Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kaj kaže raziskava o družbenih in kulturnih kontekstih ter sodobnih izzivih mladih v zamejstvu? Kaj napoveduje Štefan Merkač, kandidat Zelenih na koroških deželnih volitvah? Zakaj je pomembna jusarska zemlja? Kaj prinaša projekt Mura Raba Tour?
Kakšen je položaj mladih v slovenskem zamejstvu, kako razmišljajo, kakšne so njihove vrednote? Odgovore ponuja monografija z naslovom “Splošni položaju mladih v slovenskem zamejstvu”, nastala v okviru širše raziskave o družbenih in kulturnih kontekstih ter sodobnih izzivih mladih v slovenskem zamejstvu.
Mladi so v starajoči se populaciji manjšina. Tako lahko govorimo tudi o manjšini v manjšini, je na predstavitvi prve od štirih monografij dejala urednica doktorica Vera Kržišnik Bukić in ob tem opozorila na različne razmere, tako da ne morejo govoriti o enotnem zamejstvu, temveč o več zamejstvih. Razmere so v marsičem podobne v Italiji in Avstriji ter na drugi strani na Madžarskem in Hrvaškem.
Raziskava je med drugim pokazala, da je mladim ( od 15 do 29 let) večjezičnost pomembnejša kot narodna pripadnost in razvoj slovenske skupnosti. Toda, ob tem so možne različne interpretacije, opozarja raziskovalec iz Slovenskega znanstvenega inštituta (SZI) v Celovcu Milan Obid.
Poleg pragmatičnega odločanja mladih se vprašanje narodne identitete vse bolj povezuje s skrajnim desnim populističnim govorom, je prepričan Obid, ki ob tem opozarja tudi na velik pomen socialne kontinuitete, za vprašanje prednikov in naslednikov:
“Enostavno ni res, da se mladi učijo slovensko in se trudijo za slovenščino, imajo namen svoje otroke naučiti slovensko samo zaradi pragmatičnih razlogov.”
Doktorica Maja Mezgec iz Slovenskega raziskovalnega inštituta iz Trsta (SLORI), ki je prav tako sodeloval v raziskavi, meni, da je večjezičnost med mladimi danes pač popularna. Ob tem pa opozarja na problem večjezičnosti prostora, ki je na Tržaškem ni zaznati. Slovenščina je omejena na določena območja.
“Če se sprehodite po Trstu, boste le redko videli napis, ki ni v italijanskem ali angleškem jeziku. Slovenščino bolj poredko srečamo.”
In kaj je pokazala raziskava med mladimi v hrvaškem delu zamejstva? Doktorica Barbara Riman, vodja enote INV-ja na Reki, med drugim opozarja na vse večjo težavo.
“Število rojakov in govorcev slovenščine nenehno upada”.
Zato tudi vzorec raziskave ni ravno reprezentativen.
Tako kot v drugih državah je tudi na Hrvaškem višja izobrazbena raven v primerjavi z ostalim prebivalstvom. Hierarhija vrednot je podobna, kot jo imajo vrstniki na Hrvaškem, ločijo pa se po manjši religioznosti in levo usmerjenih političnih stališčih. Več o raziskavi, v kateri so sodelovali Inštitut za narodnostna vprašanja iz Ljubljane, SLORI iz Trsta ter SZI in Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik iz Celovca, lahko slišite v tokratnih Sotočjih.
Mesec dni pred volitvami v koroški deželni zbor gostimo kandidata Zelenih Štefana Merkača. Njegovo ime je na listi na četrtem mestu, saj tako določajo pravila oziroma statut stranke, pojasnjuje. Kljub temu pa verjame v uspeh, ne sicer tako velik kot na prejšnjih volitvah pred petimi leti.
“Prepričan sem, da bomo ostali v deželnem zboru. je pa seveda vprašanje, ali bomo povabljeni v koalicijo. Nova ustava omogoča, da smo tudi s štirimi mandati povabljeni k sodelovanju in če bo temu tako, bi lahko bil tudi v deželnem zboru.”
Po več kot desetletnem trudu so slovenske agrarne skupnosti na Tržaškem dosegle pomembno zmago. Italijanski parlament je z zakonom zaščitil skupno vaško lastnino oziroma jusarsko zemljo, zelo pomembno za rojake v Furlaniji Julijski krajini. Tudi o tem lahko več slišite v tokratni oddaji. Predstavljamo pa še Mura Raba Tour, čezmejni projekt, ki naj bi približal Porabje in spodbudil njegov razvoj. Kaj vse načrtujejo v okviru nekaj manj kot 800.000 evrov vrednega turističnega in kulturnega projekta pojasnjuje Simon Balažic, direktor TV As iz Murske Sobote.
867 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Kaj kaže raziskava o družbenih in kulturnih kontekstih ter sodobnih izzivih mladih v zamejstvu? Kaj napoveduje Štefan Merkač, kandidat Zelenih na koroških deželnih volitvah? Zakaj je pomembna jusarska zemlja? Kaj prinaša projekt Mura Raba Tour?
Kakšen je položaj mladih v slovenskem zamejstvu, kako razmišljajo, kakšne so njihove vrednote? Odgovore ponuja monografija z naslovom “Splošni položaju mladih v slovenskem zamejstvu”, nastala v okviru širše raziskave o družbenih in kulturnih kontekstih ter sodobnih izzivih mladih v slovenskem zamejstvu.
Mladi so v starajoči se populaciji manjšina. Tako lahko govorimo tudi o manjšini v manjšini, je na predstavitvi prve od štirih monografij dejala urednica doktorica Vera Kržišnik Bukić in ob tem opozorila na različne razmere, tako da ne morejo govoriti o enotnem zamejstvu, temveč o več zamejstvih. Razmere so v marsičem podobne v Italiji in Avstriji ter na drugi strani na Madžarskem in Hrvaškem.
Raziskava je med drugim pokazala, da je mladim ( od 15 do 29 let) večjezičnost pomembnejša kot narodna pripadnost in razvoj slovenske skupnosti. Toda, ob tem so možne različne interpretacije, opozarja raziskovalec iz Slovenskega znanstvenega inštituta (SZI) v Celovcu Milan Obid.
Poleg pragmatičnega odločanja mladih se vprašanje narodne identitete vse bolj povezuje s skrajnim desnim populističnim govorom, je prepričan Obid, ki ob tem opozarja tudi na velik pomen socialne kontinuitete, za vprašanje prednikov in naslednikov:
“Enostavno ni res, da se mladi učijo slovensko in se trudijo za slovenščino, imajo namen svoje otroke naučiti slovensko samo zaradi pragmatičnih razlogov.”
Doktorica Maja Mezgec iz Slovenskega raziskovalnega inštituta iz Trsta (SLORI), ki je prav tako sodeloval v raziskavi, meni, da je večjezičnost med mladimi danes pač popularna. Ob tem pa opozarja na problem večjezičnosti prostora, ki je na Tržaškem ni zaznati. Slovenščina je omejena na določena območja.
“Če se sprehodite po Trstu, boste le redko videli napis, ki ni v italijanskem ali angleškem jeziku. Slovenščino bolj poredko srečamo.”
In kaj je pokazala raziskava med mladimi v hrvaškem delu zamejstva? Doktorica Barbara Riman, vodja enote INV-ja na Reki, med drugim opozarja na vse večjo težavo.
“Število rojakov in govorcev slovenščine nenehno upada”.
Zato tudi vzorec raziskave ni ravno reprezentativen.
Tako kot v drugih državah je tudi na Hrvaškem višja izobrazbena raven v primerjavi z ostalim prebivalstvom. Hierarhija vrednot je podobna, kot jo imajo vrstniki na Hrvaškem, ločijo pa se po manjši religioznosti in levo usmerjenih političnih stališčih. Več o raziskavi, v kateri so sodelovali Inštitut za narodnostna vprašanja iz Ljubljane, SLORI iz Trsta ter SZI in Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik iz Celovca, lahko slišite v tokratnih Sotočjih.
Mesec dni pred volitvami v koroški deželni zbor gostimo kandidata Zelenih Štefana Merkača. Njegovo ime je na listi na četrtem mestu, saj tako določajo pravila oziroma statut stranke, pojasnjuje. Kljub temu pa verjame v uspeh, ne sicer tako velik kot na prejšnjih volitvah pred petimi leti.
“Prepričan sem, da bomo ostali v deželnem zboru. je pa seveda vprašanje, ali bomo povabljeni v koalicijo. Nova ustava omogoča, da smo tudi s štirimi mandati povabljeni k sodelovanju in če bo temu tako, bi lahko bil tudi v deželnem zboru.”
Po več kot desetletnem trudu so slovenske agrarne skupnosti na Tržaškem dosegle pomembno zmago. Italijanski parlament je z zakonom zaščitil skupno vaško lastnino oziroma jusarsko zemljo, zelo pomembno za rojake v Furlaniji Julijski krajini. Tudi o tem lahko več slišite v tokratni oddaji. Predstavljamo pa še Mura Raba Tour, čezmejni projekt, ki naj bi približal Porabje in spodbudil njegov razvoj. Kaj vse načrtujejo v okviru nekaj manj kot 800.000 evrov vrednega turističnega in kulturnega projekta pojasnjuje Simon Balažic, direktor TV As iz Murske Sobote.
Kako so porabski Slovenci zadovoljni z izidi parlamentarnih volitev na Madžarskem in kaj si obetajo od nadaljevanja vladanja Viktorja Orbana? Koroški kulturni dnevi v Ljubljani so pred vrati. Kaj si lahko ogledate in koga lahko poslušate do 28. aprila? Katarina Hartmann vas vabi v Celovec na humanitarno prireditev za prebivalce Ukrajine. Kako so v Dolini pri Trstu odmevale obmejne pesmi koroških Slovencev in odpirale mejo? V Reziji si ogledamo najdbe s prvega tamkajšnjega arheološkega najdišča, v Pulju pa preverjamo, kaj se dogaja v slovenskem kulturnem društvu Istra.
Narodni dom v Trstu, zdaj uradno v rokah slovenske narodne skupnosti, naj bi v prihodnjih desetih letih postal eno od pomembnih kulturnih središč v mestu. Trenutno pa duhove buri odločitev, da se iz njega umakne otroški oddelek Narodne in študijske knjižnice. Kako so s sklepi, sprejetimi na zasedanju medvladne mešane slovensko madžarske komisije, zadovoljni porabski rojaki? Slovenci na Hrvaškem opozarjajo na težave, ki so jih povzročili protikoronski ukrepi, in bi lahko vplivale tudi na njihovo opredeljevanje. V Gradcu so razpravljali o odraščanju s slovenščino in možnostih za dvojezične družine. V Celovcu pa je zaživel projekt Miša, s katerim želijo privabiti mlade bralce.
Pri koroških Slovencih je kulturno mrtvilo s predstavo Let v Rim med prvimi pregnal Teater Šentjanž. Z gledališčem sta tesno povezani Marina Černetič iz Benečije in tržaška Slovenka Lučka Peterlin. Za vsestransko delo na področju ljubiteljske kulture sta pred kratkim dobili srebrni plaketi Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Spominsko plaketo Avgusta Pavla, ki jo podeljuje Železna županija, je dobila Irena Fasching, upokojena učiteljica iz Sakalovcev. S pohodniki po Stezi prijateljstva obujamo spomine na začetke Odprte meje pred 40 leti. Da je Slovencev na Hrvaškem vse manj, pa opozarja Vasja Simonič, prepričan, da bi morala matična država za njih storiti več.
Tudi v zamejstvu se vrstijo različne prireditve v podporo Ukrajini. Tržaški slovenski literat Marij Čuk je tako pripravil pesniški večer za mir, na katerem so sodelovali pesniki in pesnice iz Furlanije – Julijske krajine. Z vodjo Kulturnega centra Lojze Bratuž Franko Žgavec se pogovarjamo o 60-letnici delovanja enega od kulturnih središč Slovencev na Goriškem. V Pliberku si ogledamo razstavo Bivanje z lesom. V Sakalovcih v Porabju se pridružimo rojakom na pravljičnem večeru. Akademsko izobraženi kitarist Natko Štiglić pa spregovori o mladih rojakih v Kvarnerju, študiju v Sloveniji in svojih načrtih.
Avstrija je, bolj kot druge zahodnoevropske države, vpeta v rusko in ukrajinsko gospodarstvo, zato bi jo lahko sprejete sankcije bolj prizadele, pojasnjuje Feliks Wieser, podpredsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca (SGZ). Z Jero Jagodic se pogovarjam o projektih, ki jih SGZ pripravlja za mlade rojake iz regije Alpe Jadran. V Dolini pri Trstu prisluhnemo utišanim zvonovom, katerih odmev se je razširil daleč prek meja. Predaleč, menijo domačini. V Monoštru se na pustovanju pridružimo porabskim slovenskim upokojencem. Rojakinja z Reke Štefi Sila-Zih pa pripoveduje o svojih slovenskih koreninah, slikanju in druženju v društvu Bazovica.
»Če bomo lahko udejanjili zaščitni zakon za Slovence v Italiji, bo to res zlato odlikovanje,« je ob prejemu zlatega reda za zasluge dejala senatorka Tatjana Rojc in odlikovanje posvetila vsem, ki so se borili in tudi umrli za slovensko narodno skupnost v Italiji. Poslanka v saboru Barbara Antolić Vupora pojasnjuje, kaj so se štiri slovenske parlamentarke iz sosednjih držav dogovorile na srečanju v Ljubljani. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss podrobneje o sporazumu o gospodarskem razvoju obmejnega območja, po katerem naj bi v petih letih Slovenija in Madžarska namenili po 25 milijonov evrov. V Celovcu pa Mohorjeva družba odpira Forum Slovenicum - slovenski dijaški dom.
Kako je z vpisom v šole s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji – Julijski krajini? So podatki za prihodnje šolsko leto spodbudni? Novi profesorici slovenskega jezika na eni od reških gimnazij Simoni Mahovič izzivov in načrtov pri poučevanju slovenščine ne bo zmanjkalo. Doktor Daniel Wutti predstavlja pilotni projekt za skupno razumevanje preteklosti v regiji Alpe-Jadran, v katerega bodo vključeni tudi učitelji iz Slovenije. O slovenski zamejski književnosti od Trsta do Porabja z Marijem Čukom in Dušanom Mukičem, o literarnem natečaju Porabske litere pa s Štefanom Kardošem.
Kulturni praznik je za Slovence v sosednjih državah eden najpomembnejših, zato se prireditve vrstijo ves februar. Praznovanja so bila letos v znamenju Prešerna, Kosovela, Milke Hartman in lončarstva. Skupnemu slovenskemu kulturnemu prostoru naj bi v prihodnjih letih sledil še skupni gospodarski prostor. To naj bi določala nova strategija odnosov s Slovenci zunaj matične države, ki jo pripravlja pristojni urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Po besedah ministrice Helene Jaklitsch bi lahko vlada sprejela strategijo v mesecu ali dveh.
Slovenščina v tržaškem mestnem svetu je nezaželena, toda slovenski svetniki se ne bodo uklonili, zagotavlja Valentina Repini. Nužej Tolmaier, letošnji Tischlerjev nagrajenec, ostaja optimističen glede prihodnosti kulturnega delovanja koroških Slovencev. Mlada zdravnica iz Celovca Lidija Domej bodočim brucem iz zamejstva svetuje, naj se udeležijo informativnih dni. Študentskih let v Ljubljani se spominja tudi Ines Pipan, ki se je zaradi ljubezni vrnila na domačo Reko. Da bi se več porabskih mladih odločilo za študij v Sloveniji, pa si želi Andrea Kovacs, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem, ki ji tudi letos načrtov ne manjka.
Kako v teh zahtevnih časih poteka pouk v dvojezičnih šolah na avstrijskem Koroškem in v šolah s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji – Julijski krajini? Pojasnjujeta Sabina Sandrieser, vodja oddelka za manjšinsko šolstvo na izobraževalni direkciji dežele Koroške, in podravnatelj večstopenjske šole na Opčinah David Pupulin. Predstava Meje sneženja v režiji Gorana Vojnovića - poklon Slovenskega stalnega gledališča v Trstu Marku Sosiču. Planinska skupina društva Bazovica z Reke praznuje 20-letnico delovanja. Knjige v slovenskem jeziku pa so v tiskarni Wellisch v Monoštru tiskali v 19. stoletju. Prisluhnite!
Cepljenje je za konec pandemije, kot zdaj kaže, za družbo najvarnejša in najenostavnejša pot, pravi Olga Voglauer, poslanka Zelenih v avstrijskem državnem zboru, kjer ima obvezno cepljenje široko politično podporo. Furlanija – Julijska krajina je spomeniku bazoviškim junakom dodelila status kulturnega pomena. Kaj to dejansko pomeni in kakšni bodo naslednji koraki? Zgodovinar Milan Pahor, predsednik odbora za proslavo bazoviških junakov, je zadovoljen, da so dozoreli časi za takšno odločitev. Egon in Metka sta lika, s katerima karikaturist Bojan Grlica komentira aktualno dogajanje v glasilih Slovencev na Reki in navdiha mu nikoli ne zmanjka. Televizijski oddaji Rojaki pa nikoli ne manjka gostov, ugotavlja urednik Dušan Tomažič.
Slovence na Madžarskem letos med drugim čaka popis prebivalstva. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec je optimističen, da jih bo več, kot jih je bilo pred 10 leti. Na Hrvaškem so popis prebivalstva izpeljali lani. Predstavnica slovenske manjšine v Varaždinski županiji Barbara Antolić Vupora, poslanka v saboru, je prepričana, da navodila za pripadnike manjšin niso bila dovolj jasna. Mešani pevski zbor Danica letos praznuje 110-letnico delovanja. Tradicionalni novoletni koncert so že drugo leto zapored morali pripraviti na spletu. Knjiga v pokušino pa je naslov podkasta, v katerem Gabriel Milič predstavlja novosti Založništva tržaškega tiska. Študent humanistike v Trstu je prepričan, da se Slovencem v Italiji ni bati za prihodnost.
Med najpomembnejše izzive vsekakor sodi izobraževanje v maternem jeziku od vrtca naprej. To velja tudi za Slovence na Hrvaškem. Predsednica njihove krovne organizacije - Zveze slovenskih društev - Barbara Riman pa si želi več posluha matične države in njeno pomoč pri krepiti položaja slovenske manjšine na Hrvaškem. Kaj ponuditi rojakom in vsem ostalim v Narodnem domu v središču Trsta? Uskladitev različnih pričakovanj bo eden pomembnejših izzivov, ugotavljata predsednika krovnih organizacij Slovencev v Italiji Ksenija Dobrila in Walter Bandelj. V oddaji gostimo tudi zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Köleš Kiss. Ker delo še ni končano in ima še dovolj energije, se bo na letošnjih parlamentarnih volitvah vnovič potegovala za ta mandat. Predsedujoča sosvetu slovenske narodne skupnosti pri uradu avstrijskega zveznega kanclerja Suzana Weitlaner pa si želi več srečanj s pristojnimi ministri, predvsem z ministrom za izobraževanje. Razlog je prav jezik.
Oktet Suha z avstrijske Koroške je imel v 40 letih delovanja več kot 1500 nastopov na vseh kontinentih sveta. Izdali so 12 albumov, ob jubileju pa tudi knjigo z naslovom Kam še, kam? Skozi glasbeno zgodovino ene najbolj znanih koroških slovenskih vokalnih zasedb se sprehajamo v tokratni oddaji; od neuradne himne N'mau čez izaro, priredb znanih domačih in tujih skladb, uglasbljene poezije do venčka koroških ob spremljavi tamburaške skupine Tamika.
Utrjevanje skupnega slovenskega gospodarskega prostora in pritegnitev mladih. To sta strateški usmeriti Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta, ki je za svoje 75-letno delovanje dobilo državno odlikovanje – medaljo za zasluge. Odpravimo se v Kanalsko dolino, kjer zelo pogrešajo druženje, kulturne prireditve in pevske nastope. V Celovcu so predstavili 15. številko literarne revije Rastje in ugotovili, da je za koroškimi slovenskimi literati zelo uspešno leto. Porabski slovenski upokojenci si ob 25-letnici delovanja želijo več mlajših članov. Z reškim fotografom Istogom Žoržem pa se pogovarjamo o očetu, prav tako poklicnem fotografu, sinu, vizualnem umetniku, njihovi skupni razstavi fotografij in društvu Bazovica.
Bo stalna konferenca vodij sosvetov avstrijskih narodnih skupnosti okrepila njihovo moč, ali bodo problemi koroških Slovencev potisnjeni v ozadje? Mnenja krovnih organizacij so deljena. Cilj, zagotoviti kakovostno dvojezično izobrazbo od najzgodnejših let naprej, ostaja skupen vsem. V Furlaniji – Julijski krajini so se poklonili peterici openskih junakov, zavednih rojakov, ki so jih ustrelili pred 80 leti na strelišču na Opčinah pri Trstu. Tišina za oči je naslov knjige pisatelja, scenarista in novinarja Branka Šömna, s katero so v Slovenskem domu Zagreb obeležili svetovni dan človekovih pravic. Ustavimo se pri Slovencih v Umagu, ki letos praznujejo 10-letnico delovanja. Z županjo Sakalovcev Valerijo Rogan se pogovarjamo o njihovi najnovejši pridobitvi - Etični hiši. Kaj se bo dogajalo v njej? Prisluhnite!
Avstrija je korenito reformirala svojo finančno upravo. Kako pa je s plačili davkov in spodbudami v času pandemije? Razmišljajo morda o znižanju davkov? Ne. Vodilo davčne zakonodaje je, da kdor več ima, naj tudi več da, pojasnjuje dr. Marian Wakounig, regionalni direktor avstrijske davčne uprave. Ustavimo se v Rimu, kjer so Slovenci te dni zelo dejavni, in zavijemo v zasneženo Kanalsko dolino, kjer ohranjajo tradicijo miklavževanja. Mešani pevski zbor slovenskega društva Triglav iz Splita je s koncertom praznoval 25-letnico delovanja. Še bolj slovesno bo prihodnje leto ob 30.obletnici ustanovitve društva, pravi predsednik Cveto Šušmelj. V Porabju pa si skupaj z rojaki ogledamo dokumentarni film Med Muro in Rabo, ki pripoveduje o njihovi preteklosti in sedanjosti.
Kulturni dom v Gorici je slovesno s koncertom in v znamenju sožitja zaključil praznovanja ob 40-letnici delovanja. Oktet Suha, ki je moral preložiti slavnostni koncert ob svoji 40-letnici, verjame, da bo prihodnje leto praznovanje še lepše. Ob še enem spletnem knjižnem sejmu nas zanima, kako so z njim zadovoljne tržaške slovenske založbe. Čestitamo porabski Slovenki Veri Gašpar, dobitnici Maroltove listine - priznanja za folklorne dejavnosti. Eduard Hemar, hrvaški slovenski raziskovalec zgodovine športa, pa pove več o Športnem biografskem leksikonu Primorsko-goranske županije.
Ali si lahko prosekar, vino pridelano na Proseku, ki je ime dalo znanemu italijanskemu vinu prosecco, končno obeta večjo zaščito in vlaganja v območje tržaškega Krasa? O tem s tajnikom Kmečke zveze iz Trsta Erikom Mastnom. Gostimo mlade, ki želijo Barkovljam vliti novih moči, zato so ustavili mladinski krožek. Profesor iz Varaždina Miroslav Gradečak pripoveduje, kako je ped desetim leti prvi začel poučevati slovenski jezik na eni od hrvaških gimnazij. Koroški slovenski baritonist Gabriel Lipuš se je Josipu Ipavcu poklonil s trojno zgoščenko, na kateri je zbral vse skladateljeve samospeve. Ustavimo se tudi v Monoštru, kjer so v Slovenskem domu na ogled dela, nastala na jubilejni 20. mednarodni likovni koloniji. Kako pa kaže galeriji? Idej, kaj vse bi lahko bilo v njej, ne manjka.
Kako je z zaščito slovenske jezikovne manjšine v Italiji in katere so najbolj pereče pomanjkljivosti? Je odgovor na mačehovski odnos Furlanije - Julijske krajine priprava nove jezikovne politike? Skupnost južnokoroških kmetov in kmetic je na nedavnih volitvah v koroško kmetijsko zbornico vnovič osvojila štiri mandate in postala tretja najmočnejša frakcija. Gre za zgodovinski uspeh, je zadovoljen nosilec liste Marjan Čik. V Porabju se pridružimo udeležencem zadnjega letošnjega srečanja mreže MAJ – Mladi Alpe Jadran, namenjeno filmskemu ustvarjanju. Dramski igralec Tilen Kožamelj pa pripoveduje o učenju s pomočjo lutk, življenju in delu na Reki ter sodelovanju s tam živečo slovensko narodno skupnostjo.
Neveljaven email naslov