Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenščina in nova koroška deželna ustava, dr. Tomi Partl - zaradi slovenskega jezika v Uefo, kdo bo v Rimu zastopal Slovence iz FJK, kako do prostorov za slovensko društvo v Poreču, zvočna dediščina porabskih Slovencev
Osnutek nove koroške ustave je združil študentske in mladinske organizacije koroških Slovencev, da so po več desetletjih v Celovcu pripravili protest. Eno glavnih pobudnic Leno Kolter, mlado, zelo dejavno koroško Slovenko, članico Mlade Enotne liste iz Bilčovsa in Akcije kritičnih dijakov in dijakinj Koroške, gostimo v tokratni oddaji.
Z najnovejšim dogajanjem, povezanem z osnutkom deželne ustave in z rezultati pogovorov predstavnikov koroških Slovencev in deželnim glavarjem Petrom Kaiserjem Lena Kolter ni najbolj zadovoljna. Razlog za študentki protest je bil, pojasnjuje, prav molk pristojnih. Manjšina je namreč utihnila, je prepričana:
“Že dolgo se ni nihče oglasil in kritiziral političnega dogajanja glede slovenske manjšine na Koroškem. Seveda pa smo razočarani tudi, ker politiki nisi reagirali. Nemški mediji skoraj ne poročajo o demonstraciji, tudi na televiziji smo bili samo za 15 sekund kratko omenjeni, da je demonstracija bila. Zanimivo je, kako se Koroška in Avstrija izogibata tej razpravi.”
Tudi zato je nemškim medijem poslala odprto pismo, v katerem je sogovornica, leta 2015 tudi zmagovalka govorniškega natečaja, pojasnila, kako se počuti kot koroška Slovenka:
“Kompromis glede deželne ustave boli, ker ločuje ljudi in ne omogoča enakopravnosti in enakovrednosti, ker je olepšana verzija slogana iz druge svetovne vojne – Der Kärntner spricht Deutsch – Korošec govori nemško. Razočarana sem, kako se Koroška ne uči iz zgodovine, kako se ta vedno znova ponavlja…..”
Lena Kolter je, kot je še zapisala v odprtem pismu nemškim medijem, razočarana, ker se morajo vedno znova boriti za svoje pravice in ker še vedno ni samounevno, da bi bila slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem enakopravna nemški, čeprav je na tem območju že od 7. stoletja in pred nemškim ljudstvom.
Koroški Slovenci so že utrujeni od stalnega boja za svoje pravice, opozarja naša sogovornica, vendar, preutrujeni ne smejo biti:
“Drugače bomo izgubili vse, za kar so se borili naši dedje in babice in to bi bila velika škoda.”
Daljši pogovor z Leno Kolter lahko slišite v tokratni oddaji.
Prav slovenščina je v evropsko nogometno zvezo pripeljala koroškega Slovenca Tomija Partla. Dolgoletni funkcionar koroške in avstrijske nogometne zveze je že od leta 1992 član disciplinske komisije evropske nogometne zveze, ki ji od leta 2006 tudi predseduje.
Za svoje življenjsko delo na področju športa je bil 14.2.2017 odlikovan z Bloudkovim priznanjem – plaketo. Nekdanji sodnik na dvojezičnem sodišču v Borovljah in pravnik, si je s svojim delom zagotovil trajno mesto med najbolj priznanimi osebnostmi med koroškimi Slovenci in avstrijske Koroške, je zapisano v utemeljitvi priznanja.
Odlikovanje mu veliko pomeni, je dejal Tomi Partl takoj po slovesni podelitvi na Brdu pri Kranju, saj je bil z inženirjem Bloudkom povezan tudi prek skakalnice, ki jo je ta skonstruiral v Šentjanžu. Zaradi odlikovanja pa je bil počaščen in hkrati presenečen, da je bil izbran prav on. Navdušila pa ga je bil tudi prireditev, kot je povedal Daretu Ruparju.
V disciplinsko komisijo evropske nogometne zveze je pred četrt stoletja prišel prav zaradi znanja slovenščine, je pojasnil. Ob razpadu SFRJ so pri Uefi ustanovili komisijo za države nekdanje Jugoslavije in med drugim so tudi pozvali avstrijsko nogometno zvezo, naj v komisijo imenuje svojega člana, pripoveduje Tomi Partl:
“Predpogoj je bil, da imenovani obvlada enega od slovanskih jezikov. Bil se edini v predsedstvu zveze, ki je obvladal slovenščino in so me imenovali. Par mesecev ni bilo nobenega odgovora, nato pa sem dobil vabilo v disciplinsko komisijo. Bilo je veliko presenečenje. Ko sem vprašal, zakaj, so mi pojasnili, da bi sodnika raje imeli kar v disciplinski komisiji.”
Italija je, kot kaže, pred novimi volitvami. Zato nas zanima, kakšne so možnosti, da bi rojaki v Furlaniji – Julijski krajini vendarle dobili svojega predstavnika v poslanski zbornici in senatu.
Slovenski rojaki pred zahodno državno mejo v tem, politično nemirnem času za Italijo, ne vedo, ali bodo v novem mandatu državnega parlamenta še imeli svojega predstavnika oziroma predstavnico. Nemško govoreči na Južnem Tirolskem in Francozi v dolini Aoste nimajo teh skrbi, saj je zakonodajalec zanje primerno poskrbel. Slovenci v Furlaniji Julijski krajini se sprašujejo, ali so sami sinovi manjšega boga in hkrati pozorno spremljajo tudi dogajanje v vladni Demokratski stranki, poroča Mirjam Muženič.
Vprašanje volilnega zakona je v Italiji vroča tema. Vrstijo so razprave in soočenja mnenj o sistemu volitev tako za poslansko zbornico kot senat. V posameznih političnih strankah in gibanjih predlagajo različne predloge, ki jih je težko približati in uskladiti.
Zakon Italicum je pozabil na Slovence, kajti vlada Mattea Renzija, ki ga je pripravila in sprejela, ni spoštovala dejstva, da je obmejna Furlanija Julijska krajina avtonomna dežela prav zaradi prisotnosti slovenske narodne skupnosti in da olajšano izvolitev Slovenca v italijanski parlament že 16 let določa državni zaščitni zakon.
Prvi mož krovne Slovenske kulturno gospodarske zveze Rudi Pavšič pojasnjuje, da se je z zavrnitvijo ustavnega zakona na referendumu, povečala možnost, da bi imeli Slovenci svojega predstavnika v poslanski zbornici ali senatu. Veliko bo odvisno od novega volilnega zakona in od strank, ki nameravajo na svoje liste uvrstiti tudi predstavnike Slovencev v Italiji. Možnosti, da bi v tem času dosegli uzakonitev slovenskega predstavnika, ni, je prepričan Pavšič.
“Imeli smo nekaj pogovorov in v Demokratski stranki so nam zagotovili, da bodo v Rimu tudi prisotni tudi slovenski predstavniki. Mislim, da bi je to izredno pomembno, kajti če ne bi prišlo do izvolitve Slovenke ali Slovenca, bi to verjetno sprožilo v našem prostoru nove dinamike, ki vsekakor ne bi bile pozitivne ne za našo skupnost ne za celotno deželo Furlanijo Julijsko krajino.”
Možnosti, da bi imeli Slovenci v Italiji zagotovljenega predstavnika v Rimu tako kot Italijani in Madžari v Sloveniji pa ne vidi?
Vidimo možnost, da bi italijanska država v večji meri upoštevala zaščitni zakon, ki določa olajšano možnost za slovenske predstavnike, pravi Pavšič in opozarja, da je to odvisno od politične volje in od pripravljenosti strank, da uvrstijo slovenske predstavnike na takšno mesto na listi, da bodo izvoljeni.
Krovni organizaciji sta soglasni, da morajo ostati prisotni v Rimu. Ker pa je realen, Pavšič dvomi, da bi lahko v naslednjih mesecih v parlamentu razpravljali o ustavnem vprašanju olajšanega zastopstva Slovencev v Italiji. Zato morajo iskati alternativno rešitev, ki bo zagotovila rojakom v FJK predstavnika v Rimu.
“Ker smo s številčnega vidika manjšina v deželni, bi rabili večjo pozornost, če smo kot slovenska narodna skupnost zaščiteni enako kot Južni Tirolci in Francozi v dolini Aoste, bi nam morali zagotoviti prisotnost v Rimu.”
Datuma volitev v Italiji še ni. Vprašanje je, kaj bo z vladno levosredinsko Demokratsko stranko. Na skupščini 19.2.2017 je njen nekdanji premier Matteo Renzi odstopil še z mesta sekretarja stranke in hkrati napovedal izredni kongres ter svojo ponovno kandidaturo za sekretarja. To pa ni ustavilo drugače mislečih Demokratov, ki so napovedali odcepitev oziroma odhod iz stranke.
Renizijeva, zdaj že bivša desna roka, predsednica vlade FJK Debora Serracchiani je napovedi ocenila kot darilo politični desnici in populistom Beppeja Grilla. O prizadevanjih slovenskih rojakov za zagotovitev poslanskega ali senatorskega predstavniku v Rimu bomo v radijskih Sotočjih še govorili.
Pred mesecem dni so rojaki iz Kanalske doline skupaj z zvezo nemško govorečih prebivalcev s peticijo pozvali pristojne, naj omogočijo učencem trijezičen – slovenski, nemški in italijanski pouk. Odziva pristojnih še ni, pravi podpredsednik Slovenskega kulturnega središča Planika Rudi Bartaloth, tako kot ni odziva na prošnje, da bi pristojni pomagali pri organizaciji pouka slovenščine.
Pouk sicer poteka na vseh osnovnih šolah v Kanalski dolini, toda učitelja Italija že šest let ne plačuje. Od leta 2011 do lani je za to skrbela gorska skupnost, letos pa je denar dala druga slovenska organizacija v Kanalski dolini, toda denarja nimajo dovolj za celotno šolsko leto, pojasnjuje Baraloth. Kakšno pa je zanimanje za učenje slovenščine v Kanalski dolini? Prisluhnite oddaji.
Pri uresničevanju manjšinskih pravic na Hrvaškem velja Istra za županijo, ki je na tem področju lahko za zgled in daleč pred vsemi. Zato je toliko težje verjeti, da se slovensko društvo Oljka iz Poreča s prostorsko stisko sooča tudi v letu, ko bodo rojaki v tem slikovitem turističnem mestecu praznovali že desetletnico delovanja. Njihova večletna prizadevanja ves čas podpira tudi Svet slovenske narodne manjšine (SNM) Istrske županije (IŽ), ki je po smrti predsednika Dušana Žerovnika na to dolžnost oktobra lani izvolil rojaka Marijana Breclja in se na prvo sejo pod njegovim vodstvom sešel minuli četrtek 16.2.2017. Na dnevnem redu so bile med drugim tudi prostorske težave društva Oljka iz Poreča, sicer pa bodo člani sveta dejavnost usmerili v pritegnitev mladih in uvedbo slovenščine v javne šole, je v pogovoru z Marjano Mirković povedal predsednik Sveta SNM IŽ Marjan Brecelj.
Novembra lani se je v Pulju minister, pristojen za Slovence v zamejstvu in po svetu, Gorazd Žmavc sestal z istrskim županom Valterjem Flegom. Ob tej priložnosti je na prostorske težave društva Oljka iz Poreča opozorila tudi njegova predsednica Miriam Pran, ki pa je na začetku tega meseca prejela zavrnitev svoje zadnje prošnje.
Prizadevanja društva Oljka dejavno podpira tudi slovenski manjšinski svet na ravni županije, potrjuje predsednik Marjan Brecelj in opozarja, da so o tem razpravljali tudi na seji sveta, s tem vprašanjem pa so pripravljeni znova iti tudi do istrskega župana Valterja Flega.
S precejšnjim optimizom pa v prihodnje mesece zre predstavnica slovenske narodne manjšine Mesta Poreč Darinka Lovrić, prepričana, da bodo prostori za društvo Oljka in tudi njeno delovanje zagotovljeni do letošnje jeseni.
Ali bodo uspeli, pa bomo poročali tudi v oddaji Sotočja.
Oddajo tokrat končujemo z glasbeno dediščino porabskih Slovencev. V okviru praznovanja slovenskega kulturnega praznika so namreč v Monoštru predstavili zgoščenko z naslovom Edna ftica priletejla. Na njej se nahajajo zvočni posnetki, ki so jih sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta, ki deluje pod okriljem SAZU-ja, posneli v porabskih vaseh med letoma 1970 in 1972 ter leta 2000.
Prisluhnite jim!
870 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Slovenščina in nova koroška deželna ustava, dr. Tomi Partl - zaradi slovenskega jezika v Uefo, kdo bo v Rimu zastopal Slovence iz FJK, kako do prostorov za slovensko društvo v Poreču, zvočna dediščina porabskih Slovencev
Osnutek nove koroške ustave je združil študentske in mladinske organizacije koroških Slovencev, da so po več desetletjih v Celovcu pripravili protest. Eno glavnih pobudnic Leno Kolter, mlado, zelo dejavno koroško Slovenko, članico Mlade Enotne liste iz Bilčovsa in Akcije kritičnih dijakov in dijakinj Koroške, gostimo v tokratni oddaji.
Z najnovejšim dogajanjem, povezanem z osnutkom deželne ustave in z rezultati pogovorov predstavnikov koroških Slovencev in deželnim glavarjem Petrom Kaiserjem Lena Kolter ni najbolj zadovoljna. Razlog za študentki protest je bil, pojasnjuje, prav molk pristojnih. Manjšina je namreč utihnila, je prepričana:
“Že dolgo se ni nihče oglasil in kritiziral političnega dogajanja glede slovenske manjšine na Koroškem. Seveda pa smo razočarani tudi, ker politiki nisi reagirali. Nemški mediji skoraj ne poročajo o demonstraciji, tudi na televiziji smo bili samo za 15 sekund kratko omenjeni, da je demonstracija bila. Zanimivo je, kako se Koroška in Avstrija izogibata tej razpravi.”
Tudi zato je nemškim medijem poslala odprto pismo, v katerem je sogovornica, leta 2015 tudi zmagovalka govorniškega natečaja, pojasnila, kako se počuti kot koroška Slovenka:
“Kompromis glede deželne ustave boli, ker ločuje ljudi in ne omogoča enakopravnosti in enakovrednosti, ker je olepšana verzija slogana iz druge svetovne vojne – Der Kärntner spricht Deutsch – Korošec govori nemško. Razočarana sem, kako se Koroška ne uči iz zgodovine, kako se ta vedno znova ponavlja…..”
Lena Kolter je, kot je še zapisala v odprtem pismu nemškim medijem, razočarana, ker se morajo vedno znova boriti za svoje pravice in ker še vedno ni samounevno, da bi bila slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem enakopravna nemški, čeprav je na tem območju že od 7. stoletja in pred nemškim ljudstvom.
Koroški Slovenci so že utrujeni od stalnega boja za svoje pravice, opozarja naša sogovornica, vendar, preutrujeni ne smejo biti:
“Drugače bomo izgubili vse, za kar so se borili naši dedje in babice in to bi bila velika škoda.”
Daljši pogovor z Leno Kolter lahko slišite v tokratni oddaji.
Prav slovenščina je v evropsko nogometno zvezo pripeljala koroškega Slovenca Tomija Partla. Dolgoletni funkcionar koroške in avstrijske nogometne zveze je že od leta 1992 član disciplinske komisije evropske nogometne zveze, ki ji od leta 2006 tudi predseduje.
Za svoje življenjsko delo na področju športa je bil 14.2.2017 odlikovan z Bloudkovim priznanjem – plaketo. Nekdanji sodnik na dvojezičnem sodišču v Borovljah in pravnik, si je s svojim delom zagotovil trajno mesto med najbolj priznanimi osebnostmi med koroškimi Slovenci in avstrijske Koroške, je zapisano v utemeljitvi priznanja.
Odlikovanje mu veliko pomeni, je dejal Tomi Partl takoj po slovesni podelitvi na Brdu pri Kranju, saj je bil z inženirjem Bloudkom povezan tudi prek skakalnice, ki jo je ta skonstruiral v Šentjanžu. Zaradi odlikovanja pa je bil počaščen in hkrati presenečen, da je bil izbran prav on. Navdušila pa ga je bil tudi prireditev, kot je povedal Daretu Ruparju.
V disciplinsko komisijo evropske nogometne zveze je pred četrt stoletja prišel prav zaradi znanja slovenščine, je pojasnil. Ob razpadu SFRJ so pri Uefi ustanovili komisijo za države nekdanje Jugoslavije in med drugim so tudi pozvali avstrijsko nogometno zvezo, naj v komisijo imenuje svojega člana, pripoveduje Tomi Partl:
“Predpogoj je bil, da imenovani obvlada enega od slovanskih jezikov. Bil se edini v predsedstvu zveze, ki je obvladal slovenščino in so me imenovali. Par mesecev ni bilo nobenega odgovora, nato pa sem dobil vabilo v disciplinsko komisijo. Bilo je veliko presenečenje. Ko sem vprašal, zakaj, so mi pojasnili, da bi sodnika raje imeli kar v disciplinski komisiji.”
Italija je, kot kaže, pred novimi volitvami. Zato nas zanima, kakšne so možnosti, da bi rojaki v Furlaniji – Julijski krajini vendarle dobili svojega predstavnika v poslanski zbornici in senatu.
Slovenski rojaki pred zahodno državno mejo v tem, politično nemirnem času za Italijo, ne vedo, ali bodo v novem mandatu državnega parlamenta še imeli svojega predstavnika oziroma predstavnico. Nemško govoreči na Južnem Tirolskem in Francozi v dolini Aoste nimajo teh skrbi, saj je zakonodajalec zanje primerno poskrbel. Slovenci v Furlaniji Julijski krajini se sprašujejo, ali so sami sinovi manjšega boga in hkrati pozorno spremljajo tudi dogajanje v vladni Demokratski stranki, poroča Mirjam Muženič.
Vprašanje volilnega zakona je v Italiji vroča tema. Vrstijo so razprave in soočenja mnenj o sistemu volitev tako za poslansko zbornico kot senat. V posameznih političnih strankah in gibanjih predlagajo različne predloge, ki jih je težko približati in uskladiti.
Zakon Italicum je pozabil na Slovence, kajti vlada Mattea Renzija, ki ga je pripravila in sprejela, ni spoštovala dejstva, da je obmejna Furlanija Julijska krajina avtonomna dežela prav zaradi prisotnosti slovenske narodne skupnosti in da olajšano izvolitev Slovenca v italijanski parlament že 16 let določa državni zaščitni zakon.
Prvi mož krovne Slovenske kulturno gospodarske zveze Rudi Pavšič pojasnjuje, da se je z zavrnitvijo ustavnega zakona na referendumu, povečala možnost, da bi imeli Slovenci svojega predstavnika v poslanski zbornici ali senatu. Veliko bo odvisno od novega volilnega zakona in od strank, ki nameravajo na svoje liste uvrstiti tudi predstavnike Slovencev v Italiji. Možnosti, da bi v tem času dosegli uzakonitev slovenskega predstavnika, ni, je prepričan Pavšič.
“Imeli smo nekaj pogovorov in v Demokratski stranki so nam zagotovili, da bodo v Rimu tudi prisotni tudi slovenski predstavniki. Mislim, da bi je to izredno pomembno, kajti če ne bi prišlo do izvolitve Slovenke ali Slovenca, bi to verjetno sprožilo v našem prostoru nove dinamike, ki vsekakor ne bi bile pozitivne ne za našo skupnost ne za celotno deželo Furlanijo Julijsko krajino.”
Možnosti, da bi imeli Slovenci v Italiji zagotovljenega predstavnika v Rimu tako kot Italijani in Madžari v Sloveniji pa ne vidi?
Vidimo možnost, da bi italijanska država v večji meri upoštevala zaščitni zakon, ki določa olajšano možnost za slovenske predstavnike, pravi Pavšič in opozarja, da je to odvisno od politične volje in od pripravljenosti strank, da uvrstijo slovenske predstavnike na takšno mesto na listi, da bodo izvoljeni.
Krovni organizaciji sta soglasni, da morajo ostati prisotni v Rimu. Ker pa je realen, Pavšič dvomi, da bi lahko v naslednjih mesecih v parlamentu razpravljali o ustavnem vprašanju olajšanega zastopstva Slovencev v Italiji. Zato morajo iskati alternativno rešitev, ki bo zagotovila rojakom v FJK predstavnika v Rimu.
“Ker smo s številčnega vidika manjšina v deželni, bi rabili večjo pozornost, če smo kot slovenska narodna skupnost zaščiteni enako kot Južni Tirolci in Francozi v dolini Aoste, bi nam morali zagotoviti prisotnost v Rimu.”
Datuma volitev v Italiji še ni. Vprašanje je, kaj bo z vladno levosredinsko Demokratsko stranko. Na skupščini 19.2.2017 je njen nekdanji premier Matteo Renzi odstopil še z mesta sekretarja stranke in hkrati napovedal izredni kongres ter svojo ponovno kandidaturo za sekretarja. To pa ni ustavilo drugače mislečih Demokratov, ki so napovedali odcepitev oziroma odhod iz stranke.
Renizijeva, zdaj že bivša desna roka, predsednica vlade FJK Debora Serracchiani je napovedi ocenila kot darilo politični desnici in populistom Beppeja Grilla. O prizadevanjih slovenskih rojakov za zagotovitev poslanskega ali senatorskega predstavniku v Rimu bomo v radijskih Sotočjih še govorili.
Pred mesecem dni so rojaki iz Kanalske doline skupaj z zvezo nemško govorečih prebivalcev s peticijo pozvali pristojne, naj omogočijo učencem trijezičen – slovenski, nemški in italijanski pouk. Odziva pristojnih še ni, pravi podpredsednik Slovenskega kulturnega središča Planika Rudi Bartaloth, tako kot ni odziva na prošnje, da bi pristojni pomagali pri organizaciji pouka slovenščine.
Pouk sicer poteka na vseh osnovnih šolah v Kanalski dolini, toda učitelja Italija že šest let ne plačuje. Od leta 2011 do lani je za to skrbela gorska skupnost, letos pa je denar dala druga slovenska organizacija v Kanalski dolini, toda denarja nimajo dovolj za celotno šolsko leto, pojasnjuje Baraloth. Kakšno pa je zanimanje za učenje slovenščine v Kanalski dolini? Prisluhnite oddaji.
Pri uresničevanju manjšinskih pravic na Hrvaškem velja Istra za županijo, ki je na tem področju lahko za zgled in daleč pred vsemi. Zato je toliko težje verjeti, da se slovensko društvo Oljka iz Poreča s prostorsko stisko sooča tudi v letu, ko bodo rojaki v tem slikovitem turističnem mestecu praznovali že desetletnico delovanja. Njihova večletna prizadevanja ves čas podpira tudi Svet slovenske narodne manjšine (SNM) Istrske županije (IŽ), ki je po smrti predsednika Dušana Žerovnika na to dolžnost oktobra lani izvolil rojaka Marijana Breclja in se na prvo sejo pod njegovim vodstvom sešel minuli četrtek 16.2.2017. Na dnevnem redu so bile med drugim tudi prostorske težave društva Oljka iz Poreča, sicer pa bodo člani sveta dejavnost usmerili v pritegnitev mladih in uvedbo slovenščine v javne šole, je v pogovoru z Marjano Mirković povedal predsednik Sveta SNM IŽ Marjan Brecelj.
Novembra lani se je v Pulju minister, pristojen za Slovence v zamejstvu in po svetu, Gorazd Žmavc sestal z istrskim županom Valterjem Flegom. Ob tej priložnosti je na prostorske težave društva Oljka iz Poreča opozorila tudi njegova predsednica Miriam Pran, ki pa je na začetku tega meseca prejela zavrnitev svoje zadnje prošnje.
Prizadevanja društva Oljka dejavno podpira tudi slovenski manjšinski svet na ravni županije, potrjuje predsednik Marjan Brecelj in opozarja, da so o tem razpravljali tudi na seji sveta, s tem vprašanjem pa so pripravljeni znova iti tudi do istrskega župana Valterja Flega.
S precejšnjim optimizom pa v prihodnje mesece zre predstavnica slovenske narodne manjšine Mesta Poreč Darinka Lovrić, prepričana, da bodo prostori za društvo Oljka in tudi njeno delovanje zagotovljeni do letošnje jeseni.
Ali bodo uspeli, pa bomo poročali tudi v oddaji Sotočja.
Oddajo tokrat končujemo z glasbeno dediščino porabskih Slovencev. V okviru praznovanja slovenskega kulturnega praznika so namreč v Monoštru predstavili zgoščenko z naslovom Edna ftica priletejla. Na njej se nahajajo zvočni posnetki, ki so jih sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta, ki deluje pod okriljem SAZU-ja, posneli v porabskih vaseh med letoma 1970 in 1972 ter leta 2000.
Prisluhnite jim!
Tudi rojaki v sosednjih državah so praznovali dan državnosti. Več o skupni športno - kulturni prireditvi, ki so jo v Umagu pripravila slovenska društva v Istri, lahko slišite v Sotočjih. Avstrijsko gospodarstvo je med uspešnejšimi v Evropi. Kje je skrivnost njihovega uspeha, sprašujemo koroškega Slovenca Mirana Breznika, svetovalca za prodor podjetij na tuje trge. V oddaji gostimo mlade podjetne rojake iz Furlanije julijske krajine. Devan Jagodic, ravnatelj SLORI-ja - Slovenskega raziskovalnega inštituta iz Trsta, spregovori o izzivih inštituta po štirih desetletjih delovanja. Pridružimo pa se tudi mladim porabskim Slovencem, ki so na Gornjem Seniku pekli pice in druge podobne lokalne jedi. Katere? Prisluhnite oddaji.
Zgodovinar doktor Feliks Bister, koroški Slovenec, ki že desetletja živi na Dunaju, je raziskoval tudi življenje in delo Antona Korošca. Ob bližajoči se 100. obletnici začetka 1. svetovne vojne pojasnjuje, kako usodne so bile posledice vojne za koroške Slovence. Odpravili smo se v reški arhiv, kjer je na ogled razstava z naslovom Mejna grofija Istra v 1. svetovni vojni. Slovensko stalno gledališče v Trstu ima novega umetniškega koordinatorja Eduarda Milerja. Nasledil bo Diano Koloini, ki zaradi odnosa vodilnih do tega gledališča iz Trsta odhaja razočarana. Razočarane pa niso bile rojakinje iz Porabja, ki so na delavnici v Hiši jabolk na Gornjem Seniku spoznavale skrivnosti priprave marmelade, kompotov in zavitkov, rétašev, kot jim pravijo porabski Slovenci. Recept zanje lahko slišite v Sotočjih.
Slovenci v Italiji bodo skladno z zaščitnim zakonom iz Rima letos dobili dobrih 5,4 milijona evrov. Predlagana razdelitev denarja in načrti za spremembe financiranja pa že dvigujejo prah. Podrobneje o tem v tokratnih Sotočjih. Pozornost tokrat posvečamo avstrijskemu pravnemu redu in spoštovanju pravic slovenske narodne skupnosti. Odpravili smo se v Geopark Karavanke, ki povezuje slovensko in avstrijsko Koroško. Člane kulturnega in turističnega društva Andovci smo pospremili na pot od Malega Triglava v Porabju do vznožja Triglava in se spomnili slovenskih športnikov na Hrvaškem. Na pobudo Slovenskega doma v Zagrebu je nastala tretja iz serije monografij o pomembnih ljudeh slovenskega rodu, ki so zaznamovali hrvaško zgodovino. Po gledaliških in likovnih umetnikih so zdaj svojo knjigo dobili tudi športniki. Podrobnosti slišite v oddaji Sotočja!
Štefan Merkač je pri koroški deželni vladi zadolžen za pripravo načrta energetskega preobrata. O ambicioznih okoljevarstvenih ciljih in poti do njihove uresničitve pripoveduje v tokratnih Sotočjih. Na obisku v Porabju smo se pridružili bodočim učiteljem v dvojezičnih šolah na avstrijskem Koroškem. S strokovnim slavističnim simpozijem na Opčinah pri Trstu so strokovnjaki počastili bližajoči se 90. rojstni dan slovenskega literata Alojza Rebule. O njegovem delu in pomenu za slovensko literaturo lahko več slišite v tokratni oddaji. Gostimo pa tudi umetniško družino Zelenko, zaslužno za oživitev istrskega mesteca Grožnjan, mesta umetnikov, ki praznuje 50-letnico.
Sotočja so tokrat precej politično obarvana. Gostimo namreč bodočo evropsko poslanko Angeliko Mlinar, koroško Slovenko, ki se bo med drugim v Bruslju, kot pravi, zavzemala tudi za več neposredne demokracije v evropski uniji. O prvih vtisih po začetku mandata v Budimpešti pripoveduje Erika Köleš Kiš, prva zagovornica slovenske manjšine v madžarskem parlamentu. Rojaki na tržaškem in goriškem so zadovoljni z rezultati občinskih volitev, ki so potekale hkrati z evropskimi. Tamkajšnje dvojezične občine bodo namreč tudi v prihodnje vodili župani iz vrst Slovencev. Manj spodbudni so bili rezultati v Benečiji in Reziji. Tudi o tem več v tokratni oddaji. Odpravili pa smo se še Buzet, kjer so se skupaj z društvom Lipa predstavili učenci dopolnilnega pouka slovenščine z Reke, Pulja, Buzeta in Čabra.
V Sotočjih se tokrat nismo mogli izogniti volitvam v Evropski parlament. Rojaki na Hrvaškem so nezadovoljni, ne le zaradi slabe obveščenosti temveč tudi zaradi nezainteresiranosti političnih strank za njihove glasove. Nekdanji novinar in urednik Bojan Brezigar, novi predsednik izdajatelja Primorskega dnevnika, ocenjuje, da so razmere na dnevniku zelo kritične, vendar nevarnosti, da bi propadel, ni. Prav tako pa ni več možnosti za dodatno zmanjševanje stroškov. Kje so torej možne rešitve, nas zanima v tokratnih Sotočjih. Več o načrtih koroškega avtobusnega podjetja, ki je uvedlo redno avtobusno povezavo med Celovcem in Ljubljano, pove Mirko Zeichen-Picej, poslovodja avtobusnega holdinga. Pridružili pa smo se tudi porabskim upokojencem na kolesarskemu izletu v Sakalovce. Povabimo pa vas tudi na avstrijsko slovensko potujočo razstavo Sledi/Spuren ob 100. obletnici začetka 1. svetovne vojne.
Za delovanje slovenskih organizacij v zamejstvu je v letošnjem proračunu namenjenih skoraj petina manj denarja kot lani. Kaj to konkretno pomeni, je postalo jasno šele zdaj, ko je Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu denar razdelil posameznim organizacijam. Največ kritik prihaja iz vrst Slovencev v Italiji. Kako naprej, nas bo zanimalo v tokratnih Sotočjih. O življenju na Tržaškem se pogovarjamo z režiserjem in pisateljem Igorjem Pisonom, predstavnikom mlajše generacije tržaških Slovencev. Doktorica Karmen Delač Petković spregovori o pripravi Goranskega biografskega leksikona in sodelovanju s Slovenci na Hrvaškem. Porabski Slovenci in pomurski Madžari so skupaj pripravili izobraževalni projekt, zelo pomemben za obe narodni skupnosti. Odpravili smo se tudi v Šentandraž v Labotski dolini, kjer je potekal letošnji kulturni teden koroških Slovencev.
Učitelji slovenskega jezika na zamejskih šolah so se tokrat srečali na Reki, na osnovni šoli Pečine, kjer pouk slovenščine poteka že od leta 2006. Na Petanjcih so se na prireditvi »Jambori spominov in dobrega sosedstva« letos predstavili porabski Slovenci in Slovenci iz Radgonskega kota. Tradicionalno na prireditvi posadijo tudi drevo; porabski Slovenci so tako zasadili hrast, Slovenci iz Radgonskega kota pa sekvojo. Zakaj, lahko slišite v tokratni oddaji. Odpravili smo se tudi »po koroških poteh«. Tako je namreč naslov dopolnjenega in posodobljenega kulturnozgodovinskega turističnega vodnika Janka Zerzerja in se pridružili praznovanju 50-letnico deželnega studia RAI-a v Trstu, katerega sestavni del so tudi slovenski programi. Iz Trsta prihaja tudi Igor Pison, režiser predstave Angel pozabe v ljubljanski Mali Drami, nastale po zelo uspešnem romanu Maje Haderlap.
V tokratnih Sotočjih gostimo še eno zelo dejavno koroško Slovenko. Ana Blatnik bo julija prevzela vodenje avstrijskega zveznega sveta. Institucija, ki ima podobno vlogo kot slovenski državni svet, je že dalj časa na udaru kritik. Da so spremembe nujne, se zaveda tudi poslanka Ana Blatnik, ki zase pravi, da je realistka. O razmerah v avstrijski zvezni in koroški deželni politiki smo se z njo pogovarjamo v tokratni oddaji. Pridružili smo se slovenskemu društvu Bazovica z Reke, ki je pred kratkim gostovalo v Monoštru in rojakom v Porabju predstavilo svoje dejavnosti. Spoznate pa lahko tudi gostinca Borisa Lipovca, nekoč aktivnega člana dramske in mladinske skupine društva Bazovica. Alpinist in jadralni padalec je bil v preteklosti tudi jamar, danes pa je zelo dejaven predvsem v lokalnem pustolovskem združenju, kjer mu ne manjka adrenalinskih dejavnosti. Prisluhnite oddaji!
Pred bližajočim se praznikom dela v Sotočjih preverjamo, kakšne so priložnosti za delo na avstrijskem Koroškem. Tja se s trebuhom za kruhom odpravlja vse več ljudi iz Slovenije, čeprav so možnosti za zaposlitev tudi v Avstriji precej omejene. Je pa z delom in priložnostmi, ki se ponujajo, zadovoljna Eva Ciglar, nova tajnica slovenskega društva Bazovica na Reki. Iz Maribora jo je k rojakom v Kvarner odpeljala ljubezen. Slišite lahko, kako se je v Ljubljani predstavil mešani pevski zbor Danica iz Šentprimoža v Podjuni, pred dvema letoma razglašen za najboljši zbor na Koroškem, in kaj o svojem novem albumu pravijo gornjeseniški ljudski pevci in pevke.
Pred bližajočim se praznikom dela v Sotočjih preverjamo, kakšne so priložnosti za delo na avstrijskem Koroškem. Tja se s trebuhom za kruhom odpravlja vse več ljudi iz Slovenije, čeprav so možnosti za zaposlitev tudi v Avstriji precej omejene. Je pa z delom in priložnostmi, ki se ponujajo, zadovoljna Eva Ciglar, nova tajnica slovenskega društva Bazovica na Reki. Iz Maribora jo je k rojakom v Kvarner odpeljala ljubezen. Slišite lahko, kako se je v Ljubljani predstavil mešani pevski zbor Danica iz Šentprimoža v Podjuni, pred dvema letoma razglašen za najboljši zbor na Koroškem, in kaj o svojem novem albumu pravijo gornjeseniški ljudski pevci in pevke.
Revija Koroška poje, ki jo v Celovcu že več kot 4 desetletja pripravlja Krščanska kulturna zveza, je priložnost za predstavitev glasbene dejavnosti koroških Slovencev. Vsako leto v začetku marca v celovškem Domu glasbe nastopijo domači pevski zbori in vokalne skupine, na odru se jim pridružijo različne instrumentalne zasedbe, vedno pa na revijo povabijo še goste iz Furlanije julijske krajine in Slovenije. Tokratna Koroška poje, prvič pod vodstvom novega predsednika Krščanske kulturne zveze, duhovnika Janka Krištofa, je bila v znamenju cerkvene in posvetne glasbe. V prazničnih Sotočjih lahko tokrat slišite posnetek letošnjega koncerta, na katerem so nastopili Cerkveni zbor Loče, mešani pevski zbor Gorotan iz Šmihela, mladinski zbor Danica iz Šentprimoža, skupina ConCor iz Rožeka, mešana pevska skupina Višarski oktet iz Kanalske doline v Italiji in moški pevski zbor Tomaža Tozona Viribus Unitis iz Slovenije.
V Sotočjih se tokrat odpravljamo v Pliberk na južnem Koroškem, kjer so se na svoj način lotili reševanja podeželja. Zemljišča po ugodnih cenah privabljajo vse več Slovencev. Spodbudne novice prihajajo iz Trsta, kjer bo čez nekaj mesecev vendarle zaživelo novo Tržaško knjižno središče, pomembno tako za slovensko narodno skupnost v Furlaniji julijski krajini kot tudi za slovenske literarate. Rojaki v Porabju te dni ocenjujejo rezultate parlamentarnih volitev. Presenečenj ni bilo. Kakšni pa so obeti? Odgovor slišite v tokratnih Sotočjih. Gostili pa smo tudi primorskega rojaka Sava Sancina, nekdanjega pomorščaka in profesorja na pomorski šoli v Bakru. Njegova družina je krepko zaznamovala kulturni in gospodarski razvoj v Istri.
V Sotočjih tokrat več o oddaji "Dober dan, Koroška", ki praznuje četrt stoletja, in njenem prispevku k sožitju med koroškimi Slovenci in Avstrijci. Novega predsednika programskega sveta tednika Novice Danila Katza smo med drugim vprašali, kakšen bi lahko bil v prihodnje osrednji časopis koroških Slovencev. Pri vodji porabske razvojne agencije Slovenska krajina Andreji Kovač preverjamo, kako napreduje projekt vzorčne kmetije. Pred nekaj leti se je namreč znašel v precejšnjih težavah. Da slovenska beseda v sosednjih državah ne zamre, skrbijo številni pevski zbori. Na Hrvaškem gojijo zborovsko tradicijo v več slovenskih društvih. Tradicionalni pa so postali tudi njihovi nastopi na revijah Primorska poje. Več o tem v tokratni oddaji, ko lahko slišite še, kako je po pol stoletja v Barkovljah vnovič zvenela Tržaška popevka.
V Sotočjih tokrat gostimo Eriko Kölleš Kiss, porabsko Slovenko, prvo zagovornico slovenske narodne skupnosti v madžarskem parlamentu. Med poslanci deželnega parlamenta avstrijske Koroške je vse več zanimanja za slovensko narodno skupnost, ugotavlja koroška Slovenka Zalka Kuchling, poslanka Zelenih v deželnem zboru. Ravnatelj evropske šole v Šmihelu pri Pliberku Danilo Katz pa opozarja, da se za lepo fasado koroške vlade skriva še veliko problemov. V prihodnjem šolskem letu bo v prvih razredih slovenskih srednjih oziroma višjih srednjih šol, kot jih imenujejo v Italiji, le dobra polovica tistih, ki končujejo slovensko osnovno šolo. Podatek ni spodbuden. Zakaj, pojasnjujemo v Sotočjih. O svojem zanimivem življenju pa je več povedal Ivica Kunej, rojak iz Zagreba. Upokojeni igralec, nekoč vodja teatra Gavella in zagrebške filharmonije, je pri 83. še zelo dejaven.
Kaj je prineslo leto, ko se je v koroškem deželnem zboru slišala slovenska beseda? Kaj se dogaja s statusom glasbene šole na Koroškem, slovenske glasbene šole? Gabrijel Hribar, vodja občinske Enotne liste v Železni Kapli, je novi predsednik edine politične stranke Koroških Slovencev. Kaj pomeni odločitev, da bo Enotna lista dejansko postala regionalna stranka? Odgovore na ta vprašanja najdete v tokratnih Sotočjih. Zveza Slovencev na Madžarskem je v Monoštru pripravila redni letni občni zbor. Kako v zvezi ocenjujejo aktualne razmere v Porabju in na Madžarskem tik pred parlamentarnimi volitvami? Pozornost pa bomo med drugim namenili tudi podružnici NLB na Opčinah pri Trstu, ki zapira vrata. Je to res edina možnost za uspešno prestrukturiranje banke? Kaj to pomeni za slovensko zamejsko gospdarstvo? Tudi o tem podrobneje v tokratnih Sotočjih.
Sotočja so tokrat predvsem zgodovinsko obarvana. Spomnili smo se 600. obletnice zadnjega ustoličenja karantanskega vojvode na Gosposvetskem polju. Pogovarjali smo se s celovškim sodnikom, literatom in zgodovinarjem, doktorjem Jankom Ferkom. Konec lanskega leta je izdal nov roman, v katerem osvetljuje razmere pred 100. leti in razloge za začetek prve svetovne vojne. Dogajanje med drugo svetovno vojno in trpljenje judovske družine iz Trsta opisuje Marta Ascoli v delu z naslovom »Auschwitz je tudi tvoj«. Tragično življenjsko zgodbo je iz italijanščine prevedla tržaška Slovenka, profesorica Magda Jevnikar. Več kot 70 let pa je trajalo, da je luč sveta v knjižni obliki ugledala Prekmurska slovenska slovnica. Doktor Avgust Pavel, jezikoslovec in literat, jo je napisal že leta 1942. Zakaj je pomembna za rojake v Porabju, lahko slišite v tokratnih Sotočjih. Odpravili smo se še v Matulje nad Reko, kjer so tudi v tamkajšnji šoli začeli s poukom slovenščine.
Slovenska manjšinska koordinacija, ki združuje vse krovne zamejske organizacije, je določila svoje prve naloge. Kakšne so, lahko slišite v Sotočjih. Čez slab mesec dni bodo na Madžarskem parlamentarne volitve. Porabski Slovenci bodo prvič volili svojega zagovornika oziroma poslanca. O pripravah na volitve več v tokratni oddaji. Predstavili smo tudi Zvonimirja Stipetića, novega predsednika Slovenskega doma Bazovica na Reki, spregovorili o možnostih za rešitev edine slovenske knjigarne v Trstu in se pridružili koroškim Slovencem na tradicionalnem koncertu Koroška poje.
Pustno rajanje in različni karnevali te dni potekajo tudi pri rojakih v sosednjih državah. V Sotočjih smo se odpravili na pustovanje na avstrijsko Koroško, v južno Podjuno, in v Porabje, kjer so po večletnem premoru obudili Borovo gostüvanje. Kako je bilo, lahko slišite v tokratni oddaji. Predstavili smo znanega slovenskega tržaškega umetnika, grafika in slikarja, Franka Vecchieta. Te dni je izšla monografija z naslovom »Memorabilia« kot poklon njegovemu delu, predstavljenem v Trstu. Pridružili smo se tudi slovenskim izgnancem v Zagrebu, ki so pred desetimi leti ustanovili svojo samostojno sekcijo.
V Sotočjih smo tokrat obudili spomina na zavedna rojaka, ki sta s svojim delovanjem v začetku prejšnjega stoletja v zgodovino Slovencev vtisnila neizbrisen pečat. Doktor Jože Volbank se je vse življenje zavzemal za ohranitev slovenskega jezika na avstrijskem Koroškem. Volbankova ustanova, ki gospodari z njegovo zapuščino in nadaljuje to tradicijo, pa te dni praznuje 5-letnico delovanja. Za pravice Slovencev se je vse življenje boril tudi Josip Pangerc, dolgoletni župan Doline pri Trstu in deželni poslanec. Kaj vse je počel, razkrivamo v tokratnih Sotočjih. V Slovenski vesi smo se pridružili porabskim Slovencem na premieri dveh novih kratkih iger, na Reki pa folklorni skupini Bazovica in domačemu tamburaškemu orkestru.
Neveljaven email naslov
