V celovškem domu glasbe je v nedeljo 12.3 2017 spet pela Koroška. Tradicionalni koncert, ki ga na začetku marca pripravlja Krščanska kulturna zveza, je bil tokrat posvečen pesnici z libuškega polja, pred 115 leti rojeni pesnici z Libuškega polja Milki Hartman, umrli pred dvajsetimi leti. S svojo poezijo je pesnica pustila neizbrisen pečat na avstrijskem Koroškem.

Na koncertu je nastopilo šest zborov in glasbenih skupin, na različne načine povezanih prav z Milko Hartman, kot gostje pa mešani kvartet MundArt iz Zilje, komorni zbor Ave iz Ljubljane in dekliška vokalna skupina Bodeča Neža z Vrha svetega Mihaela na Goriškem. Koncert, ki ga je vsebinsko zasnoval Polde Zunder, so z interpretacijami pesmi Milke Hartman obogatili člani igralske skupine SPD Zarja iz železne Kaple.

V celovškem Domu glasbe, letos nabito polnem, se tradicionalno zberejo tudi najvišji predstavniki slovenskih koroških krovnih organizacij, partnerskih organizacij Slovencev v Italiji, slovenski in koroški cerkveni vrh. Letos se jim je pridružil tudi predsednik republike Borut Pahor in s tem javno podprl koroške Slovence.

“Smem ponosno ugotoviti, da Slovenci, kjerkoli smo kot narodna skupnost, ohranjamo svoj jezik, kot sveti gral našega narodnega značaja, se trudimo ostati skupaj, ne glede na razlike, ki so običajne med ljudmi. Skupaj smo kot narodna skupnost, kot pripadniki naroda, ki je majhen, a enako ponosen kot največji in se skupaj v tej multikulturni Evropi, in upajmo, da bo pri taki Evropi tudi ostalo, ohraniti ta značaj za bodoče rodove.”

Skrb za bodoče rodove se kaže tudi v pesmih Milke Hartman. Da si njen bogat pesniški opus vsekakor zasluži poklon, je v nagovoru občinstvu opozoril Janko Krištof, predsednik Krščanske kulturne zveze, ki je izdala 400 njenih uglasbenih pesmi, delo 41 različnih skladateljev:

“Pesmi Milke Hartman so prej ko slej aktualne in pojejo jih razni zbori po vsej Koroški in, upam si dodati, tudi po Sloveniji.”

V družini Milke Hartman, rojene leta 1902 v Libučah pri Pliberku, je bila vseskozi prisotna velika ljubezen do glasbe in petja, ki je zaznamovala tudi pesnico. Prva svetovna vojna ji je preprečila vpis na učiteljišče, leta 1925 je v Ljubljani končala gostinsko šolo in nato vodila po Sloveniji in na Koroškem kuharske, gospodinjske in pevske tečaje.

Med drugo svetovno vojno, ko so tečaje v Avstriji prepovedali, se je zaposlila kot gospodinja pri župniku Tomažu Holmarju v Št. Jakobu. Po koncu vojne je postala potujoča učiteljica in vodila kuharske tečaje do leta 1956, ko ji je bolezen preprečila opravljanje te dejavnosti. Nato je v pliberški župniji skupaj z otroki pripravljala proslave ob raznih praznovanjih in jih spremljala na kitaro ter s petjem.

Milka Hartmanova je začela pisati pesmi že zelo mlada, svojo prvo pesem Bandrovka je objavila v Koroškem Slovencu leta 1930, njena prva pesniška zbirka Dekliške pesmi pa je izšla 1934.

Moji spevi

Kdor bo bral te speve moje,
bo ocenil jih po svoje!
Pevec vsak drugače poje.
Ptiček vsak tako zasvira
kakor mu je kljun ustvarjen.
Vsakemu je glas podarjen.

Saj, zato je moja lira,
oprostite – dragi – taka
kot se kljunček mi odpira.

Zvokov ni mi dala sraka.
Vran ne poje, marveč kraka.

Spev ljubezni ogenj vžiga,
da se plamen k nebu dviga;
je zdravilo, je modrost,
od srca do srca most.

Pesniški opus Milke Hartman je zaznamoval tudi koncert Koroška poje 2017. Na začetku je treba ustvariti prijetno vzdušje, pojasnjuje Polde Zunder, ki je zasnoval spored. To sta s skladbo Milkine melodije naredili violinistka Eva Hartmann in pianistka Vera Hartmann, pranečakinji Milke Hartman.

Skozi celoten koncert so se prepletale uglasbene in interpretirane pesmi. Večina nastopajočih je bila na različne načine povezana s pesnico, od njenih pranečakinj, članic skupine Hartmann’ce, ponosnih, da ohranjajo njeno zapuščino, zborovodje MoPZ Valetnin Polanšek Boža Hartmanna, nečaka, ki je vsoje hčere prav tako usmeril v glasbeno delovanje, do MoPZ Kralj Matjaž iz rodnih Libuč.

Vrhunec tokratnega koncerta je bila krstna izvedba skladbe To bo moja pesem pela – za mešani zbor (MePZ Bilka iz Bičovsa in MePZ PD Sele), orkester (člani Slovenske Filharmonije) in solista (Mario Podrečnik in Irina Lopinsky), delo skladatelja Romana Verdela, ki se je, kot ponosno pove, z pesmimi Milke Hartman srečal že v gimnazijskih letih, jih nato nekaj tudi uglasbil za ansambel Drava, zdaj pa sprejel nalogo, da za koncert napiše skladbo, v kateri štiri izbrane pesmi Milke Hartman poveže v celoto.

“Gre za 20. stoletje in življenje koroških Slovencev, obe svetovni vojni in vse posledice, nov vzpon in optimističen konec.”

Občinstvo je bilo navdušeno, tako kot visoki gostje. Med njimi je bila zvezna svetnica, članica vladne socialdemokratske stranke Ana Blatnik, ki je na koncertu zastopala deželnega glavarja. Čestitala je vsem nastopajočim, saj so pokazali, koliko bogastva ima Koroška in koliko ga je dala Milka Hartman:

“Mislim, da je za koroške Slovence in celotno Koroško to nekaj zelo pomembnega.”

Navdušen je bil tudi predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm.

“To je dokaz, da slovenska beseda in kultura živi na tem prostoru in to na zelo visokem nivoju. To je nekaj na kar smo lahko ponosni.”

Da si je koncert ogledal tudi predsednik države, je posebna čast, pravi Sturm, zaradi kakovosti prireditve prepričan, da si je predsednik izbral pravo priložnost.

Z odzivom občinstva je bil zadovoljen tudi predsednik Krščanske kulturne zveze, župnik v Bilčovsu Janko Krištof, ki je bučen aplavz občinstva doživel na odru, kot pevec v združenem zboru.

“Če slišiš tak odmev potem si tudi sam zelo, zelo zadovoljen. In tudi po tem, kar so mi povedali ljudje, je bilo zelo dovršeno in lahko v mnogih pogledih zelo zadovoljni.”

Posnetku letošnjega koncerta Koroška poje boste lahko prisluhnili v oddaji Sotočja na praznični 17. april. 2017

V tokratni oddaji pa lahko slišite tudi, da si Slovenci v Furlaniji Julijski krajini želijo dejavnejšo vlogo slovenske diplomacije pri bilateralnih pogovorih z Italijo in pomoč pri  prizadevanjih rojakov, ki bi si radi zagotovili svojega predstavnika v rimskem parlamentu. O tem več v pogovoru z Walterjem Bandljem, predsednikom SSO.

Inštitut za narodnostna vprašanja na Reki odpira svojo enoto. O ključnih ciljih in načrtih več vodja enote, doktorica Barbara Riman v pogovoru z Marjano Mirković.

Ustavili pa smo se tudi na slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku, kjer so po zimskem premoru vnovič odprli restavracijo in to s kolinami. Še enem od običajev, ki tudi v Porabju izginja.

Prisluhnite oddaji!