Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V celovškem domu glasbe je v nedeljo 12.3 2017 spet pela Koroška. Tradicionalni koncert, ki ga na začetku marca pripravlja Krščanska kulturna zveza, je bil tokrat posvečen pesnici z libuškega polja, pred 115 leti rojeni pesnici z Libuškega polja Milki Hartman, umrli pred dvajsetimi leti. S svojo poezijo je pesnica pustila neizbrisen pečat na avstrijskem Koroškem.
Na koncertu je nastopilo šest zborov in glasbenih skupin, na različne načine povezanih prav z Milko Hartman, kot gostje pa mešani kvartet MundArt iz Zilje, komorni zbor Ave iz Ljubljane in dekliška vokalna skupina Bodeča Neža z Vrha svetega Mihaela na Goriškem. Koncert, ki ga je vsebinsko zasnoval Polde Zunder, so z interpretacijami pesmi Milke Hartman obogatili člani igralske skupine SPD Zarja iz železne Kaple.
V celovškem Domu glasbe, letos nabito polnem, se tradicionalno zberejo tudi najvišji predstavniki slovenskih koroških krovnih organizacij, partnerskih organizacij Slovencev v Italiji, slovenski in koroški cerkveni vrh. Letos se jim je pridružil tudi predsednik republike Borut Pahor in s tem javno podprl koroške Slovence.
“Smem ponosno ugotoviti, da Slovenci, kjerkoli smo kot narodna skupnost, ohranjamo svoj jezik, kot sveti gral našega narodnega značaja, se trudimo ostati skupaj, ne glede na razlike, ki so običajne med ljudmi. Skupaj smo kot narodna skupnost, kot pripadniki naroda, ki je majhen, a enako ponosen kot največji in se skupaj v tej multikulturni Evropi, in upajmo, da bo pri taki Evropi tudi ostalo, ohraniti ta značaj za bodoče rodove.”
Skrb za bodoče rodove se kaže tudi v pesmih Milke Hartman. Da si njen bogat pesniški opus vsekakor zasluži poklon, je v nagovoru občinstvu opozoril Janko Krištof, predsednik Krščanske kulturne zveze, ki je izdala 400 njenih uglasbenih pesmi, delo 41 različnih skladateljev:
“Pesmi Milke Hartman so prej ko slej aktualne in pojejo jih razni zbori po vsej Koroški in, upam si dodati, tudi po Sloveniji.”
V družini Milke Hartman, rojene leta 1902 v Libučah pri Pliberku, je bila vseskozi prisotna velika ljubezen do glasbe in petja, ki je zaznamovala tudi pesnico. Prva svetovna vojna ji je preprečila vpis na učiteljišče, leta 1925 je v Ljubljani končala gostinsko šolo in nato vodila po Sloveniji in na Koroškem kuharske, gospodinjske in pevske tečaje.
Med drugo svetovno vojno, ko so tečaje v Avstriji prepovedali, se je zaposlila kot gospodinja pri župniku Tomažu Holmarju v Št. Jakobu. Po koncu vojne je postala potujoča učiteljica in vodila kuharske tečaje do leta 1956, ko ji je bolezen preprečila opravljanje te dejavnosti. Nato je v pliberški župniji skupaj z otroki pripravljala proslave ob raznih praznovanjih in jih spremljala na kitaro ter s petjem.
Milka Hartmanova je začela pisati pesmi že zelo mlada, svojo prvo pesem Bandrovka je objavila v Koroškem Slovencu leta 1930, njena prva pesniška zbirka Dekliške pesmi pa je izšla 1934.
Moji spevi
Kdor bo bral te speve moje,
bo ocenil jih po svoje!
Pevec vsak drugače poje.
Ptiček vsak tako zasvira
kakor mu je kljun ustvarjen.
Vsakemu je glas podarjen.Saj, zato je moja lira,
oprostite – dragi – taka
kot se kljunček mi odpira.Zvokov ni mi dala sraka.
Vran ne poje, marveč kraka.Spev ljubezni ogenj vžiga,
da se plamen k nebu dviga;
je zdravilo, je modrost,
od srca do srca most.
Pesniški opus Milke Hartman je zaznamoval tudi koncert Koroška poje 2017. Na začetku je treba ustvariti prijetno vzdušje, pojasnjuje Polde Zunder, ki je zasnoval spored. To sta s skladbo Milkine melodije naredili violinistka Eva Hartmann in pianistka Vera Hartmann, pranečakinji Milke Hartman.
Skozi celoten koncert so se prepletale uglasbene in interpretirane pesmi. Večina nastopajočih je bila na različne načine povezana s pesnico, od njenih pranečakinj, članic skupine Hartmann’ce, ponosnih, da ohranjajo njeno zapuščino, zborovodje MoPZ Valetnin Polanšek Boža Hartmanna, nečaka, ki je vsoje hčere prav tako usmeril v glasbeno delovanje, do MoPZ Kralj Matjaž iz rodnih Libuč.
Vrhunec tokratnega koncerta je bila krstna izvedba skladbe To bo moja pesem pela – za mešani zbor (MePZ Bilka iz Bičovsa in MePZ PD Sele), orkester (člani Slovenske Filharmonije) in solista (Mario Podrečnik in Irina Lopinsky), delo skladatelja Romana Verdela, ki se je, kot ponosno pove, z pesmimi Milke Hartman srečal že v gimnazijskih letih, jih nato nekaj tudi uglasbil za ansambel Drava, zdaj pa sprejel nalogo, da za koncert napiše skladbo, v kateri štiri izbrane pesmi Milke Hartman poveže v celoto.
“Gre za 20. stoletje in življenje koroških Slovencev, obe svetovni vojni in vse posledice, nov vzpon in optimističen konec.”
Občinstvo je bilo navdušeno, tako kot visoki gostje. Med njimi je bila zvezna svetnica, članica vladne socialdemokratske stranke Ana Blatnik, ki je na koncertu zastopala deželnega glavarja. Čestitala je vsem nastopajočim, saj so pokazali, koliko bogastva ima Koroška in koliko ga je dala Milka Hartman:
“Mislim, da je za koroške Slovence in celotno Koroško to nekaj zelo pomembnega.”
Navdušen je bil tudi predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm.
“To je dokaz, da slovenska beseda in kultura živi na tem prostoru in to na zelo visokem nivoju. To je nekaj na kar smo lahko ponosni.”
Da si je koncert ogledal tudi predsednik države, je posebna čast, pravi Sturm, zaradi kakovosti prireditve prepričan, da si je predsednik izbral pravo priložnost.
Z odzivom občinstva je bil zadovoljen tudi predsednik Krščanske kulturne zveze, župnik v Bilčovsu Janko Krištof, ki je bučen aplavz občinstva doživel na odru, kot pevec v združenem zboru.
“Če slišiš tak odmev potem si tudi sam zelo, zelo zadovoljen. In tudi po tem, kar so mi povedali ljudje, je bilo zelo dovršeno in lahko v mnogih pogledih zelo zadovoljni.”
Posnetku letošnjega koncerta Koroška poje boste lahko prisluhnili v oddaji Sotočja na praznični 17. april. 2017
V tokratni oddaji pa lahko slišite tudi, da si Slovenci v Furlaniji Julijski krajini želijo dejavnejšo vlogo slovenske diplomacije pri bilateralnih pogovorih z Italijo in pomoč pri prizadevanjih rojakov, ki bi si radi zagotovili svojega predstavnika v rimskem parlamentu. O tem več v pogovoru z Walterjem Bandljem, predsednikom SSO.
Inštitut za narodnostna vprašanja na Reki odpira svojo enoto. O ključnih ciljih in načrtih več vodja enote, doktorica Barbara Riman v pogovoru z Marjano Mirković.
Ustavili pa smo se tudi na slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku, kjer so po zimskem premoru vnovič odprli restavracijo in to s kolinami. Še enem od običajev, ki tudi v Porabju izginja.
Prisluhnite oddaji!
864 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
V celovškem domu glasbe je v nedeljo 12.3 2017 spet pela Koroška. Tradicionalni koncert, ki ga na začetku marca pripravlja Krščanska kulturna zveza, je bil tokrat posvečen pesnici z libuškega polja, pred 115 leti rojeni pesnici z Libuškega polja Milki Hartman, umrli pred dvajsetimi leti. S svojo poezijo je pesnica pustila neizbrisen pečat na avstrijskem Koroškem.
Na koncertu je nastopilo šest zborov in glasbenih skupin, na različne načine povezanih prav z Milko Hartman, kot gostje pa mešani kvartet MundArt iz Zilje, komorni zbor Ave iz Ljubljane in dekliška vokalna skupina Bodeča Neža z Vrha svetega Mihaela na Goriškem. Koncert, ki ga je vsebinsko zasnoval Polde Zunder, so z interpretacijami pesmi Milke Hartman obogatili člani igralske skupine SPD Zarja iz železne Kaple.
V celovškem Domu glasbe, letos nabito polnem, se tradicionalno zberejo tudi najvišji predstavniki slovenskih koroških krovnih organizacij, partnerskih organizacij Slovencev v Italiji, slovenski in koroški cerkveni vrh. Letos se jim je pridružil tudi predsednik republike Borut Pahor in s tem javno podprl koroške Slovence.
“Smem ponosno ugotoviti, da Slovenci, kjerkoli smo kot narodna skupnost, ohranjamo svoj jezik, kot sveti gral našega narodnega značaja, se trudimo ostati skupaj, ne glede na razlike, ki so običajne med ljudmi. Skupaj smo kot narodna skupnost, kot pripadniki naroda, ki je majhen, a enako ponosen kot največji in se skupaj v tej multikulturni Evropi, in upajmo, da bo pri taki Evropi tudi ostalo, ohraniti ta značaj za bodoče rodove.”
Skrb za bodoče rodove se kaže tudi v pesmih Milke Hartman. Da si njen bogat pesniški opus vsekakor zasluži poklon, je v nagovoru občinstvu opozoril Janko Krištof, predsednik Krščanske kulturne zveze, ki je izdala 400 njenih uglasbenih pesmi, delo 41 različnih skladateljev:
“Pesmi Milke Hartman so prej ko slej aktualne in pojejo jih razni zbori po vsej Koroški in, upam si dodati, tudi po Sloveniji.”
V družini Milke Hartman, rojene leta 1902 v Libučah pri Pliberku, je bila vseskozi prisotna velika ljubezen do glasbe in petja, ki je zaznamovala tudi pesnico. Prva svetovna vojna ji je preprečila vpis na učiteljišče, leta 1925 je v Ljubljani končala gostinsko šolo in nato vodila po Sloveniji in na Koroškem kuharske, gospodinjske in pevske tečaje.
Med drugo svetovno vojno, ko so tečaje v Avstriji prepovedali, se je zaposlila kot gospodinja pri župniku Tomažu Holmarju v Št. Jakobu. Po koncu vojne je postala potujoča učiteljica in vodila kuharske tečaje do leta 1956, ko ji je bolezen preprečila opravljanje te dejavnosti. Nato je v pliberški župniji skupaj z otroki pripravljala proslave ob raznih praznovanjih in jih spremljala na kitaro ter s petjem.
Milka Hartmanova je začela pisati pesmi že zelo mlada, svojo prvo pesem Bandrovka je objavila v Koroškem Slovencu leta 1930, njena prva pesniška zbirka Dekliške pesmi pa je izšla 1934.
Moji spevi
Kdor bo bral te speve moje,
bo ocenil jih po svoje!
Pevec vsak drugače poje.
Ptiček vsak tako zasvira
kakor mu je kljun ustvarjen.
Vsakemu je glas podarjen.Saj, zato je moja lira,
oprostite – dragi – taka
kot se kljunček mi odpira.Zvokov ni mi dala sraka.
Vran ne poje, marveč kraka.Spev ljubezni ogenj vžiga,
da se plamen k nebu dviga;
je zdravilo, je modrost,
od srca do srca most.
Pesniški opus Milke Hartman je zaznamoval tudi koncert Koroška poje 2017. Na začetku je treba ustvariti prijetno vzdušje, pojasnjuje Polde Zunder, ki je zasnoval spored. To sta s skladbo Milkine melodije naredili violinistka Eva Hartmann in pianistka Vera Hartmann, pranečakinji Milke Hartman.
Skozi celoten koncert so se prepletale uglasbene in interpretirane pesmi. Večina nastopajočih je bila na različne načine povezana s pesnico, od njenih pranečakinj, članic skupine Hartmann’ce, ponosnih, da ohranjajo njeno zapuščino, zborovodje MoPZ Valetnin Polanšek Boža Hartmanna, nečaka, ki je vsoje hčere prav tako usmeril v glasbeno delovanje, do MoPZ Kralj Matjaž iz rodnih Libuč.
Vrhunec tokratnega koncerta je bila krstna izvedba skladbe To bo moja pesem pela – za mešani zbor (MePZ Bilka iz Bičovsa in MePZ PD Sele), orkester (člani Slovenske Filharmonije) in solista (Mario Podrečnik in Irina Lopinsky), delo skladatelja Romana Verdela, ki se je, kot ponosno pove, z pesmimi Milke Hartman srečal že v gimnazijskih letih, jih nato nekaj tudi uglasbil za ansambel Drava, zdaj pa sprejel nalogo, da za koncert napiše skladbo, v kateri štiri izbrane pesmi Milke Hartman poveže v celoto.
“Gre za 20. stoletje in življenje koroških Slovencev, obe svetovni vojni in vse posledice, nov vzpon in optimističen konec.”
Občinstvo je bilo navdušeno, tako kot visoki gostje. Med njimi je bila zvezna svetnica, članica vladne socialdemokratske stranke Ana Blatnik, ki je na koncertu zastopala deželnega glavarja. Čestitala je vsem nastopajočim, saj so pokazali, koliko bogastva ima Koroška in koliko ga je dala Milka Hartman:
“Mislim, da je za koroške Slovence in celotno Koroško to nekaj zelo pomembnega.”
Navdušen je bil tudi predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm.
“To je dokaz, da slovenska beseda in kultura živi na tem prostoru in to na zelo visokem nivoju. To je nekaj na kar smo lahko ponosni.”
Da si je koncert ogledal tudi predsednik države, je posebna čast, pravi Sturm, zaradi kakovosti prireditve prepričan, da si je predsednik izbral pravo priložnost.
Z odzivom občinstva je bil zadovoljen tudi predsednik Krščanske kulturne zveze, župnik v Bilčovsu Janko Krištof, ki je bučen aplavz občinstva doživel na odru, kot pevec v združenem zboru.
“Če slišiš tak odmev potem si tudi sam zelo, zelo zadovoljen. In tudi po tem, kar so mi povedali ljudje, je bilo zelo dovršeno in lahko v mnogih pogledih zelo zadovoljni.”
Posnetku letošnjega koncerta Koroška poje boste lahko prisluhnili v oddaji Sotočja na praznični 17. april. 2017
V tokratni oddaji pa lahko slišite tudi, da si Slovenci v Furlaniji Julijski krajini želijo dejavnejšo vlogo slovenske diplomacije pri bilateralnih pogovorih z Italijo in pomoč pri prizadevanjih rojakov, ki bi si radi zagotovili svojega predstavnika v rimskem parlamentu. O tem več v pogovoru z Walterjem Bandljem, predsednikom SSO.
Inštitut za narodnostna vprašanja na Reki odpira svojo enoto. O ključnih ciljih in načrtih več vodja enote, doktorica Barbara Riman v pogovoru z Marjano Mirković.
Ustavili pa smo se tudi na slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku, kjer so po zimskem premoru vnovič odprli restavracijo in to s kolinami. Še enem od običajev, ki tudi v Porabju izginja.
Prisluhnite oddaji!
Tudi za Furlanijo – Julijsko krajino veljajo strožji ukrepi za omejitev širjenja novega koronavirusa. Kako se z epidemijo sooča tamkajšnje gospodarstvo in kakšne olajšave pripravljajo? O tem v pogovoru z direktorjem Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Andrejem Šikom. Slovensko veleposlaništvo v Zagrebu je ob 8. marcu pripravilo pogovor o položaju žensk v družbi. Kako je z emancipacijo žensk na Hrvaškem, nas zanima v tokratni oddaji. Ustavimo se v Celovcu, kjer se je začelo uradno obeleževanje 100. obletnice koroškega plebiscita in je včeraj vnovič pela Koroška. Tradicionalno revijo Krščanske kulturne zveze so tokrat posvetili tudi ženskam. Dvojezična osnovna šola v Števanovcih je, da bi privabila nove učence, pripravila dan odprtih vrat. Kakšne prednosti prinaša šolanje na tej porabski šoli, pojasnjuje ravnateljica Agica Holec.
Požig Narodnega doma v Trstu je bil začetek fašizma v Evropi. Pojave, ki so pripeljali do njega, pa lahko opažamo tudi danes. To je eno od sporočil dokumentarnega filma TV Slovenija Požig, o katerem se pogovarjamo z avtorico Majdo Širca. Slovenski dom v Zagrebu je za 90 let skrbi za ohranitev in razvoj slovenstva na Hrvaškem prejel državno odlikovanje red za zasluge. O domu nekoč in danes tudi s pogledom v prihodnost razmišlja dolgoletni predsednik Darko Šonc. Z dolgoletnim predsednikom Slovenske športne zveze iz Celovca Marjan Velikom se pogovarjamo o pripravah na evropsko nogometno prvenstvo narodnih skupnosti, ki bo na avstrijskem Koroškem potekalo poleti. Ob zaključku projekta Transborders se v Potrni pridružimo Slovencem na avstrijskem Štajerskem, v Sakalovcih v Porabju pa zaplešemo s fašenki. Pridružite se nam!
Na Reki – evropski prestolnici kulture - je bil letošnji pustni karneval še posebej živahen in obiskovalci, prišli so tudi iz Slovenije, so bili navdušeni. Za mlade naj bi veljalo, da jih politično delovanje ne zanima. Pa to drži? Predsednik kluba slovenskih študentov v Celovcu Simon Rustia je prepričan, da je pri koroških Slovencih politika vedno prisotna. Kakšno pa je zanimanje mladih Slovencev v Italiji za šolanje v Sloveniji? Tudi o tem več v tokratni oddaji. Gostimo tržaškega slovenskega glasbenika, dirigenta in zborovodjo Janka Bana, ki je napisal pomembna poglavja v zgodovini vodilnih tržaških zborov. V Porabju pa se na srečanju z volivci pridružimo zagovornici Slovencev v madžarskem parlamentu Eriki Köles Kiss.
Kako je s politično participacijo Slovencev v Furlaniji – Julijski krajini? Odgovor sta iskali raziskovalki doktorici Sara Brezigar in Zaira Vidau. Njune ugotovitve so pomembne tudi v luči zastopstva Slovencev v rimskem parlamentu, ki je vse bolj ogroženo. Na avstrijskem Koroškem je že vrsto let poteka razprava o skupnem zastopstvu koroških Slovencev. O tem se pogovarjamo s politologom doktorjem Karlom Hrenom, ki ima svoj predlog. 100. obletnica koroškega plebiscita je povezala vse tri klube slovenskih študentov v Avstriji. Prepričani, da ni razlogov za praznovanje, vsak mesec desetega pripravljajo različne akcije, pojasnjuje predsednik graškega kluba Aljaž Pestotnik. Ustavimo se v Zagrebu, kjer so se slovenski kulturi in velikanu naše poezije poklonili s tremi dogodki, in v Monoštru na vaji domačega komornega zbora.
Kulturni praznik je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, letošnja praznovanja pa so bila tudi v znamenju pomembnih obletnic. Slovenci v Italiji so tako zaznamovali 75-letnico delovanja njihovega Radia Trst A in 25-letnico slovenskega televizijskega programa, porabski Slovenci pa 20-letnico delovanja Radia Monošter. Pridružimo se rojakom v Istri, ki so osrednjo slovesnost pripravili v Pulju. Kakšna pa bo usoda gledališkega abonmaja Pogled dlje in gostovanj profesionalnih gledališč iz Slovenije na avstrijskem Koroškem? Denarja namreč ni dovolj. Ministrstvo za kulturo odgovornost za sofinanciranje prelaga na Urad za Slovence v zamejstvu. Tam pa so prepričani, da bi moralo tudi pristojno kulturno ministrstvo prispevati sredstva, saj gre za promocijo slovenskih gledališč v tujini. Do kam sega slovenski kulturni prostor in pogled pristojnih v Sloveniji, lahko slišite v Sotočjih!
Gostimo koroškega Slovenca Jožka Hudla, ki se že od otroških let posveča kulturnemu delovanju. Bil je med ustanovitelji slovenske glasbene šole na Koroškem, vrsto let je vodil društvo Edinost v Pliberku, zdaj pa med drugim pomaga beguncem. Za svoj trud in povezovanje s Slovenijo je dobil visoko priznanje Javnega sklada za kulturne dejavnosti – srebrno plaketo. Že desetletja so tesno povezani Slovenci iz Benečije in Posočja. Po rodu smo enaki, pravi Zdravko Likar, eden od avtorjev knjige, v kateri je dokumentiran boj beneških Slovencev za obstoj in pomoč rojakov iz Posočja. Štiri leta je trajala priprava madžarsko slovenskega spletnega slovarja, ki bo v veliko pomoč tudi mladim porabskim rojakom pri učenju slovenskega jezika. Ustavimo se tudi na Reki – evropski prestolnici kulture – , ki bo leto dni Luka različnosti. Med številni prireditvami, ki so zaznamovale uradni začetek, je bil tudi odlično obiskan festival starih rockovskih zvezd – Old stars festival. Več v tokratni oddaji.
Potem ko sedem let med domačini ni bilo para, ki bi se odločil za poroko na tradicionalen način, so ga zdaj vendarle našli. Etnološka prireditev, ki jo pripravljajo v Repnu na tržaškem Krasu, letos končno bo. Kakšni pa so obeti, da bodo Slovenci tudi v prihodnje imeli svojega predstavnika v italijanskem parlamentu? O tem v pogovoru s senatorko Tatjano Rojc. Sedem zgodb je naslov gradiva za lažje učenje slovenščine v dvojezičnih ljudskih šolah na avstrijskem Koroškem. Pripravilo ga je sedem učiteljic, nekdanjih študentk Pedagoške visoke šole v Celovcu, uporablja pa ga že več kot polovica učencev. Kako do Slovencev v Medžimurski županiji, je vprašanje, na katerega med drugimi išče odgovor Barbara Antolič Vupora, predstavnica Slovencev v sosednji Varaždinski županiji. Do porabskih Slovencev pa je vnovič prišel Mali princ. Tokrat z razstavo knjig, v katerih nastopa, in likovnih del učencev iz Rogaške Slatine. Prislunite!
Učenci dvojezične osnovne šole z Gornjega Senika v Porabju so s svojo radijsko oddajo dokazali, da lahko uspešno soustvarjajo zamejske vsebine. Mlade na avstrijskem Koroškem k dejavni vlogi spodbuja projekt pisanja v slovenskem jeziku - Pisana promlad, ki letos poteka že desetič.Gostimo novo tajnico reške Bazovice Sandro Grudenić, nekdanjo učiteljico slovenskega jezika, ki ji idej ne manjka. Pomembni izzivi so tudi pred podjetji Slovencev v Furlaniji Julijski krajini. Kaj je značilno za ta podjetja, je zanimalo Slovenski raziskovalni inštitut iz Trsta. Kaj so ugotovili? Prisluhnite
Kaj si lahko Slovenci v Avstriji obetajo od nove turkizno zelene vlade? O tem s poslanko Zelenih Olgo Voglauer. Z vodjo Unikuma - kulturnega centra celovške univerze - Emilom Krištofom se pogovarjamo o zaznamovanju 100. obletnice koroškega plebiscita. Letos bo minilo tudi 100 let od požiga Narodnega doma v Trstu. O tem pomembnem simbolu Slovencev v Furlaniji Julijski krajini in njegovi prihodnji usodi razmišlja upokojeni novinar, urednik in publicist Ivo Jevnikar. Z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Kölleš Kiss pogledamo, kakšne izzive prinaša letošnje leto. Z rojakinjo mlajše generacije z Reke Mihelo Pauman Budanović pa spregovorimo tudi o vključevanju mladih.
»Ko si zadnjič vzameš čas« je naslov pesmi Tonča Feiniga novega albuma, ki ga je ta koroški slovenski glasbenik izdal sredi decembra. Album z naslovom Shine bomo predstavljamo v tokratni oddaji. Vzamemo pa si tudi čas za oceno iztekajočega se leta. Kako zadovoljni so Slovenci v Furlaniji Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem? Svojega predstavnika v parlamentu imajo, tako na Dunaju kot v Rimu, nikakršnih zagotovil pa nimajo, da bo tudi v prihodnje tako. Zanima nas, kako uspešni so bili rojaki na Hrvaškem predvsem pri uvajanju pouka slovenščine v šolah hrvaških šolah in kakšen je njihov položaj. O zelo pomembnem razvojnem programu slovenskega Porabja in sodelovanju z drugimi organizacijami pa se pogovarjamo z novim predsednikom krovne Državne slovenske samouprave Karlom Holcem. Prisluhnite!
Na avstrijskem Koroškem pozorno spremljajo napovedi o morebitni izgradnji drugega bloka krške nuklearke. O razlogih za nasprotovanje gradnji se pogovarjamo s Štefanom Merkačem, koroškim slovenskim okoljevarstvenikom, ki sodeloval pri pripravi ambicioznega energetskega načrta koroške deželne vlade. Pridružimo se najmlajšim rojakom, ki so na Reki pozdravili Miklavža in popestrili prednovoletno srečanje. Pri založbi Mladika so se poklonili lani umrlemu pisatelju in prevajalcu Alojzu Rebuli ter izdali dokumentarno monografijo o njegovem življenju. Skupaj s člani slavističnega društva Prekmurja, Prlekije in Porabja pa se odpravimo tudi v Monošter. Prisluhnite!
Rojaki na avstrijskem Koroškem so z navdušenjem sprejeli imenovanje Jožeta Marketza za novega krškega škofa. Pridružimo se Miklavžu, ki je v Slovenskem domu v Monoštru razveselil več kot 70 malčkov. Veselo je bilo tudi v reškem vrtcu in osnovni šoli Kozala, ki jo je obiskala Muca copatarica. Predsednica slovenskega društva iz Dubrovnika Tanja Baletić Cizej namreč te dni s svojimi lutkovnimi predstavami navdušuje najmlajše v Kvarnerju in Istri. Porobneje tudi o snemanju BBC-jevega dokumentarnega filma o Borisu Pahorju in peti izdaji knjige Gamsi na plazu Karla Prušnika Gašperja.
O slovenskih zamejskih založbah, odnosu države in pretočnosti ustvarjalne kreativnosti s tržaškim literatom in letošnjim Schwentnerjevim nagrajencem Markom Kravosom. Z ravnatelji treh slovenskih šol iz Furlanije Julijske krajine in z avstrijske Koroške Avstrije o vlogi šole pri oblikovanju manjšinsko dejavnih mladih rojakov. Slovenci na Hrvaškem oblikujejo svojo strategijo in zanima nas, katere so prednostne naloge. Kaj načrtujejo v Sakalovcih v Porabju? Prisluhnite!
Ob 70-letnici delovanja Narodnega sveta koroških Slovencev se z njegovim predsednikom Valentinom Inzkom pogovarjamo o enotnosti, izzivih in mladih. Ti so se zbrali tudi v Ljubljani na letošnjem sklepnem srečanju mreže Alpe Jadran - Maj. Kdo so ti mladi in zakaj se povezujejo, nas zanima v tokratni oddaji. Gostimo Nežo Kravos, predsednico novoustanovljenega društva mladih Slovencev v Italiji - DM+. O pouku slovenščine se pogovarjamo s Ksenjo Klovar Lukarič, novo učiteljico na reški OŠ Kozala, z Martinom Ropošem pa tudi o razvojnem programu slovenskega Porabja, vrednem skoraj 3 milijone evrov. Prisluhnite!
»Spreminjanje perspektive: od konflikta prek dialoga do konsenza« je bil naslov 30. evropskega kongresa narodnih skupnosti, ki ga je v Celovcu pripravil Biro za slovensko narodno skupnost. Ogledamo si premiero plesno-gledališke predstave, ki jo je pripravila mladinska gledališka skupina društva Bilka iz Bilčovsa. V Trstu obiščemo centralni urad za slovenski jezik v Furlaniji Julijski krajini, odprt lani poleti. Gostimo še eno vsestransko dejavno rojakinjo iz Zagreba Marjeto Trkman Kravar, tesno povezano s turizmom, in si v Monoštru ogledamo dela, nastala na tradicionalni 18. likovni koloniji. O razstavi in načrtih za galerijo več v tokratnih Sotočjih. Prisluhnite!
V Zagrebu so proslavili 90-letnico delovanja društva Slovenski dom. Kako slovesno je bilo, lahko slišite v tokratni oddaji. Z visokim komisarjem OVSE-ja za manjšinska vprašanja Lambertom Zannierom se pogovarjamo o položaju manjšin in njihovem bogastvu. Da je prednost, če si pripadnik manjšine, je prepričan znani tržaški Slovenec Bojan Brezigar. 20 let je življenje rojakov v zamejstvu predstavljal v kolumnah za dnevnik Večer, izbrane pa je zdaj objavil v knjigi Pogled izza meje. Kakšen je ta pogled? V oddaji gostimo tudi raziskovalko pouka slovenščine na novih srednjih šolah v Avstriji Bernardo Volavšek Kuresch in novega predsednika krovne organizacije porabskih Slovencev Karla Holca, ki je prevzel vodenje Državne slovenske samouprave. Kakšen je njegov pogled na slovensko manjšino? Prisluhnite!
Porabski Slovenci so po obisku premiera Marjana Šarca na Madžarskem zadovoljni. Zakaj, lahko slišite v tokratni oddaji. Kakšno vlogo lahko imajo slovenska zamejska gospodarska združenja v spreminjajočem se globalnem gospodarstvu? O tem več v pogovoru z goriškim rojakom Robertom Frandoličem, predsednikom Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, in Benjaminom Wakounigom, predsednikom Slovenske gospodarske zveze iz Celovca. O začetkih pouka slovenskega jezika na reški osnovni šoli Pećine pripoveduje nekdanja ravnateljica Irena Margan. Leta 2006 je začela s prostovoljnim poučevanjem svojega maternega jezika, zdaj pouk slovenščine v okviru hrvaške zakonodaje poteka že deseto leto. V Trstu pa se odpravimo po sledeh Primoža Trubarja. Prisluhnite
Dolgoletna predsednika krovnih slovenskih zamejskih organizacij Marjan Sturm in Rudi Pavšič sta bila za svoje delo in neprecenljiv prispevek k medkulturnem dialogu odlikovana z redom za zasluge. Kaj počneta in kako ocenjujeta trenutno dogajanje, nas zanima v tokratni oddaji. Slovensko kulturno društvo Rož je za svoje odmevno delo dobilo visoko avstrijsko odlikovanje. Kaj pomeni takšno priznanje, se pogovarjamo z režiserjem Marjanom Štikarjem, ki vedno znova poskrbi, da se o njihovem delu govori. V Zagrebu so se pred 90-letnico Slovenskega doma z biografijo poklonili ustanovitelju Franu Zavrniku in z razstavo gledališčniku Hinku Nučiču, na Reki pa so slovesno zaznamovali 10-letnico pouka slovenščine v osnovni šoli Pećine. Bolje pa lahko spoznate tudi mladega porabskega Slovenca Szabolcsa Andrejka, ki je delo našel v Murski Soboti. Prisluhnite!
Kaj so porabskim Slovencem prinesle lokalne in manjšinske volitve na Madžarskem? Cikcak po Šmihelu pri Pliberku ob koncu praznovanja 40-letnice lutkarstva in 20-letnice festivala Cikl Cakl. Z Miho Vavtijem spregovorimo o bližajoči se 30-letnici šmihelskega New Times Bigbanda, pomenu glasbene dejavnosti in težavah z njegovim financiranjem. Ogledamo si premiero predstave Krčmarica Mirandolina v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. Več lahko slišite o filmskem festivalu Poklon viziji, ki je potekal v kar 7 mestih v Sloveniji in Italiji. Gostimo pa tudi Vasiljko Tovarloža, dolgoletno in aktivno članico društva Slovenski dom v Zagrebu.
Po dveh letih vnovič seja sveta vlade za Slovence v zamejstvu, kaj se dogaja v Italiji - od slovenske narodne skupnosti do Južnih Tirolcev, Avstrija 100 let po senžermenski mirovni pogodbi, rojaki iz Zagreba so se z razstavo spomnili športne legende Leona Štuklja, pomembna vloga slovenskih zamejskih knjižnic. Prisluhnite!
Neveljaven email naslov