Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenščina in nova koroška deželna ustava, dr. Tomi Partl - zaradi slovenskega jezika v Uefo, kdo bo v Rimu zastopal Slovence iz FJK, kako do prostorov za slovensko društvo v Poreču, zvočna dediščina porabskih Slovencev
Osnutek nove koroške ustave je združil študentske in mladinske organizacije koroških Slovencev, da so po več desetletjih v Celovcu pripravili protest. Eno glavnih pobudnic Leno Kolter, mlado, zelo dejavno koroško Slovenko, članico Mlade Enotne liste iz Bilčovsa in Akcije kritičnih dijakov in dijakinj Koroške, gostimo v tokratni oddaji.
Z najnovejšim dogajanjem, povezanem z osnutkom deželne ustave in z rezultati pogovorov predstavnikov koroških Slovencev in deželnim glavarjem Petrom Kaiserjem Lena Kolter ni najbolj zadovoljna. Razlog za študentki protest je bil, pojasnjuje, prav molk pristojnih. Manjšina je namreč utihnila, je prepričana:
“Že dolgo se ni nihče oglasil in kritiziral političnega dogajanja glede slovenske manjšine na Koroškem. Seveda pa smo razočarani tudi, ker politiki nisi reagirali. Nemški mediji skoraj ne poročajo o demonstraciji, tudi na televiziji smo bili samo za 15 sekund kratko omenjeni, da je demonstracija bila. Zanimivo je, kako se Koroška in Avstrija izogibata tej razpravi.”
Tudi zato je nemškim medijem poslala odprto pismo, v katerem je sogovornica, leta 2015 tudi zmagovalka govorniškega natečaja, pojasnila, kako se počuti kot koroška Slovenka:
“Kompromis glede deželne ustave boli, ker ločuje ljudi in ne omogoča enakopravnosti in enakovrednosti, ker je olepšana verzija slogana iz druge svetovne vojne – Der Kärntner spricht Deutsch – Korošec govori nemško. Razočarana sem, kako se Koroška ne uči iz zgodovine, kako se ta vedno znova ponavlja…..”
Lena Kolter je, kot je še zapisala v odprtem pismu nemškim medijem, razočarana, ker se morajo vedno znova boriti za svoje pravice in ker še vedno ni samounevno, da bi bila slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem enakopravna nemški, čeprav je na tem območju že od 7. stoletja in pred nemškim ljudstvom.
Koroški Slovenci so že utrujeni od stalnega boja za svoje pravice, opozarja naša sogovornica, vendar, preutrujeni ne smejo biti:
“Drugače bomo izgubili vse, za kar so se borili naši dedje in babice in to bi bila velika škoda.”
Daljši pogovor z Leno Kolter lahko slišite v tokratni oddaji.
Prav slovenščina je v evropsko nogometno zvezo pripeljala koroškega Slovenca Tomija Partla. Dolgoletni funkcionar koroške in avstrijske nogometne zveze je že od leta 1992 član disciplinske komisije evropske nogometne zveze, ki ji od leta 2006 tudi predseduje.
Za svoje življenjsko delo na področju športa je bil 14.2.2017 odlikovan z Bloudkovim priznanjem – plaketo. Nekdanji sodnik na dvojezičnem sodišču v Borovljah in pravnik, si je s svojim delom zagotovil trajno mesto med najbolj priznanimi osebnostmi med koroškimi Slovenci in avstrijske Koroške, je zapisano v utemeljitvi priznanja.
Odlikovanje mu veliko pomeni, je dejal Tomi Partl takoj po slovesni podelitvi na Brdu pri Kranju, saj je bil z inženirjem Bloudkom povezan tudi prek skakalnice, ki jo je ta skonstruiral v Šentjanžu. Zaradi odlikovanja pa je bil počaščen in hkrati presenečen, da je bil izbran prav on. Navdušila pa ga je bil tudi prireditev, kot je povedal Daretu Ruparju.
V disciplinsko komisijo evropske nogometne zveze je pred četrt stoletja prišel prav zaradi znanja slovenščine, je pojasnil. Ob razpadu SFRJ so pri Uefi ustanovili komisijo za države nekdanje Jugoslavije in med drugim so tudi pozvali avstrijsko nogometno zvezo, naj v komisijo imenuje svojega člana, pripoveduje Tomi Partl:
“Predpogoj je bil, da imenovani obvlada enega od slovanskih jezikov. Bil se edini v predsedstvu zveze, ki je obvladal slovenščino in so me imenovali. Par mesecev ni bilo nobenega odgovora, nato pa sem dobil vabilo v disciplinsko komisijo. Bilo je veliko presenečenje. Ko sem vprašal, zakaj, so mi pojasnili, da bi sodnika raje imeli kar v disciplinski komisiji.”
Italija je, kot kaže, pred novimi volitvami. Zato nas zanima, kakšne so možnosti, da bi rojaki v Furlaniji – Julijski krajini vendarle dobili svojega predstavnika v poslanski zbornici in senatu.
Slovenski rojaki pred zahodno državno mejo v tem, politično nemirnem času za Italijo, ne vedo, ali bodo v novem mandatu državnega parlamenta še imeli svojega predstavnika oziroma predstavnico. Nemško govoreči na Južnem Tirolskem in Francozi v dolini Aoste nimajo teh skrbi, saj je zakonodajalec zanje primerno poskrbel. Slovenci v Furlaniji Julijski krajini se sprašujejo, ali so sami sinovi manjšega boga in hkrati pozorno spremljajo tudi dogajanje v vladni Demokratski stranki, poroča Mirjam Muženič.
Vprašanje volilnega zakona je v Italiji vroča tema. Vrstijo so razprave in soočenja mnenj o sistemu volitev tako za poslansko zbornico kot senat. V posameznih političnih strankah in gibanjih predlagajo različne predloge, ki jih je težko približati in uskladiti.
Zakon Italicum je pozabil na Slovence, kajti vlada Mattea Renzija, ki ga je pripravila in sprejela, ni spoštovala dejstva, da je obmejna Furlanija Julijska krajina avtonomna dežela prav zaradi prisotnosti slovenske narodne skupnosti in da olajšano izvolitev Slovenca v italijanski parlament že 16 let določa državni zaščitni zakon.
Prvi mož krovne Slovenske kulturno gospodarske zveze Rudi Pavšič pojasnjuje, da se je z zavrnitvijo ustavnega zakona na referendumu, povečala možnost, da bi imeli Slovenci svojega predstavnika v poslanski zbornici ali senatu. Veliko bo odvisno od novega volilnega zakona in od strank, ki nameravajo na svoje liste uvrstiti tudi predstavnike Slovencev v Italiji. Možnosti, da bi v tem času dosegli uzakonitev slovenskega predstavnika, ni, je prepričan Pavšič.
“Imeli smo nekaj pogovorov in v Demokratski stranki so nam zagotovili, da bodo v Rimu tudi prisotni tudi slovenski predstavniki. Mislim, da bi je to izredno pomembno, kajti če ne bi prišlo do izvolitve Slovenke ali Slovenca, bi to verjetno sprožilo v našem prostoru nove dinamike, ki vsekakor ne bi bile pozitivne ne za našo skupnost ne za celotno deželo Furlanijo Julijsko krajino.”
Možnosti, da bi imeli Slovenci v Italiji zagotovljenega predstavnika v Rimu tako kot Italijani in Madžari v Sloveniji pa ne vidi?
Vidimo možnost, da bi italijanska država v večji meri upoštevala zaščitni zakon, ki določa olajšano možnost za slovenske predstavnike, pravi Pavšič in opozarja, da je to odvisno od politične volje in od pripravljenosti strank, da uvrstijo slovenske predstavnike na takšno mesto na listi, da bodo izvoljeni.
Krovni organizaciji sta soglasni, da morajo ostati prisotni v Rimu. Ker pa je realen, Pavšič dvomi, da bi lahko v naslednjih mesecih v parlamentu razpravljali o ustavnem vprašanju olajšanega zastopstva Slovencev v Italiji. Zato morajo iskati alternativno rešitev, ki bo zagotovila rojakom v FJK predstavnika v Rimu.
“Ker smo s številčnega vidika manjšina v deželni, bi rabili večjo pozornost, če smo kot slovenska narodna skupnost zaščiteni enako kot Južni Tirolci in Francozi v dolini Aoste, bi nam morali zagotoviti prisotnost v Rimu.”
Datuma volitev v Italiji še ni. Vprašanje je, kaj bo z vladno levosredinsko Demokratsko stranko. Na skupščini 19.2.2017 je njen nekdanji premier Matteo Renzi odstopil še z mesta sekretarja stranke in hkrati napovedal izredni kongres ter svojo ponovno kandidaturo za sekretarja. To pa ni ustavilo drugače mislečih Demokratov, ki so napovedali odcepitev oziroma odhod iz stranke.
Renizijeva, zdaj že bivša desna roka, predsednica vlade FJK Debora Serracchiani je napovedi ocenila kot darilo politični desnici in populistom Beppeja Grilla. O prizadevanjih slovenskih rojakov za zagotovitev poslanskega ali senatorskega predstavniku v Rimu bomo v radijskih Sotočjih še govorili.
Pred mesecem dni so rojaki iz Kanalske doline skupaj z zvezo nemško govorečih prebivalcev s peticijo pozvali pristojne, naj omogočijo učencem trijezičen – slovenski, nemški in italijanski pouk. Odziva pristojnih še ni, pravi podpredsednik Slovenskega kulturnega središča Planika Rudi Bartaloth, tako kot ni odziva na prošnje, da bi pristojni pomagali pri organizaciji pouka slovenščine.
Pouk sicer poteka na vseh osnovnih šolah v Kanalski dolini, toda učitelja Italija že šest let ne plačuje. Od leta 2011 do lani je za to skrbela gorska skupnost, letos pa je denar dala druga slovenska organizacija v Kanalski dolini, toda denarja nimajo dovolj za celotno šolsko leto, pojasnjuje Baraloth. Kakšno pa je zanimanje za učenje slovenščine v Kanalski dolini? Prisluhnite oddaji.
Pri uresničevanju manjšinskih pravic na Hrvaškem velja Istra za županijo, ki je na tem področju lahko za zgled in daleč pred vsemi. Zato je toliko težje verjeti, da se slovensko društvo Oljka iz Poreča s prostorsko stisko sooča tudi v letu, ko bodo rojaki v tem slikovitem turističnem mestecu praznovali že desetletnico delovanja. Njihova večletna prizadevanja ves čas podpira tudi Svet slovenske narodne manjšine (SNM) Istrske županije (IŽ), ki je po smrti predsednika Dušana Žerovnika na to dolžnost oktobra lani izvolil rojaka Marijana Breclja in se na prvo sejo pod njegovim vodstvom sešel minuli četrtek 16.2.2017. Na dnevnem redu so bile med drugim tudi prostorske težave društva Oljka iz Poreča, sicer pa bodo člani sveta dejavnost usmerili v pritegnitev mladih in uvedbo slovenščine v javne šole, je v pogovoru z Marjano Mirković povedal predsednik Sveta SNM IŽ Marjan Brecelj.
Novembra lani se je v Pulju minister, pristojen za Slovence v zamejstvu in po svetu, Gorazd Žmavc sestal z istrskim županom Valterjem Flegom. Ob tej priložnosti je na prostorske težave društva Oljka iz Poreča opozorila tudi njegova predsednica Miriam Pran, ki pa je na začetku tega meseca prejela zavrnitev svoje zadnje prošnje.
Prizadevanja društva Oljka dejavno podpira tudi slovenski manjšinski svet na ravni županije, potrjuje predsednik Marjan Brecelj in opozarja, da so o tem razpravljali tudi na seji sveta, s tem vprašanjem pa so pripravljeni znova iti tudi do istrskega župana Valterja Flega.
S precejšnjim optimizom pa v prihodnje mesece zre predstavnica slovenske narodne manjšine Mesta Poreč Darinka Lovrić, prepričana, da bodo prostori za društvo Oljka in tudi njeno delovanje zagotovljeni do letošnje jeseni.
Ali bodo uspeli, pa bomo poročali tudi v oddaji Sotočja.
Oddajo tokrat končujemo z glasbeno dediščino porabskih Slovencev. V okviru praznovanja slovenskega kulturnega praznika so namreč v Monoštru predstavili zgoščenko z naslovom Edna ftica priletejla. Na njej se nahajajo zvočni posnetki, ki so jih sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta, ki deluje pod okriljem SAZU-ja, posneli v porabskih vaseh med letoma 1970 in 1972 ter leta 2000.
Prisluhnite jim!
868 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Slovenščina in nova koroška deželna ustava, dr. Tomi Partl - zaradi slovenskega jezika v Uefo, kdo bo v Rimu zastopal Slovence iz FJK, kako do prostorov za slovensko društvo v Poreču, zvočna dediščina porabskih Slovencev
Osnutek nove koroške ustave je združil študentske in mladinske organizacije koroških Slovencev, da so po več desetletjih v Celovcu pripravili protest. Eno glavnih pobudnic Leno Kolter, mlado, zelo dejavno koroško Slovenko, članico Mlade Enotne liste iz Bilčovsa in Akcije kritičnih dijakov in dijakinj Koroške, gostimo v tokratni oddaji.
Z najnovejšim dogajanjem, povezanem z osnutkom deželne ustave in z rezultati pogovorov predstavnikov koroških Slovencev in deželnim glavarjem Petrom Kaiserjem Lena Kolter ni najbolj zadovoljna. Razlog za študentki protest je bil, pojasnjuje, prav molk pristojnih. Manjšina je namreč utihnila, je prepričana:
“Že dolgo se ni nihče oglasil in kritiziral političnega dogajanja glede slovenske manjšine na Koroškem. Seveda pa smo razočarani tudi, ker politiki nisi reagirali. Nemški mediji skoraj ne poročajo o demonstraciji, tudi na televiziji smo bili samo za 15 sekund kratko omenjeni, da je demonstracija bila. Zanimivo je, kako se Koroška in Avstrija izogibata tej razpravi.”
Tudi zato je nemškim medijem poslala odprto pismo, v katerem je sogovornica, leta 2015 tudi zmagovalka govorniškega natečaja, pojasnila, kako se počuti kot koroška Slovenka:
“Kompromis glede deželne ustave boli, ker ločuje ljudi in ne omogoča enakopravnosti in enakovrednosti, ker je olepšana verzija slogana iz druge svetovne vojne – Der Kärntner spricht Deutsch – Korošec govori nemško. Razočarana sem, kako se Koroška ne uči iz zgodovine, kako se ta vedno znova ponavlja…..”
Lena Kolter je, kot je še zapisala v odprtem pismu nemškim medijem, razočarana, ker se morajo vedno znova boriti za svoje pravice in ker še vedno ni samounevno, da bi bila slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem enakopravna nemški, čeprav je na tem območju že od 7. stoletja in pred nemškim ljudstvom.
Koroški Slovenci so že utrujeni od stalnega boja za svoje pravice, opozarja naša sogovornica, vendar, preutrujeni ne smejo biti:
“Drugače bomo izgubili vse, za kar so se borili naši dedje in babice in to bi bila velika škoda.”
Daljši pogovor z Leno Kolter lahko slišite v tokratni oddaji.
Prav slovenščina je v evropsko nogometno zvezo pripeljala koroškega Slovenca Tomija Partla. Dolgoletni funkcionar koroške in avstrijske nogometne zveze je že od leta 1992 član disciplinske komisije evropske nogometne zveze, ki ji od leta 2006 tudi predseduje.
Za svoje življenjsko delo na področju športa je bil 14.2.2017 odlikovan z Bloudkovim priznanjem – plaketo. Nekdanji sodnik na dvojezičnem sodišču v Borovljah in pravnik, si je s svojim delom zagotovil trajno mesto med najbolj priznanimi osebnostmi med koroškimi Slovenci in avstrijske Koroške, je zapisano v utemeljitvi priznanja.
Odlikovanje mu veliko pomeni, je dejal Tomi Partl takoj po slovesni podelitvi na Brdu pri Kranju, saj je bil z inženirjem Bloudkom povezan tudi prek skakalnice, ki jo je ta skonstruiral v Šentjanžu. Zaradi odlikovanja pa je bil počaščen in hkrati presenečen, da je bil izbran prav on. Navdušila pa ga je bil tudi prireditev, kot je povedal Daretu Ruparju.
V disciplinsko komisijo evropske nogometne zveze je pred četrt stoletja prišel prav zaradi znanja slovenščine, je pojasnil. Ob razpadu SFRJ so pri Uefi ustanovili komisijo za države nekdanje Jugoslavije in med drugim so tudi pozvali avstrijsko nogometno zvezo, naj v komisijo imenuje svojega člana, pripoveduje Tomi Partl:
“Predpogoj je bil, da imenovani obvlada enega od slovanskih jezikov. Bil se edini v predsedstvu zveze, ki je obvladal slovenščino in so me imenovali. Par mesecev ni bilo nobenega odgovora, nato pa sem dobil vabilo v disciplinsko komisijo. Bilo je veliko presenečenje. Ko sem vprašal, zakaj, so mi pojasnili, da bi sodnika raje imeli kar v disciplinski komisiji.”
Italija je, kot kaže, pred novimi volitvami. Zato nas zanima, kakšne so možnosti, da bi rojaki v Furlaniji – Julijski krajini vendarle dobili svojega predstavnika v poslanski zbornici in senatu.
Slovenski rojaki pred zahodno državno mejo v tem, politično nemirnem času za Italijo, ne vedo, ali bodo v novem mandatu državnega parlamenta še imeli svojega predstavnika oziroma predstavnico. Nemško govoreči na Južnem Tirolskem in Francozi v dolini Aoste nimajo teh skrbi, saj je zakonodajalec zanje primerno poskrbel. Slovenci v Furlaniji Julijski krajini se sprašujejo, ali so sami sinovi manjšega boga in hkrati pozorno spremljajo tudi dogajanje v vladni Demokratski stranki, poroča Mirjam Muženič.
Vprašanje volilnega zakona je v Italiji vroča tema. Vrstijo so razprave in soočenja mnenj o sistemu volitev tako za poslansko zbornico kot senat. V posameznih političnih strankah in gibanjih predlagajo različne predloge, ki jih je težko približati in uskladiti.
Zakon Italicum je pozabil na Slovence, kajti vlada Mattea Renzija, ki ga je pripravila in sprejela, ni spoštovala dejstva, da je obmejna Furlanija Julijska krajina avtonomna dežela prav zaradi prisotnosti slovenske narodne skupnosti in da olajšano izvolitev Slovenca v italijanski parlament že 16 let določa državni zaščitni zakon.
Prvi mož krovne Slovenske kulturno gospodarske zveze Rudi Pavšič pojasnjuje, da se je z zavrnitvijo ustavnega zakona na referendumu, povečala možnost, da bi imeli Slovenci svojega predstavnika v poslanski zbornici ali senatu. Veliko bo odvisno od novega volilnega zakona in od strank, ki nameravajo na svoje liste uvrstiti tudi predstavnike Slovencev v Italiji. Možnosti, da bi v tem času dosegli uzakonitev slovenskega predstavnika, ni, je prepričan Pavšič.
“Imeli smo nekaj pogovorov in v Demokratski stranki so nam zagotovili, da bodo v Rimu tudi prisotni tudi slovenski predstavniki. Mislim, da bi je to izredno pomembno, kajti če ne bi prišlo do izvolitve Slovenke ali Slovenca, bi to verjetno sprožilo v našem prostoru nove dinamike, ki vsekakor ne bi bile pozitivne ne za našo skupnost ne za celotno deželo Furlanijo Julijsko krajino.”
Možnosti, da bi imeli Slovenci v Italiji zagotovljenega predstavnika v Rimu tako kot Italijani in Madžari v Sloveniji pa ne vidi?
Vidimo možnost, da bi italijanska država v večji meri upoštevala zaščitni zakon, ki določa olajšano možnost za slovenske predstavnike, pravi Pavšič in opozarja, da je to odvisno od politične volje in od pripravljenosti strank, da uvrstijo slovenske predstavnike na takšno mesto na listi, da bodo izvoljeni.
Krovni organizaciji sta soglasni, da morajo ostati prisotni v Rimu. Ker pa je realen, Pavšič dvomi, da bi lahko v naslednjih mesecih v parlamentu razpravljali o ustavnem vprašanju olajšanega zastopstva Slovencev v Italiji. Zato morajo iskati alternativno rešitev, ki bo zagotovila rojakom v FJK predstavnika v Rimu.
“Ker smo s številčnega vidika manjšina v deželni, bi rabili večjo pozornost, če smo kot slovenska narodna skupnost zaščiteni enako kot Južni Tirolci in Francozi v dolini Aoste, bi nam morali zagotoviti prisotnost v Rimu.”
Datuma volitev v Italiji še ni. Vprašanje je, kaj bo z vladno levosredinsko Demokratsko stranko. Na skupščini 19.2.2017 je njen nekdanji premier Matteo Renzi odstopil še z mesta sekretarja stranke in hkrati napovedal izredni kongres ter svojo ponovno kandidaturo za sekretarja. To pa ni ustavilo drugače mislečih Demokratov, ki so napovedali odcepitev oziroma odhod iz stranke.
Renizijeva, zdaj že bivša desna roka, predsednica vlade FJK Debora Serracchiani je napovedi ocenila kot darilo politični desnici in populistom Beppeja Grilla. O prizadevanjih slovenskih rojakov za zagotovitev poslanskega ali senatorskega predstavniku v Rimu bomo v radijskih Sotočjih še govorili.
Pred mesecem dni so rojaki iz Kanalske doline skupaj z zvezo nemško govorečih prebivalcev s peticijo pozvali pristojne, naj omogočijo učencem trijezičen – slovenski, nemški in italijanski pouk. Odziva pristojnih še ni, pravi podpredsednik Slovenskega kulturnega središča Planika Rudi Bartaloth, tako kot ni odziva na prošnje, da bi pristojni pomagali pri organizaciji pouka slovenščine.
Pouk sicer poteka na vseh osnovnih šolah v Kanalski dolini, toda učitelja Italija že šest let ne plačuje. Od leta 2011 do lani je za to skrbela gorska skupnost, letos pa je denar dala druga slovenska organizacija v Kanalski dolini, toda denarja nimajo dovolj za celotno šolsko leto, pojasnjuje Baraloth. Kakšno pa je zanimanje za učenje slovenščine v Kanalski dolini? Prisluhnite oddaji.
Pri uresničevanju manjšinskih pravic na Hrvaškem velja Istra za županijo, ki je na tem področju lahko za zgled in daleč pred vsemi. Zato je toliko težje verjeti, da se slovensko društvo Oljka iz Poreča s prostorsko stisko sooča tudi v letu, ko bodo rojaki v tem slikovitem turističnem mestecu praznovali že desetletnico delovanja. Njihova večletna prizadevanja ves čas podpira tudi Svet slovenske narodne manjšine (SNM) Istrske županije (IŽ), ki je po smrti predsednika Dušana Žerovnika na to dolžnost oktobra lani izvolil rojaka Marijana Breclja in se na prvo sejo pod njegovim vodstvom sešel minuli četrtek 16.2.2017. Na dnevnem redu so bile med drugim tudi prostorske težave društva Oljka iz Poreča, sicer pa bodo člani sveta dejavnost usmerili v pritegnitev mladih in uvedbo slovenščine v javne šole, je v pogovoru z Marjano Mirković povedal predsednik Sveta SNM IŽ Marjan Brecelj.
Novembra lani se je v Pulju minister, pristojen za Slovence v zamejstvu in po svetu, Gorazd Žmavc sestal z istrskim županom Valterjem Flegom. Ob tej priložnosti je na prostorske težave društva Oljka iz Poreča opozorila tudi njegova predsednica Miriam Pran, ki pa je na začetku tega meseca prejela zavrnitev svoje zadnje prošnje.
Prizadevanja društva Oljka dejavno podpira tudi slovenski manjšinski svet na ravni županije, potrjuje predsednik Marjan Brecelj in opozarja, da so o tem razpravljali tudi na seji sveta, s tem vprašanjem pa so pripravljeni znova iti tudi do istrskega župana Valterja Flega.
S precejšnjim optimizom pa v prihodnje mesece zre predstavnica slovenske narodne manjšine Mesta Poreč Darinka Lovrić, prepričana, da bodo prostori za društvo Oljka in tudi njeno delovanje zagotovljeni do letošnje jeseni.
Ali bodo uspeli, pa bomo poročali tudi v oddaji Sotočja.
Oddajo tokrat končujemo z glasbeno dediščino porabskih Slovencev. V okviru praznovanja slovenskega kulturnega praznika so namreč v Monoštru predstavili zgoščenko z naslovom Edna ftica priletejla. Na njej se nahajajo zvočni posnetki, ki so jih sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta, ki deluje pod okriljem SAZU-ja, posneli v porabskih vaseh med letoma 1970 in 1972 ter leta 2000.
Prisluhnite jim!
Čezmejni projekt razvoja kolesarskega turizma, vreden nekaj več kot milijon evrov, bo pomagal tudi rojakom v Porabju. Kako, lahko slišite v tokratni oddaji. O čezmejnih projektih se pogovarjamo tudi z rojakinjo iz Varaždina Barbaro Antolič Vupora, ki ima največ zaslug za popularizacijo pouka slovenščine v Medjimurju.Skupaj s člani društva slovenskih pisateljev v Avstriji se spominjamo pesnika in dejavnega kulturnega delavca Andreja Kokota in pesnika ter prevajalca Fabjana Hafnerja. Ustavili pa smo tudi v Križ pri Trstu, kjer je v Ribiškem muzeju, uradno odprtem konec tedna, predstavljena bogata slovenska pomorska in ribiška zgodovina.
Preverjamo, kakšno je letos zanimanje za učenje slovenskega jezika in kulture na Reki in v Pulju. Ravnatelj tržaške Glasbene matice Bogdan Kralj pove več o novostih, s katerimi želijo še povečati zanimanje za glasbeno izobraževanje in hkrati izboljšati znanje slovenščine. Gostimo dva umetnika, koroška Slovenca, glasbenika Tonča Feiniga in fotografa Marka Lipuša. Prvi se tudi na svojem sedmem albumu vrača k svojim koreninam z jazz priredbami slovenskih narodnih pesmi, drugi pa se z razstavo fotografij, nastalih v taborišču Ravensbrück, z naslovom Babica, pokloni svojim družinskim koreninam in vsem umrlim v tem taborišču. Klara Fodor, predsednica društva slovenskih porabskih upokojencev, pa pojasni, zakaj tudi porabskim upokojenim rojakom vedno zmanjkuje časa.
Boris Pahor, naš znani in cenjeni rojak iz zamejstva, je praznoval 103. rojstni dan in ta dogodek bomo obeležili tudi v oddaji Sotočja. Ker se bliža novo šolsko leto, bomo preverili, kakšen je položaj slovenskega jezika v izobraževanih ustanovah in nasploh v Furlaniji Julijski Krajini. Obiskali bomo mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra v Gornji Radgoni, na katerem so nekaj več pozornosti namenili povezovanju s Slovenci iz zamejstva, točneje s porabskimi Slovenci. Polde Zunder, župnik iz Železne Kaple, bo spregovoril o ohranjanju slovenske identitete na avstrijskem Koroškem. V oddaji Sotočja pa bomo predstavili tudi projekt Vžgano v spomin, ki obravnava dokaj prezrto tematiko požigov vasi med 2. Svetovno vojno na obmejnem območju med Italijo, Slovenijo in Hrvaško.
V Sotočjih boste slišali prispevek z Državnega srečanja porabskih Slovencev, ki je tokrat minilo v znamenju spomina na 130- letnico rojstva jezikoslovca, literarnega zgodovinarja in etnologa Avgusta Pavla. Društvo slovenskih izobražencev je v Finžgarjevem domu na Opčinah pripravilo že 51. študijske dneve Draga. Kako so udeleženci osvetlili trenutne razmere in možne prihodnje scenarije, med drugim pa iskali tudi odgovor na vprašanje, ali se ponavljajo migrantske dinamike iz zgodovine – boste slišali v oddaji. Ustavili se bomo tudi na prireditvi Pliberški jormak, ki poteka že vse od leta 1393 in tudi letos predstavlja največje gospodarsko in družabno dogajanje v tem delu Koroške, zelo živahno je bilo tudi v slovenskem šotoru- »svaveji uti«. V Sotočjih se bomo ozrli tudi na bližajoče se predčasne parlamentarne volitve na Hrvaškem. Več pa nocoj ob 20.00!
V Sotočjih boste slišali prispevek z Državnega srečanja porabskih Slovencev, ki je tokrat minilo v znamenju spomina na 130- letnico rojstva jezikoslovca, literarnega zgodovinarja in etnologa Avgusta Pavla. Društvo slovenskih izobražencev je v Finžgarjevem domu na Opčinah pripravilo že 51. študijske dneve Draga. Kako so udeleženci osvetlili trenutne razmere in možne prihodnje scenarije, med drugim pa iskali tudi odgovor na vprašanje, ali se ponavljajo migrantske dinamike iz zgodovine – boste slišali v oddaji. Ustavili se bomo tudi na prireditvi Pliberški jormak, ki poteka že vse od leta 1393 in tudi letos predstavlja največje gospodarsko in družabno dogajanje v tem delu Koroške, zelo živahno je bilo tudi v slovenskem šotoru- »svaveji uti«. V Sotočjih se bomo ozrli tudi na bližajoče se predčasne parlamentarne volitve na Hrvaškem. Več pa nocoj ob 20.00!
V tokratnih Sotočjih bomo prepletali poletni utrip in zgodbe posameznikov. Tako kot že vrsto zadnjih let je v Monoštru sredina avgusta prinesla Mednarodno likovno kolonijo, ki jo organizira Zveza Slovencev na Madžarskem. O utripu in poteku 15. kolonije, podpori lokalnega okolja ter druženju umetnikov boste lahko več slišali v oddaji. Umetnost risanja karikatur pa utira pot Bojanu Grlici z Reke, ki je z Društvom Bazovica povezan od malih nog, zadnja leta predvsem s svojimi risbami, za katere je prejel že več nagrad. V Sotočjih bomo pot nadaljevali v Nabrežini pri Trstu, kjer je živela in ustvarjala Bogomila Doljak. Zgodbo in delo te vsestranske umetnice, ki se je poslovila v začetku leta, te dni pa so ji postavili bogato in zanimivo razstavo, bomo spoznali tudi v naši oddaji. Odpravljamo pa se tudi na Obirsko, na avstrijsko Koroško, kjer živi Marta Polanšek, upokojena učiteljica, ki nadaljuje poslanstvo svojega očeta Valentina Polanška, literata, skladatelja, učitelja in narodnega buditelja. Več pa v ponedeljek po 20. Uri v Sotočjih!
Vseslovenski simfonični orkester je združil mlade glasbenike iz Slovenije in sosednjih držav. Pod vodstvom dirigenta Simona Krečiča je premierno nastopil konec junija letos ob začetku tokratnega srečanja Dobrodošli doma. Na koncertu v Slovenski filharmoniji so se orkestru pridružili gosti: Slovenski mendoški oktet iz Argentine, sopranistka, rojakinja iz Kanade, Theresa Plut, harfistka Tina Žerdin, mešani pevski zbor Davorin Jenko iz Banjaluke in Slovenski oktet. Posnetku koncerta, na katerem je orkester krstno izvedel skladbo Splet slovenskih ljudskih mladega skladatelja Petra Tovornika. Prisluhnite jim!
Med perečimi temami, ki zaposlujejo predstavnike rojakov v Furlaniji Julijski krajini, so tudi preredka srečanja s pristojnimi v Rimu. Na Rebrci pri Železni Kapli se pridružimo mladim umetnikom, ki so tokrat pripravili lutkovno predstavo, posvečeno Shakespeareju in kresni noči. Gostimo porabsko rojakinjo Anito Vajda, ki se je po končanem študiju v Ljubljani vrnila domov in zdaj v Monoštru vodi hotel Lipa. Prisluhnete pa lahko tudi Martini Rejec, mladi glasbenici z Reke, ki igra kitaro, piše pesmi, pripravlja kabaret predstavo in sodeluje v več glasbenih skupinah.
V oddaji so tokrat besedo dobili umetniki iz Slovenije, Avstrije in Italije, udeleženci 35. slikarskega tedna v Svečah na avstrijskem Koroškem. S tržaškim rojakom, pesnikom Markom Kravosom, letošnjim dobitnikom Zlatnika poezije, se pogovarjamo o njegovi kitajski izkušnji. O mladih rojakih na Reki in njihovih priložnostih tudi v okviru projektov evropske unije več pove Natali Iskra. Na Gornjem Seniku pa obiščemo vzorčno kmetijo, ki postaja vse pomembnejša turistična točka.
Z gospodarstvenikom Felixom Wieserjem, predsednikom upravnega odbora Posojilnice Bank iz Celovca, se pogovarjamo tudi o vlogi slovenskih bank v zamejstvu v časih osamosvajanja države? Predsednika Kmečke zveze iz Trsta Franca Fabca sprašujemoi, kakšen je odnos pristojnih v Furlaniji Julijski krajini do slovenskega kmetijstva in kaj si lahko rojaki na Tržaškem obetajo od nove desnosredinske oblasti na čelu z županom Robertom Dipiazzo. Na Reki preverjamo, kakšne so možnosti za slovenščino v tamkajšnjih vrtcih in se skupaj s porabskimi pohodniki podamo na pot proti Triglavu. Pridružite se nam tudi vi!
O sodelovanju na različnih področjih, tudi v gledališču. Gostimo nekdanjega senatorja v Rimu in dozdajšnjega vodjo gledališča Rossetti Miloša Budina, ki mu je potekel triletni mandat. Z Lojzetom Kerbitzem, dušo vogrških gledališčnikov, se pogovarjamo o Jurčičevem Domnu, z Milanom Pikom, vodjem Kulturnega doma v Pliberku in koreografskega centra Johann Kresnik, pa o dolgi noči plesa. Zanima nas, kakšno je sodelovanje med Slovenijo in Madžarsko na področju čezmejnih projektov v okviru programa Interreg. Na Reki pa preverjamo, kakšni so rezultati sodelovanja študentov, ki so iskali ideje za preureditev in oživitev zapuščenih objektov.
S poslanko v italijanskem parlamentu, tržaško Slovenko Tamaro Blažina govorimo o vroči politični jeseni, ki rojakom v Furlaniji Julijski krajini ne obeta kaj spodbudnega. Več besede tokrat dobijo pripadniki mlajše generacije, za katere starejši pogosto ugotavljajo, da jih sodelovanje v krovnih političnih zamejskih organizacijah ne zanima. Je temu res tako? Odgovor iščemo na mednarodni konferenci v Monoštru, kjer so se pod geslom »Povezujemo« zbrali mladih zamejski Slovenci. Ustavimo pa se tudi na Grobniku nad Reko, kjer je pod vodstvom Zdravka Plešeta potekal tradicionalni festival komorne glasbe. Letos ga je sklenil mednarodno uveljavljeni slovenski skladatelj in kitarist mlajše generacije Nejc Kuhar, gost tokratne oddaje.
Tudi rojaki iz sosednjih držav opozarjajo, da v Sloveniji ni vse tako lepo, kot so pričakovali ob osamosvojitvi. Priložnosti za sporočila najvišjim predstavnikom države, kaj si želijo, te dni ni manjkalo. Kakšni pa so odgovori, ki so jih dobili? Kaj si rojaki lahko obetajo v prihodnje? Z Eriko Köleš Kiš, zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu, potegnemo črto pod opravljenim v prvi polovici leta in preverimo, kakšni so načrti za jesnen. Na Reki smo prisluhnili finalistom tekmovanja mladih opernih pevcev, za katerega je pobudo dala uveljavljena slovenska in hrvaška sopranistka Vlatka Oršanič. Gostimo zmagovalki, slovenski sopranistki Mojco Bitenc in Elviro Hasanagić.
Delitve, ki smo jim priča ob praznovanju 25. obletnice osamosvojitve Slovenije, vplivajo tudi na rojake v sosednjih državah, ki so pred četrt stoletja enotno podprli samostojno državo. Velika pričakovanja in upi, so se razblinili, ugotavlja danes Stojan Spetič, nekdanji rimski senator. Spomine na prelomne čase obujata koroška Slovenca, novinarja Janko Kulmesch in Franc Wakounig, ki je za avstrijske medije poročal iz Slovenije tudi v času desetdnevne vojne. Rojaki iz Porabja so pred 25 leti dali kri za matično domovino. Dobesedno, saj so pripravili krvodajalske akcije in zbirali zdravila. Danes pa si želijo predvsem več povezovanja. Veliko zaslug za povezovanja pa ima Marija Langer, predsednica sveta slovenske manjšine v Pulju, ena od ključnih pri združevanju rojakov v Istri.
Koroški Slovenec Karel Smolle je bil v času osamosvajanja kot vodja predstavništva Slovenije na Dunaju eden najdejavnejših zamejskih rojakov. Kako na dogajanje pred 25-imi leti gleda danes? Spomine obujata tudi predsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Šonc in Jože Hirnök, ki vse od ustanovitve leta 1990 vodi Zvezo Slovencev na Madžarskem. Zaznamujemo pa tudi prvo leto delovanja knjižnega središča v Trstu, ki je, ugotavljajo rojaki, zgodba o uspehu. Zakaj? Prisluhnite oddaji!
V Porabju ni motivacije za pouk slovenščine, ugotavljajo strokovnjaki, zato je strokovna pomoč iz Slovenije nujna. Pa bo to dovolj, nas zanima v tokratni oddaji. Pouk se končuje in z njim tudi dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture. Kako so ga sklenili v Pulju in Buzetu, lahko slišite v Sotočjih. V Borovljah pod okriljem slovenskega prosvetnega društva deluje dvojezični vrtec Jaz in ti. Prijav je vsako leto preveč, pojasnjuje ravnateljica Beatrix Verdel. Gostimo pa tudi modno oblikovalko Leo Pisani, rojakinjo s Tržaškega, strokovnjakinjo za kulturo oblačenja. Prisluhnite oddaji Sotočja!
Pravice narodnih skupnosti se na Hrvaškem vse pogosteje kršijo, ugotavljajo pristojni pri Svetu Evrope, ki opažajo krepitev nacionalizma in političnega radikalizma. Kaj se v državi, kjer vse več ljudi protestira zaradi ravnanja oblasti, dogaja z manjšinami, tudi slovensko, nas zanima v tokratni oddaji. V Furlaniji-Julijski krajini preverjamo, kakšne so posledice reforme krajevnih uprav. Gostimo koroškega podjetnika Felixa Wieserja, pobudnika za ustanovitev gospodarske koordinacije in predsednika upravnega odbora Zveze Bank iz Celovca, ki se preoblikuje. V Porabju pa skupaj števanovskimi ljudskimi pevkami praznujemo 25-letnico delovanja.
Tokrat več o pričakovanjih in vtisih rojakov po prvem delovnem posvetu Sveta vlade za Slovence v zamejstvu in prvem obisku državnozborske komisije, pristojne za Slovence v zamejstvu, v Trstu. Gostimo novo predsednico slovenskega društva Istra v Pulju Danico Avbelj. Prisluhnili smo koncertu zborov iz Pulja in Repentabra v Splitu in nastopu komornega zbora iz Borovelj na Bogenšperku. Pridružili pa smo se tudi učencem dvojezične osnovne šole na Gornjem Seniku, ki so predstavili svoje kulturne dejavnosti.
Ob novem predsedniku Avstrije in spremembah v vladi nas bo zanimalo, kaj si lahko v prihodnje obetajo koroški Slovenci. Odpravimo se v Benečijo, kjer je bilo zaradi kolesarske dirke te dni še posebej živahno in spregovorimo o usodah porabskih Slovencev med prvo svetovno vojno. »Príšo je glas« je naslov razstave, ki je na ogled v Monoštru. Posvetimo pa se tudi varovanju industrijske dediščine, ki je lahko povezana tudi s smrtonosnim orožjem.
Rojaki iz zamejstva in sveta so imeli pomembno vlogo pri osamosvajanju Slovenije, so opozorili udeleženci okrogle mize ob 25-letnici samostojnosti države, ki jo je pripravil generalni konzulat v Monoštru. V oddaji potegnemo črto pod 2. zasedanje skupnega odbora Slovenija - Furlanija-Julijska krajina in ugotavljamo, da obe krovni slovenski organizaciji v Italiji delujeta vse bolj usklajeno. Gostimo rojakinje, ki so študij sklenile s temami, povezanimi s Slovenci v zamejstvu in bile zato nagrajene. V diplomskih, magistrskih in doktorskih nalogah so med drugim raziskovale spreminjajočo se vlogo slovenskega šolstva v Italiji in slovenska narečja na avstrijskem Koroškem. Zanimala nas, zakaj je bilo v tem študijskem letu podeljenih manj štipendij za rojake iz zamejstva, pa tudi, zakaj je študij v matični državi še vedno zelo zanimiv. Prisluhnite oddaji!
Neveljaven email naslov
