil dosežen dogovor.
Pa je še čas za spremembe?
Sadovnik pričakuje, da bodo krovne organizacije koroški Slovencev posredovale pristojnim usklajene pripombe k predlaganem besedilu.
Rok za posredovanje pripomb poteče 14.2.2017, nova koroška deželna ustava pa naj bi bila sprejeta še pred poletjem.
Da je slovenščina tako kot nemščina, deželni jezik Koroške in tako naj bo zapisano tudi v koroški ustavi, opozarjajo študentske in dijaške organizacije koroških Slovencev ( študentski klubi iz Celovca, Gradca in z Dunaja, Mlada EL Bilčovs, Koroška dijaška zveza in Akcija kritičnih dijakov in dijakinj na Koroškem), ki so za danes (14.2.2017) napovedale protest pred koroško deželno vlado v Celovcu.
Svoje nestrinjanje s predlagano rešitvijo javno izražajo tudi koroški slovenski umetniki:
K spoštovanju obeh deželnih jezikov je deželnega glavarja Petra Kaiserja pozval tudi Franc Merkač (založba Fran)
Več o novi koroški deželni ustavi in pripombah koroških Slovencev pa v prihodnji oddaji.
Desetletje zbiranja podatkov, 160 sodelavcev z različnih znanstvenih področij in kulturnih ozadij iz Avstrije, Slovenije, Francije, Italije, Nemčije, Rusije in ZDA, več kot 1000 gesel in trije obsežni zvezki, skupaj kar 1600 strani. To je Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem od začetkov do leta 1942 doktorice Katje Sturm Schnabl in Bojana Ilije Schnabla. Delo, ki je izšlo lani, so predstavili tudi v Ljubljani na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Več o enciklopediji še v prvem delu oddaje, v prispevku Maje Žvokelj.
Rojakom z avstrijske koroške smo se pridružili tudi na osrednji slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku, ki so ga povezali s praznovanjem 60-letnice Slovenske gimnazije v Celovcu. Kako pomembna je ta ustanova za ohranitev slovenskega kulture in narodne identitete več generacij koroških Slovencev?
Rojakom z avstrijske koroške smo se pridružili tudi na osrednji slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku, ki so ga povezali s praznovanjem 60-letnice Slovenske gimnazije v Celovcu.
Slovenska gimnazija se ponaša s tem, da je desetletja vzgajala narodno zavedno inteligenco, njeno poslanstvo pa je tudi kultura, kar so dokazali nastopajoči na proslavi. Večina je namreč obiskovala prav to gimnazijo, nekateri vseh 8 let, drugi so se po 4 letih odločili za drugo šolo.
Zakaj obiskujejo oziroma so obiskovali slovensko gimnazijo, kakšne so izkušnje in spomini, se v tokratni oddaji pogovarjamo s tremi letošnjimi maturantkami, skladateljem in pianistom Tončem Feinigom in saksofonistom Miho Vavtijem.
O pomenu Slovenske gimnazije za slovensko narodno skupnost na avstrijskem Koroškem, pa se pogovarjamo tudi z ravnateljico Zalko Kuchling.
Pomlad in pesem v duši je bil naslov osrednje slovesnosti Slovencev v Italiji ob kulturnem prazniku.Večer so ob 80-letnici smrti posvetili domačemu skladatelju in zborovodji Lojzetu Bratužu, ki je svojo ljubezen do slovenske kulture v času fašističnega primeža plačal z življenjem.
Na odru Goriškega kulturnega centra, ki nosi ime po priljubljenem glasbeniku, se je zvrstilo pet domačih pevskih zborov, melodije Lojzeta Bratuža pa je zaigral komorni orkester glasbene šole Emil Komel. “Pomlad in pesem v duši” je misel, ki se je z glasbo in verzi prepletala skozi večer, paličico pa je v rokah držal dirigent Mirko Ferlan, ki je Špeli Lenardič med drugim zaupal:
“Bratuž je bil človek, ki je skladal iz osebnega navdiha. Po mojem mnenju je imel dobro intuicijo kar se tiče melodičnega parta njegovih skladb. Je pa pisal predvsem za potrebe zborov s katerimi je on delal.”
Skladatelj in zborovodja Lojze Bratuž je v času fašizma vodil slovenske cerkvene pevske zbore na Goriškem, v katerih je bila slovenščina izjemoma še dovoljena. Konec leta 1936 so ga fašisti prisilili piti bencin in strojno olje, tri mesece za tem, je zaradi zastrupitve umrl. Njegova pokončnost in predanost slovenski kulturi ostaja živa še danes.
Dvorana kulturnega centra je bila premajhna za vse, ki so si želeli ogledati osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku. Sooblikovalo jo je več kot sto ljubiteljev kulture vseh generacij, v organizaciji Goriške Katoliške prosvete.
Praznovali so tudi na Gornjem Seniku, kjer so glavno vlogo dobili mladi rojaki. Državna slovenska samouprava je namreč proslavo pripravila za porabske šolarje na Gornjem Seniku.
Osrednja prireditev ob kulturnem prazniku na Reki je že tradicionalno potekala skupaj s kulturniki iz Ilirske Bistrice, tokrat s KD Zagorje in programom, v katerem so s prepletom glasbe in poezije predstavili zagorsko književnico Leo Fatur, ki je nekaj let živela tudi na Reki. Večer prejšnjo soboto so posvetili letošnji sedemdesetletnici delovanja društva Bazovica.
Vrsto dogodkov v mesecu kulture pa je v Bazovici obogatila tudi razstava upokojenega rojaka z bližnjega Grobnika. Gojka Vlašića, ki je kot pomorščak obplul skoraj ves svet in svoje spomine prenesel na platno, predstavljamo v tokratni oddaji. Zakaj slikanje? Prisluhnite pogovoru z Marjano Mirković.
Mesec kulture so na Reki prejšnji teden popestrile tudi tri razstave: v galeriji Kortil so predstavili (9. februar, ob 19.00) monografijo Pictia akademskega slikarja Roka Zelenka in njegovo retrospektivno razstavo. Na ogled pa sta tudi dve razstavi, odprti ob dvajsetletnici (7.2. in.9.2.) smrti arhitekta in urbanista Zdenka Sile: v galeriji Principij so predstavljene njegove fotografije, v mestnem muzeju Reke pa akvareli iz mladeniških let.
Prisluhnite oddaji Sotočja!
870 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
... in obilo praznovanj slovenskega kulturnega praznika - prešerno z rojaki v Celovcu, Gorici in na Gornjem Seniku
Rojake z avstrijske Koroške te dni vznemirja nov predlog osnutka koroške deželne ustave, v katerem so Slovenci sicer omenjeni, deželni jezik pa je zgolj nemščina.
Predstavniki avstrijskih koroških koalicijskih strank – socialdemokratske stranke, ljudske stranke in zelenih – so namreč v petek predstavili najnovejši dogovor glede osnutka besedila nove deželne ustave. Predsednika koroške ljudske stranke in deželnega referenta za kulturo Christiana Bengerja je namreč zmotilo njegovo lastno besedilo, da skrb dežele in občin velja nemško in slovensko govorečim deželanom v enaki meri.
Novo besedilo, predstavljeno v petek, 10.2.2017, določa, da je deželni jezik nemški jezik in jezik zakonodajalca in, ne glede na zakonsko zajamčene manjšinske pravice v zvezni ustavi, izvršilni jezik. Dežela Koroška temelji na kulturni in jezikovni pestrosti, ki se na Koroškem odraža v slovenski narodni skupnosti. Jezik in kulturo, tradicije in kulturno dediščino je treba spoštovati, varovati in pospeševati“ Nato pa sledi še besedilo, da „Skrb dežele velja vsem sodeželanom v enaki meri.
Ob zadovoljstvu, da je neproduktivna polemika končana in da je slovenska narodna skupnost našla svoje mesto v besedilu, je vznemirjenje med rojaki na avstrijskem Koroškem povzročil prvi del dopolnjenega besedila, po katerem je nemščina postala deželni jezik.
Da je to v popolnem nasprotju z zavezo o spoštovanju in varovanju slovenskega jezika in kulture, ugotavlja predsednica Zbora narodnih predstavnikov Narodnega sveta koroških Slovencev Sonja Kert Wakounik, ki pričakuje, da bo slovenščina kot drugi deželni jezik, našla svoje mesto v novi deželni ustavi.
Podobno tudi vodja Slovenske prosvetne zveze Janko Malle v odprtem pismu ugotavlja, da gre za degradiranju slovenskega jezika, ki so mu odrekli priznanje in enakopravnost. Da je dogovor korak nazaj, je že v petek opozoril odvetnik Rudi Vouk. Predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Šturm je prepričan, da so pravice slovenske narodne skupnosti zagotovljene že v zvezni ustavi. Navezava na zvezno ustavo, ki je omenjena v novem predlogu besedila, pomirja tudi poslanko Zelenih v deželnem svetu Zalko Kuchling.
Kako pa najnovejši predlog koroške ustave komentira predsednik sosveta slovenske narodne skupnosti pri uradu zveznega kanclerja Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev?
Omemba pomembne korak naprej, kot tudi dejstvo, da se je končala škodljiva javna polemika, toda ob omembi nemščine pričakuje, da bo vsaj na dvojezičnem območju dežele Koroške omenjena tudi slovenščina, vnovič pa bi morali v besedilo vključiti tudi občine, dolžne skrbeti za dvojezičnost,pojasnjuje Sadovnik, ki je sicer v petek za slovenski program ORF pohvalil dosežen dogovor.
Pa je še čas za spremembe?
Sadovnik pričakuje, da bodo krovne organizacije koroški Slovencev posredovale pristojnim usklajene pripombe k predlaganem besedilu.
Rok za posredovanje pripomb poteče 14.2.2017, nova koroška deželna ustava pa naj bi bila sprejeta še pred poletjem.
Da je slovenščina tako kot nemščina, deželni jezik Koroške in tako naj bo zapisano tudi v koroški ustavi, opozarjajo študentske in dijaške organizacije koroških Slovencev ( študentski klubi iz Celovca, Gradca in z Dunaja, Mlada EL Bilčovs, Koroška dijaška zveza in Akcija kritičnih dijakov in dijakinj na Koroškem), ki so za danes (14.2.2017) napovedale protest pred koroško deželno vlado v Celovcu.
Svoje nestrinjanje s predlagano rešitvijo javno izražajo tudi koroški slovenski umetniki:
K spoštovanju obeh deželnih jezikov je deželnega glavarja Petra Kaiserja pozval tudi Franc Merkač (založba Fran)
Več o novi koroški deželni ustavi in pripombah koroških Slovencev pa v prihodnji oddaji.
Desetletje zbiranja podatkov, 160 sodelavcev z različnih znanstvenih področij in kulturnih ozadij iz Avstrije, Slovenije, Francije, Italije, Nemčije, Rusije in ZDA, več kot 1000 gesel in trije obsežni zvezki, skupaj kar 1600 strani. To je Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem od začetkov do leta 1942 doktorice Katje Sturm Schnabl in Bojana Ilije Schnabla. Delo, ki je izšlo lani, so predstavili tudi v Ljubljani na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Več o enciklopediji še v prvem delu oddaje, v prispevku Maje Žvokelj.
Rojakom z avstrijske koroške smo se pridružili tudi na osrednji slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku, ki so ga povezali s praznovanjem 60-letnice Slovenske gimnazije v Celovcu. Kako pomembna je ta ustanova za ohranitev slovenskega kulture in narodne identitete več generacij koroških Slovencev?
Rojakom z avstrijske koroške smo se pridružili tudi na osrednji slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku, ki so ga povezali s praznovanjem 60-letnice Slovenske gimnazije v Celovcu.
Slovenska gimnazija se ponaša s tem, da je desetletja vzgajala narodno zavedno inteligenco, njeno poslanstvo pa je tudi kultura, kar so dokazali nastopajoči na proslavi. Večina je namreč obiskovala prav to gimnazijo, nekateri vseh 8 let, drugi so se po 4 letih odločili za drugo šolo.
Zakaj obiskujejo oziroma so obiskovali slovensko gimnazijo, kakšne so izkušnje in spomini, se v tokratni oddaji pogovarjamo s tremi letošnjimi maturantkami, skladateljem in pianistom Tončem Feinigom in saksofonistom Miho Vavtijem.
O pomenu Slovenske gimnazije za slovensko narodno skupnost na avstrijskem Koroškem, pa se pogovarjamo tudi z ravnateljico Zalko Kuchling.
Pomlad in pesem v duši je bil naslov osrednje slovesnosti Slovencev v Italiji ob kulturnem prazniku.Večer so ob 80-letnici smrti posvetili domačemu skladatelju in zborovodji Lojzetu Bratužu, ki je svojo ljubezen do slovenske kulture v času fašističnega primeža plačal z življenjem.
Na odru Goriškega kulturnega centra, ki nosi ime po priljubljenem glasbeniku, se je zvrstilo pet domačih pevskih zborov, melodije Lojzeta Bratuža pa je zaigral komorni orkester glasbene šole Emil Komel. “Pomlad in pesem v duši” je misel, ki se je z glasbo in verzi prepletala skozi večer, paličico pa je v rokah držal dirigent Mirko Ferlan, ki je Špeli Lenardič med drugim zaupal:
“Bratuž je bil človek, ki je skladal iz osebnega navdiha. Po mojem mnenju je imel dobro intuicijo kar se tiče melodičnega parta njegovih skladb. Je pa pisal predvsem za potrebe zborov s katerimi je on delal.”
Skladatelj in zborovodja Lojze Bratuž je v času fašizma vodil slovenske cerkvene pevske zbore na Goriškem, v katerih je bila slovenščina izjemoma še dovoljena. Konec leta 1936 so ga fašisti prisilili piti bencin in strojno olje, tri mesece za tem, je zaradi zastrupitve umrl. Njegova pokončnost in predanost slovenski kulturi ostaja živa še danes.
Dvorana kulturnega centra je bila premajhna za vse, ki so si želeli ogledati osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku. Sooblikovalo jo je več kot sto ljubiteljev kulture vseh generacij, v organizaciji Goriške Katoliške prosvete.
Praznovali so tudi na Gornjem Seniku, kjer so glavno vlogo dobili mladi rojaki. Državna slovenska samouprava je namreč proslavo pripravila za porabske šolarje na Gornjem Seniku.
Osrednja prireditev ob kulturnem prazniku na Reki je že tradicionalno potekala skupaj s kulturniki iz Ilirske Bistrice, tokrat s KD Zagorje in programom, v katerem so s prepletom glasbe in poezije predstavili zagorsko književnico Leo Fatur, ki je nekaj let živela tudi na Reki. Večer prejšnjo soboto so posvetili letošnji sedemdesetletnici delovanja društva Bazovica.
Vrsto dogodkov v mesecu kulture pa je v Bazovici obogatila tudi razstava upokojenega rojaka z bližnjega Grobnika. Gojka Vlašića, ki je kot pomorščak obplul skoraj ves svet in svoje spomine prenesel na platno, predstavljamo v tokratni oddaji. Zakaj slikanje? Prisluhnite pogovoru z Marjano Mirković.
Mesec kulture so na Reki prejšnji teden popestrile tudi tri razstave: v galeriji Kortil so predstavili (9. februar, ob 19.00) monografijo Pictia akademskega slikarja Roka Zelenka in njegovo retrospektivno razstavo. Na ogled pa sta tudi dve razstavi, odprti ob dvajsetletnici (7.2. in.9.2.) smrti arhitekta in urbanista Zdenka Sile: v galeriji Principij so predstavljene njegove fotografije, v mestnem muzeju Reke pa akvareli iz mladeniških let.
Prisluhnite oddaji Sotočja!
Ustavimo se na Bazovici pri Trstu, kjer so se tradicionalno poklonili »bazoviškim junakom«, štirim rojakom, zaradi upora proti fašizmu ubitim leta 1930. Koroška slovenska režiserka Milena Olip se je s filmom »Sine Legibus – Po poteh 1976” poklonila štirim Selanom, ki so ukradli glasovalno skrinjico in zažgali lističe ter tako skušali preprečiti preštevanje slovenske manjšine v Avstriji. O epilogu te zgodbe, s katero je družinsko povezana tudi sama režiserka, več v tokratni oddaji. Na Reki se pogovarjamo z mirovno aktivistko Vesno Trešelič, direktorico Documente, hrvaške organizacije za soočanje s preteklostjo, in soorganizatorko mednarodnega tabora mladih »Kraji žrtev, kraji storilcev«. Udeleženci iz 12 držav so v štirih dneh med drugim obiskali Vukovar, Jasenovac in Goli otok. Ob začetku šolskega leta pa se pridružimo mladi rojakom na obeh porabskih dvojezičnih osnovnih šolah. Prisluhnite!
Kmetijske organizacije Slovencev iz sosednjih držav imajo pomembno vlogo povezovalca narodne skupnosti. Kako pa je z mladimi na kmetijah? V oddaji se tokrat ustavimo tudi na Opčinah, kjer je društvo slovenskih izobražencev v Trstu letos poskrbelo za 53. študijske dneve Draga. V Ankaranu, na tradicionalnih gledaliških in lutkovnih delavnicah Krščanske kulturne zveze iz Celovca, je letos svoje predstave pripravljalo 13 skupin in sodeč po videnem in slišanem se koroškim Slovencem obeta pestra gledališka jesen. Nekaj minut bomo vnovič posvetili tudi športu in preverili, kaj za to jesen rojaki z Reke pripravljajo v Slovenskem domu Bazovica.
Z Borisom Pahorjem praznujemo njegov 105.rojstni dan in se pridružimo udeležencem jubilejne 50. Kraške ohceti, največje slovenske etnografske prireditve v Italiji. Z Ines Stupica se pogovarjamo o vključevanju v organizacije koroških Slovencev, spremembah v zadnjih letih, pa tudi o gospodarskem svetovanju in priložnostih, ki se ponujajo podjetjem z obeh strani meje. O podjetništvu spregovori tudi rojak z Reke Dalibor Udovič, ki zaposluje 70 delavcev, njegovo podjetje pa ima poslovalnice na Reki, v Samoborju, Ljubljani, Ilirski Bistrici, Beogradu, Banjaluki in Prištini. Ustavimo se še na Slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku, kjer so pripravili kulinarično delavnico o peki potice. Je bila dobra? Prisluhnite!
Med rojake iz sosednjih držav se tokrat odpravimo s pesmijo. 50 let mineva od prve revije pevskih zborov Primorska poje, ki že od samih začetkov povezuje ljubiteljske zbore iz matične domovine s slovenskimi zbori iz sosednjih držav. Pevska revija je ena največjih in najbolj množičnih manifestacij ljubiteljske kulture v Sloveniji pa tudi v evropskem merilu. Že pol stoletja dokazuje, da je enotni kulturni prostor Slovencev vrednota, ki je čas ne more izbrisati. V Sotočjih tokrat ponujamo izbor nastopov slovenskih pevskih zborov iz sosednjih držav na letošnji pevski reviji Primorska poje. Prisluhnite!
Senatorka v italijanskem parlamentu Tatjana Rojc pripoveduje o svojih prvih »rimskih« izkušnjah. Ustavimo se tudi v Reziji, kjer je rojake ob velikem šmarnu obiskal kardinal Franc Rode. Predstavimo ugotovitve SLORI-jeve raziskave med mladimi na Tržaškem, Goriškem in Videmskem, ki kaže, da je pomembna vrednota med mladimi dvojezičnost. V Monoštru obiščemo že sedemnajsto mednarodno likovno kolonijo, ki jo je pripravila Zveza Slovencev na Madžarskem. Na Reki pa se pogovarjamo z umetniškim fotografom, članom Slovenskega kulturnega društva Bazovica, Istogom Žoržem.
V tokratni oddaji Sotočja boste med drugim prisluhnili reportažnemu zapisu s Svetih Višarij, kjer so se na 30. srečanju Treh Slovenij zbrali romarji iz domovine, zamejstva in izseljenstva. Med pripadniki narodnih skupnosti na Hrvaškem buri duhove predlog za spremembo ustave, po katerem bi predstavniki manjšin izgubili pomembne pravice. Odziv smo poiskali pri predsednici Zveze slovenskih kulturnih društev na Hrvaškem, Barbari Riman. V Monoštru so pripravili Zgodovinske dneve, v spomin na spopad med združeno krščansko vojsko, v kateri so bili tudi Slovenci, in turško vojsko, ki se je odvijal prvega avgusta leta 1664. V Posočju smo obiskali tabor slovenskih otrok, ki živijo izven meja matične države. Predstavili pa vam bomo tudi najmočnejši nogometni klub na avstrijskem Koroškem, Slovenski atletski klub. Iz njegovih vrst prihaja najbolj priljubljenega nogometaša v deželi. Kapetan Darjan Aleksič je v spletnem glasovanju Koroške nogometne zveze in časopisa Kleine Zeitung zbral največ glasov. Vabljeni v družbo rojakov iz sosednjih držav!
Gostimo profesorja doktorja Milana Bufona, tržaškega Slovenca, avtorja znanstvene monografije »Meje in obmejne skupnosti na Slovenskem«. Delo, rezultat večletne raziskave, v katero so bili vključeni tudi Slovenci v Furlaniji Julijski krajini, prinaša presenetljive ugotovitve. Odpravimo se v Sveče na avstrijskem Koroškem, kjer se je konec tedna končal 37. slikarski teden. Na Reki prisluhnemo mlademu kitaristu Natku Štigliču in se ustavimo pri porabskih Slovencih. Te dni sta jih obiskala mariborski nadškof Alojzij Cvikl in državni sekretar, ki je v uradu madžarskega premiera zadolžen za cerkveno in narodnostno področje. Kaj sta povedala? Prisluhnite!
Alpinist Roman Benet iz Trbiža je skupaj s soprogo Nives Meroi osvojil vseh 14 osemtisočakov. 15. je bil huda bolezen, ki jo je uspešno premagal. O alpinizmu, ki je njegov način življenja že od mladosti, in boju z boleznijo več v tokratni oddaji. Gostimo rojaka mlajše generacije iz Avstrije, Manuela Juga, politično dejavnega koroškega Slovenca, in predsednika kluba slovenskih študentov in študentk v Gradcu Aljaža Pestotnika. Pridružimo se folklorni skupini z Gornjega Senika, ki je nastopila na festivalu v Beltincih, in vas povabimo v Pulj, kjer je na ogled retrospektivna razstava del slikarja Martina Bizjaka, umetnika, ki je pomembno sooblikoval kulturno dogajanje v Istri in pustil velik pečat v tam živeči slovenski narodni skupnosti.
Začetek julija je tradicionalno v znamenju različnih šol, na katerih rojaki iz zamejstva izpopolnjujejo svoje znanje slovenskega jezika. Na že 54. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture, končanem v petek, smo med drugim srečali Tamaro Peteani iz Gorice in Matijo Kralja iz Trsta, študenta in tutológa. Kdo je tutolog oziroma kaj počne, več v tokratni oddaji. Gostimo tudi študenta slavistike v Gradcu Aljaža Pestotnika in Francisko Bruner ter Miriam Galop iz Beljaka. Na Reki se pridružimo rojakom na zaključnem nastopu 2. Poletja v Bazovici, ki ga je za najmlajše pripravilo društvo EU korak. Z direktorjem in glavni urednikom Radia Monošter Franckom Mukičem pa se med drugim oziramo v prihodnost edine slovenske radijske postaje na Madžarskem, ki je letos postala polnoletna. Vse več težav imajo s sogovorniki, pravi. Zakaj? Prisluhnite!
Med manjšinami na Hrvaškem skrb zbuja referendumska pobuda za spremembo volilne zakonodaje, s katero bi okrnili njihove pravice v saboru. Kaj je v ozadju, sprašujemo Vojka Obersnela, reškega župana, ki ima tudi slovenske korenine. Vodja poslov v krovnem Narodnem svetu koroških Slovencev Marko Oraže pojasnjuje, kako so potekale volitve v njihov najvišji organ ter kakšno je dejansko zanimanje mladih koroških Slovencev za sooblikovanje narodnostne politike. S pobudnico kulturnega projekta Postaja Topolovo Donatello Ruttar se pogovarjamo o letošnjem dogajanju v sicer zapuščeni beneški vasici in začetkih pred četrt stoletja. Željni pobega boste lahko kmalu obiskali tudi Andovce v Porabju. Tamkajšnje kulturno in turistično društvo namreč končuje še enega od projektov, s katerim želijo privabiti turiste. Za kakšen projekt gre? Prisluhnite!
Skupaj s Slovenci v sosednjih državah praznujemo 30-letnico delovanja kulturnega društva Člen 7 - Pavlova hiša, ki povezuje rojake na avstrijskem Štajerskem, in 20-letnico njihovega središča v Potrni. V Celovcu se pridružimo praznovanju ob 40-letnici delovanja slovenske glasbene šole na Koroškem, ki je v svoji zgodovini prestala več zahtevnih preizkušenj. Obudimo nekaj spominov na pol stoletja Kraške ohceti, največje kulturno etnografske prireditve Slovencev v Furlaniji Julijski krajini. Gostimo predsednico društva EU korak z Reke Marijano Košuta Banković, ki optimistično gleda v prihodnost in računa na nadaljnjo podporo iz Slovenije. Več stikov s Slovenijo pa si želi tudi zagovornica Slovencev na Madžarskem Erika Köleš Kiss. Zakaj?Prisluhnite!
Kako o svoji narodni pripadnosti in odnosu do Slovenije razmišljajo mladi rojaki iz zamejstva? O njihovih identitetnih opredelitvah se pogovarjamo z raziskovalcem Milanom Obidom iz Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu. Mlajši generaciji rojakov v Furlaniji Julijski krajini pripada novinar Andrej Marušič. Kako razmišlja o dogajanju v Italiji, Sloveniji in EU? Gostimo tolmačko in prevajalko v slovenščino Diano Jenul z Reke. Je ena redkih rojakinj na Hrvaškem, ki je, kljub temu, da ni dobila slovenskega državljanstva, ohranila pripadnost slovenski narodni skupnosti. Porabski Slovenec Akoš Dončec, ki je v prekmursko narečje prevedel Malega princa, pa tako kot mnogi njegovi vrstniki ugotavlja, da bo verjetno moral zapustiti Porabje. Zakaj? Prisluhnite oddaji!
Pridružimo se Slovencem iz sosednjih držav in sveta na srečanju Dobrodošli doma, ki, je tokrat potekalo v Brežicah. Vodja teatra Šentjanž Martin Moschitz in glasbenik Tonč Feinig vabita na Areno18, vrhunec kulturnega dela društva in teatra Šentjanž, posvečenega združevanju dveh kultur in jezikov. S povezovanjem dveh kultur se ukvarja tudi Italijanka Irina Moira Cavaion, ki je v Kopru doktorirala iz poučevanja in učenja sosedskih jezikov. Pridružimo pa se tudi slovenskim gimnazijcem iz monoštrske gimnazije, ki so sodelovali v projektu evropskega parlamenta Zvezda ima pet krakov. Za kakšen projekt gre? Prisluhnite!
V Špetru, kjer že več kot 30 let deluje dvojezična osnovna šola, slovenščina v cerkvi ni zaželena. Kaj to pomeni? Prisluhnite oddaji, v kateri lahko spoznate tudi tri dejavne rojake iz Furlanije Julijske krajine, dobitnike visokih državnih priznanj. Hilarij Lavrenčič in Aldo Rupel sta dobitnika odlikovanja »vitez Republike Italije«, Alessandro Svab pa je vitezu zdaj dodal še državno odlikovanje "komédnik". Tudi porabska Slovenka Irena Pavlič se lahko pohvali z visokimi državnimi odlikovanji. Zdaj je dobila še prvo priznanje »Za Slovence na Madžarskem«. S politologom dr. Karlom Hrenom se pogovarjamo o pričakovanjih koroških Slovencev po deželnih volitvah. Dotaknemo pa se tudi volitev Narodnega sveta koroških Slovencev. Kaj pa si lahko v jeseni obetajo najmlajši rojaki z Reke? O tem z vodjo programa igralnih uric v slovenščini, vzgojiteljico Laureto Španjol.
Država in davčna uprava morata delati kot servis davkoplačevalcem, je prepričan doktor Marian Wakounig, davčni strokovnjak in regionalni direktor za davke in carine na avstrijskem finančnem ministrstvu, gost tokratnih Sotočij. Ob razpravah o davkih in olajšavah, ki smo jim bili priča v zadnjih tednih, je zanimiva primerjava med davčnim sistemom v Avstriji in Sloveniji. Ustavimo se tudi v Milanu, kjer je delo kot vodja pisarne Slovenske turistične organizacije našel Aljoša Ota iz Boljunca pri Trstu. Spregovorimo o slovenskih medijih na Hrvaškem. V kakšni kondiciji so? V Monoštru pa se pridružimo porabskim Slovencem na njihovem tradicionalnem druženju
O pomenu goriškega kulturnega doma, sožitju med narodi v Furlaniji Julijski krajini in čezmejnem sodelovanju v pogovoru z dolgoletnim vodjem Kulturnega doma Gorica Igorjem Komelom, dobitnikom državnega priznanja - medalje za zasluge. Pridružimo se udeležencem prvega srečanja mreže MAJ – mladi v regiji Alpe Jadran, ki skuša povezati mlajše, podjetne rojake iz zamejstva. Gostimo Vesno Vukšinić Zmaić, novo vodjo poslovnega kluba slovenskih in hrvaških gospodarstvenikov. V Porabju pa preverjamo, kako so tamkajšnji prebivalci doživljali spreminjanje slovensko-madžarske meje. Prisluhnite!
Kakšno sporočilo so Slovenci v Italiji posredovali z glasovanjem na letošnjih parlamentarnih in deležnih volitvah, nas zanima v tokratni oddaji. Gostimo Matejo Rihter, glavno urednico cerkvenega tednika Nedelja in predsednico žirije natečaja Pisana promlad. Odziv mladih z avstrijske Koroške na natečaj pisanja v slovenskem jeziku je bil tudi letos zelo dober. Kakšna pa so bila besedila? Pridružimo se učencem gornjeseniške dvojezične osnovne šole, ki so predstavili svoje kulturne dejavnosti, in se ustavimo v reški Bazovici, kjer deluje skupina za raziskovanje slovenskega kulturnega izročila. Prisluhnite!
Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je na volilni skupščini v Zagrebu izbrala novo vodstvo. O najpomembnejših izzivih rojakov na Hrvaškem, tudi v luči aktualnega političnega dogajanja, se pogovarjamo z novoizvoljeno predsednico dr. Barbaro Riman. Gostimo tajnika Zveze koroških partizanov Andreja Moharja, predstavnika iniciative, ki je v Pliberku pripravila protest antifašistov iz regije Alpe-Jadran proti ustaškemu in nacističnemu shodu na Libúškem polju. Na izletu v Porabje se ustavimo v monoštrski baročni cerkvi in cistercijanskem samostanu, pomembnem tudi za naselitev Slovencev v 12. stoletju. Več o porabski turistični ponudbi, vse bolj zanimivi tudi za izletnike iz Slovenije, in načrtih za ustanovitev turistične agencije v tokratnih Sotočjih. Odpravimo se tudi v Padriče nad Trstom, kjer zdaj stoji slovenski čebelnjak z 10 panji kranjske sivke.
Črn scenarij, da bi slovenska narodna skupnost v Furlaniji Julijski krajini ostala brez svojega predstavnika v deželnem svetu, se ni uresničil. Kaj prinaša nova deželna oblast, preverjamo v tokratni oddaji. Zanima nas tudi, kakšen odnos do narodnih skupnosti ima avstrijska vlada. Lahko Slovenci v Avstriji računajo na višje podpore? Ustavimo se v Pliberku, kjer je dvojezičnost opazna na vsakem koraku, do sožitja pa so prišli s sodelovanjem. Več lahko slišite tudi o povezovanju slovenskih gospodarskih združenj iz Trsta in Celovca z gospodarstvom Primorsko-goranske županije in o čezmejnem projektu E-documenta Pannonica, portalu s podatki o kulturni dediščini in pomembnih ljudeh iz Prekmurja in madžarske Železne županije.
Z znanim koroškim slovenskim režiserjem Marjanom Štikarjem se odpravimo v Šentjakob v Rožu, kjer na poseben način, z ovcami, obeležujejo 80. obletnico priključitve Avstrije Tretjemu rajhu. Pa ne le to. Odkrili so zgodovinsko bombo. Ustavimo se v Rižarni, kjer so minuli teden praznovali Dan spomina na osvoboditev izpod fašizma in nacizma, in gostimo mladi rojakinji iz Italije, arhitektko Nežo Kravos in pedagoginjo Martino Šolc. Pogovarjamo se z bodoču študentko v Kopru Stino Jurkota Rebrović s Cresa in se pridružimo rojakom v Porabju, ki so se z - Občutkom za veter - priključili Slovenskim dnevom knjige. Kako? Prisluhnite!
Neveljaven email naslov
