Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kaj kaže raziskava o družbenih in kulturnih kontekstih ter sodobnih izzivih mladih v zamejstvu? Kaj napoveduje Štefan Merkač, kandidat Zelenih na koroških deželnih volitvah? Zakaj je pomembna jusarska zemlja? Kaj prinaša projekt Mura Raba Tour?
Kakšen je položaj mladih v slovenskem zamejstvu, kako razmišljajo, kakšne so njihove vrednote? Odgovore ponuja monografija z naslovom “Splošni položaju mladih v slovenskem zamejstvu”, nastala v okviru širše raziskave o družbenih in kulturnih kontekstih ter sodobnih izzivih mladih v slovenskem zamejstvu.
Mladi so v starajoči se populaciji manjšina. Tako lahko govorimo tudi o manjšini v manjšini, je na predstavitvi prve od štirih monografij dejala urednica doktorica Vera Kržišnik Bukić in ob tem opozorila na različne razmere, tako da ne morejo govoriti o enotnem zamejstvu, temveč o več zamejstvih. Razmere so v marsičem podobne v Italiji in Avstriji ter na drugi strani na Madžarskem in Hrvaškem.
Raziskava je med drugim pokazala, da je mladim ( od 15 do 29 let) večjezičnost pomembnejša kot narodna pripadnost in razvoj slovenske skupnosti. Toda, ob tem so možne različne interpretacije, opozarja raziskovalec iz Slovenskega znanstvenega inštituta (SZI) v Celovcu Milan Obid.
Poleg pragmatičnega odločanja mladih se vprašanje narodne identitete vse bolj povezuje s skrajnim desnim populističnim govorom, je prepričan Obid, ki ob tem opozarja tudi na velik pomen socialne kontinuitete, za vprašanje prednikov in naslednikov:
“Enostavno ni res, da se mladi učijo slovensko in se trudijo za slovenščino, imajo namen svoje otroke naučiti slovensko samo zaradi pragmatičnih razlogov.”
Doktorica Maja Mezgec iz Slovenskega raziskovalnega inštituta iz Trsta (SLORI), ki je prav tako sodeloval v raziskavi, meni, da je večjezičnost med mladimi danes pač popularna. Ob tem pa opozarja na problem večjezičnosti prostora, ki je na Tržaškem ni zaznati. Slovenščina je omejena na določena območja.
“Če se sprehodite po Trstu, boste le redko videli napis, ki ni v italijanskem ali angleškem jeziku. Slovenščino bolj poredko srečamo.”
In kaj je pokazala raziskava med mladimi v hrvaškem delu zamejstva? Doktorica Barbara Riman, vodja enote INV-ja na Reki, med drugim opozarja na vse večjo težavo.
“Število rojakov in govorcev slovenščine nenehno upada”.
Zato tudi vzorec raziskave ni ravno reprezentativen.
Tako kot v drugih državah je tudi na Hrvaškem višja izobrazbena raven v primerjavi z ostalim prebivalstvom. Hierarhija vrednot je podobna, kot jo imajo vrstniki na Hrvaškem, ločijo pa se po manjši religioznosti in levo usmerjenih političnih stališčih. Več o raziskavi, v kateri so sodelovali Inštitut za narodnostna vprašanja iz Ljubljane, SLORI iz Trsta ter SZI in Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik iz Celovca, lahko slišite v tokratnih Sotočjih.
Mesec dni pred volitvami v koroški deželni zbor gostimo kandidata Zelenih Štefana Merkača. Njegovo ime je na listi na četrtem mestu, saj tako določajo pravila oziroma statut stranke, pojasnjuje. Kljub temu pa verjame v uspeh, ne sicer tako velik kot na prejšnjih volitvah pred petimi leti.
“Prepričan sem, da bomo ostali v deželnem zboru. je pa seveda vprašanje, ali bomo povabljeni v koalicijo. Nova ustava omogoča, da smo tudi s štirimi mandati povabljeni k sodelovanju in če bo temu tako, bi lahko bil tudi v deželnem zboru.”
Po več kot desetletnem trudu so slovenske agrarne skupnosti na Tržaškem dosegle pomembno zmago. Italijanski parlament je z zakonom zaščitil skupno vaško lastnino oziroma jusarsko zemljo, zelo pomembno za rojake v Furlaniji Julijski krajini. Tudi o tem lahko več slišite v tokratni oddaji. Predstavljamo pa še Mura Raba Tour, čezmejni projekt, ki naj bi približal Porabje in spodbudil njegov razvoj. Kaj vse načrtujejo v okviru nekaj manj kot 800.000 evrov vrednega turističnega in kulturnega projekta pojasnjuje Simon Balažic, direktor TV As iz Murske Sobote.
874 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Kaj kaže raziskava o družbenih in kulturnih kontekstih ter sodobnih izzivih mladih v zamejstvu? Kaj napoveduje Štefan Merkač, kandidat Zelenih na koroških deželnih volitvah? Zakaj je pomembna jusarska zemlja? Kaj prinaša projekt Mura Raba Tour?
Kakšen je položaj mladih v slovenskem zamejstvu, kako razmišljajo, kakšne so njihove vrednote? Odgovore ponuja monografija z naslovom “Splošni položaju mladih v slovenskem zamejstvu”, nastala v okviru širše raziskave o družbenih in kulturnih kontekstih ter sodobnih izzivih mladih v slovenskem zamejstvu.
Mladi so v starajoči se populaciji manjšina. Tako lahko govorimo tudi o manjšini v manjšini, je na predstavitvi prve od štirih monografij dejala urednica doktorica Vera Kržišnik Bukić in ob tem opozorila na različne razmere, tako da ne morejo govoriti o enotnem zamejstvu, temveč o več zamejstvih. Razmere so v marsičem podobne v Italiji in Avstriji ter na drugi strani na Madžarskem in Hrvaškem.
Raziskava je med drugim pokazala, da je mladim ( od 15 do 29 let) večjezičnost pomembnejša kot narodna pripadnost in razvoj slovenske skupnosti. Toda, ob tem so možne različne interpretacije, opozarja raziskovalec iz Slovenskega znanstvenega inštituta (SZI) v Celovcu Milan Obid.
Poleg pragmatičnega odločanja mladih se vprašanje narodne identitete vse bolj povezuje s skrajnim desnim populističnim govorom, je prepričan Obid, ki ob tem opozarja tudi na velik pomen socialne kontinuitete, za vprašanje prednikov in naslednikov:
“Enostavno ni res, da se mladi učijo slovensko in se trudijo za slovenščino, imajo namen svoje otroke naučiti slovensko samo zaradi pragmatičnih razlogov.”
Doktorica Maja Mezgec iz Slovenskega raziskovalnega inštituta iz Trsta (SLORI), ki je prav tako sodeloval v raziskavi, meni, da je večjezičnost med mladimi danes pač popularna. Ob tem pa opozarja na problem večjezičnosti prostora, ki je na Tržaškem ni zaznati. Slovenščina je omejena na določena območja.
“Če se sprehodite po Trstu, boste le redko videli napis, ki ni v italijanskem ali angleškem jeziku. Slovenščino bolj poredko srečamo.”
In kaj je pokazala raziskava med mladimi v hrvaškem delu zamejstva? Doktorica Barbara Riman, vodja enote INV-ja na Reki, med drugim opozarja na vse večjo težavo.
“Število rojakov in govorcev slovenščine nenehno upada”.
Zato tudi vzorec raziskave ni ravno reprezentativen.
Tako kot v drugih državah je tudi na Hrvaškem višja izobrazbena raven v primerjavi z ostalim prebivalstvom. Hierarhija vrednot je podobna, kot jo imajo vrstniki na Hrvaškem, ločijo pa se po manjši religioznosti in levo usmerjenih političnih stališčih. Več o raziskavi, v kateri so sodelovali Inštitut za narodnostna vprašanja iz Ljubljane, SLORI iz Trsta ter SZI in Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik iz Celovca, lahko slišite v tokratnih Sotočjih.
Mesec dni pred volitvami v koroški deželni zbor gostimo kandidata Zelenih Štefana Merkača. Njegovo ime je na listi na četrtem mestu, saj tako določajo pravila oziroma statut stranke, pojasnjuje. Kljub temu pa verjame v uspeh, ne sicer tako velik kot na prejšnjih volitvah pred petimi leti.
“Prepričan sem, da bomo ostali v deželnem zboru. je pa seveda vprašanje, ali bomo povabljeni v koalicijo. Nova ustava omogoča, da smo tudi s štirimi mandati povabljeni k sodelovanju in če bo temu tako, bi lahko bil tudi v deželnem zboru.”
Po več kot desetletnem trudu so slovenske agrarne skupnosti na Tržaškem dosegle pomembno zmago. Italijanski parlament je z zakonom zaščitil skupno vaško lastnino oziroma jusarsko zemljo, zelo pomembno za rojake v Furlaniji Julijski krajini. Tudi o tem lahko več slišite v tokratni oddaji. Predstavljamo pa še Mura Raba Tour, čezmejni projekt, ki naj bi približal Porabje in spodbudil njegov razvoj. Kaj vse načrtujejo v okviru nekaj manj kot 800.000 evrov vrednega turističnega in kulturnega projekta pojasnjuje Simon Balažic, direktor TV As iz Murske Sobote.
Primorski dnevnik - edini dnevnik Slovencev v sosednjih državah - praznuje 75 let izhajanja. Skrb za povezanost slovenske manjšine v Italiji, zavezanost jeziku in odpiranje novih poti – poslanstvo Primorskega dnevnika – ostaja nespremenjeno, pravi odgovorni urednik Igor Devetak. Učenci se vračajo v šolske klopi tudi na avstrijskem Koroškem. Kako poteka pouk in priprave na maturo, se pogovarjamo z ravnateljico Slovenske gimnazije v Celovcu Zalko Kuchling. Ustavimo se na Reki, kamor se v društvo Bazovica vrača tudi dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Kölles Kiss pa pojasnjuje, kakšne spremembe prinašajo načrtovanje spremembe manjšinske zakonodaje.
Države sprejemajo več deset milijard evrov vredne ukrepe za blažitev posledic epidemije. Kako podjetjem in posameznikom pomaga Avstrija? O tem podrobneje s koroškim Slovencem doktorjem Marianom Wakounigom, regionalnim direktorjem za davke in carine pri avstrijskem finančnem ministrstvu in član krizne skupine. Preverjamo tudi, kaj se dogaja s Posojilnico bank, dobro znano tudi varčevalcem iz Slovenije. Kulturno življenje Slovencev v Italiji v času epidemije ni zamrlo. Preselilo se je na splet in domača dvorišča. To velja, kot lahko slišite, tudi za Majenco, priljubljeno etnološko prireditev v Dolini pri Trstu. Valeria Gašpar, ki se je pred 25 leti iz porabske Verice preselila v sosednje slovenske Čepince, pa pripoveduje o težavah, ki jih povzroča zaprta meja z Madžarsko. Prisluhnite!
V Italiji so šole zaprte že od konca februarja, kdaj se bodo odprle pa še vedno ni jasno. Kako so se s spremenjenimi razmerami soočile šole s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji Julijski krajini, sprašujemo ravnateljico Znanstvenega liceja Franceta Prešerna iz Trsta Loredano Guštin. Zanima nas tudi, kako je s poukom na slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici. Kako so se v času epidemije prilagodile šola na avstrijskem Koroškem, se pogovarjamo z ravnateljem Evropske ljudske šole v Šmihelu pri Pliberku Danilom Katzem. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec pa pojasnjuje, kako je z ukrepi in njihovim sproščanjem v Porabju pa tudi, kako je z zelo pomembnimi razvojnimi načrti.
Antifšizem, svoboda, mir, solidarnost, sožitje so vrednote, ki jih že skoraj pol stoletja skrbno neguje tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič. Te vrednote so vedno aktualne, je prepričana tudi predsednica zbora Rada Zergol, gostja tokratnih Sotočij. ustavimo se v Rižarni, kjer so na okrnjeni slovesnosti obeležili 75-letnico zmage nad nacifašizmom. O boju koroških partizanov v Avstriji, ki je pomembno vplival na življenje v naši severni sosedi, čeprav je bil dolga leta tabu tema, se pogovarjamo z Danilom Prušnikom, podpredsednikom Zveze koroških partizanov. Andrej Mohar pa pojasni, zakaj so točno 75 let po podpisu avstrijske izjave o nedovisnosti avstrijskega notanjega ministra pozvali k dokončni prepovedi shodov na Libuškem polju. Priusluhnite sogovornikom in pesmim TPPZ Pinko Tomažič!
Na poziv Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu za pomoč pri spopadanju s pandemijo so se odzvali porabski Slovenci. Kako, lahko slišite v oddaji, v kateri nadaljujemo s serijo koncertov Koroška poje.Tokrat se vračamo v leto 2016, ko je Slovenija praznovala 25. obletnico osamosvojitve. Krščanska kulturna zveza je zato koncert posvetila domovini. Takšen je bil tudi glasbeni izbor, v katerem so se prepletale slovenske narodne in ljudske pesmi ter pesmi znanih koroških slovenskih avtorjev. Kako je leta 2016 v poklon domovini pela Koroška lahko vnovič slišite v tokratni oddaji.
Krščanska kulturna zveza iz Celovca je 8. marca, tik preden so v Avstriji razglasili epidemijo, pripravila koncert z naslovom Luštno je vigred'. Posvetili so ga ženskam in se na njem spomnili dveh pred kratkim preminulih zborovodij. V celovškem Domu glasbe so letos nastopili skupina Akzent, mešani zbor Podjuna iz Pliberka, moški zbor iz Žitare vasi, mladinski zbor Slovenske gimnazije in Tonč Feinig. Ženska pevska zbora iz Sel in Krope pa sta ob spremljavi članov Slovenske filharmonije krstno izvedla Venec koroških ljudskih pesmi skladatelja Jožeta Gašperšiča. Kako je letos pela Koroška? Prisluhnite oddaji Sotočja!
Kako v teh časih živijo rojaki v sosednjih državah in kakšne ukrepe za omilitev posledic epidemije so sprejele pristojne oblasti na avstrijskem Koroškem in v Furlaniji-Julijski krajini, nas zanima v tokratni oddaji. Podpredsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca Felix Wieser je prepričan, da je družba močna le, če je solidarna. Odgovorni urednik goriškega tednika Novi glas Jurij Paljk pa opozarja, da bo epidemija hudo prizadela tudi slovensko narodno skupnost v Italiji. Zanima nas, kako so se spremenjenim razmeram prilagodili porabski Slovenci, ki svoj osrednji tednik tiskajo v Sloveniji, in kako je trenutno na Reki, ki se ponaša z nazivom evropska prestolnica kulture. Prisluhnite!
Krščanska kulturna zveza iz Celovca je leta 2015 svoj tradicionalni koncert Koroška poje posvetila umetnicam na glasbenem, literarnem in likovnem področju. V celovškem Domu glasbe sta se pred petimi leti prepletli poezija Milke Hartman, Anite Hudl, Ivane Kampuš, Maje Haderlap in Verene Gothard ter slovenska ljudska glasba. Med drugim so nastopili mezzosopranistka Bernarda Fink, mešani pevski zbor Podjuna iz Pliberka, ženska pevska zbora Trta iz Žitare vasi in Rož iz Šentjakoba, Sonus trio in drugi. Večji del tega koncerta lahko slišite v tokratni oddaji.
Oddaja je posvečena beneškim Slovencem in njihovi narečni poeziji. Čez namišljeno črto je bil naslov literarnega večera, ki ga je 3. program Radia Slovenija – program Ars - pripravil skupaj s Slovenskim stalnim gledališčem v Trstu in Inštitutom za slovensko kulturo v Špetru. Literarni večer in gledališko radijski cikel z naslovom Ars teatralis je z umetniško besedo povezal matico in rojake iz sosednjih držav. V muzeju SMO – Slovensko multimedialno okno – v Špetru Slovenov so se tako predstavile štiri domače pesnice, ki ustvarjajo tudi v narečju; Marina Cernetig, Claudia Salamant, Andreina Trusgnach in Margherita Trusgnach. V znamenju narečja in izročila beneške Slovenije je bila tudi glasba v izvedbi Davida Tomasetiga in Igorja Černa. Posnetek literarnega večera, ki je potekal 10.2. 2020, lahko slišite v tokratnih Sotočjih.
Kako so se na zaprtje vrtcev in šol pripravili na avstrijskem Koroškem, pojasnjuje vodja oddelka za manjšinsko šolstvo Sabina Sandrieser. O ukrepih za pomoč kmetovalcem v Furlaniji-Julijski krajini se pogovarjamo s tajnikom Kmečke zveze Erikom Mastnom. Gostimo Alojza Hanžka, dolgoletnega vodjo gornjeseniške folklorne skupine, ki je za svoje delo dobil priznanje Železne županije. Na Reki pa si ogledamo razstavo slovenskega planinskega muzeja Korajža je ženskega spola, dopolnjeno še z dosežki hrvaških alpinistk.
Tudi za Furlanijo – Julijsko krajino veljajo strožji ukrepi za omejitev širjenja novega koronavirusa. Kako se z epidemijo sooča tamkajšnje gospodarstvo in kakšne olajšave pripravljajo? O tem v pogovoru z direktorjem Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Andrejem Šikom. Slovensko veleposlaništvo v Zagrebu je ob 8. marcu pripravilo pogovor o položaju žensk v družbi. Kako je z emancipacijo žensk na Hrvaškem, nas zanima v tokratni oddaji. Ustavimo se v Celovcu, kjer se je začelo uradno obeleževanje 100. obletnice koroškega plebiscita in je včeraj vnovič pela Koroška. Tradicionalno revijo Krščanske kulturne zveze so tokrat posvetili tudi ženskam. Dvojezična osnovna šola v Števanovcih je, da bi privabila nove učence, pripravila dan odprtih vrat. Kakšne prednosti prinaša šolanje na tej porabski šoli, pojasnjuje ravnateljica Agica Holec.
Požig Narodnega doma v Trstu je bil začetek fašizma v Evropi. Pojave, ki so pripeljali do njega, pa lahko opažamo tudi danes. To je eno od sporočil dokumentarnega filma TV Slovenija Požig, o katerem se pogovarjamo z avtorico Majdo Širca. Slovenski dom v Zagrebu je za 90 let skrbi za ohranitev in razvoj slovenstva na Hrvaškem prejel državno odlikovanje red za zasluge. O domu nekoč in danes tudi s pogledom v prihodnost razmišlja dolgoletni predsednik Darko Šonc. Z dolgoletnim predsednikom Slovenske športne zveze iz Celovca Marjan Velikom se pogovarjamo o pripravah na evropsko nogometno prvenstvo narodnih skupnosti, ki bo na avstrijskem Koroškem potekalo poleti. Ob zaključku projekta Transborders se v Potrni pridružimo Slovencem na avstrijskem Štajerskem, v Sakalovcih v Porabju pa zaplešemo s fašenki. Pridružite se nam!
Na Reki – evropski prestolnici kulture - je bil letošnji pustni karneval še posebej živahen in obiskovalci, prišli so tudi iz Slovenije, so bili navdušeni. Za mlade naj bi veljalo, da jih politično delovanje ne zanima. Pa to drži? Predsednik kluba slovenskih študentov v Celovcu Simon Rustia je prepričan, da je pri koroških Slovencih politika vedno prisotna. Kakšno pa je zanimanje mladih Slovencev v Italiji za šolanje v Sloveniji? Tudi o tem več v tokratni oddaji. Gostimo tržaškega slovenskega glasbenika, dirigenta in zborovodjo Janka Bana, ki je napisal pomembna poglavja v zgodovini vodilnih tržaških zborov. V Porabju pa se na srečanju z volivci pridružimo zagovornici Slovencev v madžarskem parlamentu Eriki Köles Kiss.
Kako je s politično participacijo Slovencev v Furlaniji – Julijski krajini? Odgovor sta iskali raziskovalki doktorici Sara Brezigar in Zaira Vidau. Njune ugotovitve so pomembne tudi v luči zastopstva Slovencev v rimskem parlamentu, ki je vse bolj ogroženo. Na avstrijskem Koroškem je že vrsto let poteka razprava o skupnem zastopstvu koroških Slovencev. O tem se pogovarjamo s politologom doktorjem Karlom Hrenom, ki ima svoj predlog. 100. obletnica koroškega plebiscita je povezala vse tri klube slovenskih študentov v Avstriji. Prepričani, da ni razlogov za praznovanje, vsak mesec desetega pripravljajo različne akcije, pojasnjuje predsednik graškega kluba Aljaž Pestotnik. Ustavimo se v Zagrebu, kjer so se slovenski kulturi in velikanu naše poezije poklonili s tremi dogodki, in v Monoštru na vaji domačega komornega zbora.
Kulturni praznik je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, letošnja praznovanja pa so bila tudi v znamenju pomembnih obletnic. Slovenci v Italiji so tako zaznamovali 75-letnico delovanja njihovega Radia Trst A in 25-letnico slovenskega televizijskega programa, porabski Slovenci pa 20-letnico delovanja Radia Monošter. Pridružimo se rojakom v Istri, ki so osrednjo slovesnost pripravili v Pulju. Kakšna pa bo usoda gledališkega abonmaja Pogled dlje in gostovanj profesionalnih gledališč iz Slovenije na avstrijskem Koroškem? Denarja namreč ni dovolj. Ministrstvo za kulturo odgovornost za sofinanciranje prelaga na Urad za Slovence v zamejstvu. Tam pa so prepričani, da bi moralo tudi pristojno kulturno ministrstvo prispevati sredstva, saj gre za promocijo slovenskih gledališč v tujini. Do kam sega slovenski kulturni prostor in pogled pristojnih v Sloveniji, lahko slišite v Sotočjih!
Gostimo koroškega Slovenca Jožka Hudla, ki se že od otroških let posveča kulturnemu delovanju. Bil je med ustanovitelji slovenske glasbene šole na Koroškem, vrsto let je vodil društvo Edinost v Pliberku, zdaj pa med drugim pomaga beguncem. Za svoj trud in povezovanje s Slovenijo je dobil visoko priznanje Javnega sklada za kulturne dejavnosti – srebrno plaketo. Že desetletja so tesno povezani Slovenci iz Benečije in Posočja. Po rodu smo enaki, pravi Zdravko Likar, eden od avtorjev knjige, v kateri je dokumentiran boj beneških Slovencev za obstoj in pomoč rojakov iz Posočja. Štiri leta je trajala priprava madžarsko slovenskega spletnega slovarja, ki bo v veliko pomoč tudi mladim porabskim rojakom pri učenju slovenskega jezika. Ustavimo se tudi na Reki – evropski prestolnici kulture – , ki bo leto dni Luka različnosti. Med številni prireditvami, ki so zaznamovale uradni začetek, je bil tudi odlično obiskan festival starih rockovskih zvezd – Old stars festival. Več v tokratni oddaji.
Potem ko sedem let med domačini ni bilo para, ki bi se odločil za poroko na tradicionalen način, so ga zdaj vendarle našli. Etnološka prireditev, ki jo pripravljajo v Repnu na tržaškem Krasu, letos končno bo. Kakšni pa so obeti, da bodo Slovenci tudi v prihodnje imeli svojega predstavnika v italijanskem parlamentu? O tem v pogovoru s senatorko Tatjano Rojc. Sedem zgodb je naslov gradiva za lažje učenje slovenščine v dvojezičnih ljudskih šolah na avstrijskem Koroškem. Pripravilo ga je sedem učiteljic, nekdanjih študentk Pedagoške visoke šole v Celovcu, uporablja pa ga že več kot polovica učencev. Kako do Slovencev v Medžimurski županiji, je vprašanje, na katerega med drugimi išče odgovor Barbara Antolič Vupora, predstavnica Slovencev v sosednji Varaždinski županiji. Do porabskih Slovencev pa je vnovič prišel Mali princ. Tokrat z razstavo knjig, v katerih nastopa, in likovnih del učencev iz Rogaške Slatine. Prislunite!
Učenci dvojezične osnovne šole z Gornjega Senika v Porabju so s svojo radijsko oddajo dokazali, da lahko uspešno soustvarjajo zamejske vsebine. Mlade na avstrijskem Koroškem k dejavni vlogi spodbuja projekt pisanja v slovenskem jeziku - Pisana promlad, ki letos poteka že desetič.Gostimo novo tajnico reške Bazovice Sandro Grudenić, nekdanjo učiteljico slovenskega jezika, ki ji idej ne manjka. Pomembni izzivi so tudi pred podjetji Slovencev v Furlaniji Julijski krajini. Kaj je značilno za ta podjetja, je zanimalo Slovenski raziskovalni inštitut iz Trsta. Kaj so ugotovili? Prisluhnite
Kaj si lahko Slovenci v Avstriji obetajo od nove turkizno zelene vlade? O tem s poslanko Zelenih Olgo Voglauer. Z vodjo Unikuma - kulturnega centra celovške univerze - Emilom Krištofom se pogovarjamo o zaznamovanju 100. obletnice koroškega plebiscita. Letos bo minilo tudi 100 let od požiga Narodnega doma v Trstu. O tem pomembnem simbolu Slovencev v Furlaniji Julijski krajini in njegovi prihodnji usodi razmišlja upokojeni novinar, urednik in publicist Ivo Jevnikar. Z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Kölleš Kiss pogledamo, kakšne izzive prinaša letošnje leto. Z rojakinjo mlajše generacije z Reke Mihelo Pauman Budanović pa spregovorimo tudi o vključevanju mladih.
»Ko si zadnjič vzameš čas« je naslov pesmi Tonča Feiniga novega albuma, ki ga je ta koroški slovenski glasbenik izdal sredi decembra. Album z naslovom Shine bomo predstavljamo v tokratni oddaji. Vzamemo pa si tudi čas za oceno iztekajočega se leta. Kako zadovoljni so Slovenci v Furlaniji Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem? Svojega predstavnika v parlamentu imajo, tako na Dunaju kot v Rimu, nikakršnih zagotovil pa nimajo, da bo tudi v prihodnje tako. Zanima nas, kako uspešni so bili rojaki na Hrvaškem predvsem pri uvajanju pouka slovenščine v šolah hrvaških šolah in kakšen je njihov položaj. O zelo pomembnem razvojnem programu slovenskega Porabja in sodelovanju z drugimi organizacijami pa se pogovarjamo z novim predsednikom krovne Državne slovenske samouprave Karlom Holcem. Prisluhnite!
Neveljaven email naslov