Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Filmska zgodba o odkrivanju zamolčane družinske zgodovine
Romana Turina, v Trstu rojena filmska ustvarjalka in predavateljica, že vrsto let živi v Veliki Britaniji. Že od nekdaj je čutila posebne vezi s Slovenijo, pred nekaj leti pa je ugotovila, kot je povedala Mojci Delač, da ima slovenske korenine.
“Zgodba je zelo nenavadna. Odrasla sem kot Italijanka v Trstu. Za konec tedna sva z očetom pogosto zaradi tega ali onega razloga hodila v Slovenijo, v kateri je imel veliko prijateljev. Potem pa sem pred petimi leti kar nenadoma ugotovila, da je bila celotna veja moje družine zelo pomemben del slovenske skupnosti v Trstu. V arhivih naj bi obstajalo kar štirideset map z imenom »Turina«. To me je zares pretreslo.”
Razlog za zamolčanje slovenskih korenin je bil strah zaradi politike, ji je pojasnil oče:
“Leta 1921 sta se njegova oče in mama odločila, da z otroki ne bosta več govorila slovensko. Potem mi je priznal tudi, da je kot otrok vedno poslušal, kako sta se med seboj pogovarjala po slovensko.”
Prvi odziv Romane Turina je bila osuplost, še danes pa se čuti prikrajšano za velik del svoje dediščine. Zakopala se je v arhive in začela preučevati dokumente o svoji družini. Tako je naletela tudi na Vladimirja Turino.
“Ugotovila sem, da je bil Vladimir Turina očetov bratranec. Najzanimivejše pa je to, da sta bila vedno v stiku. Enkrat na teden sta se dobila na kavi v Trstu. Vladimir Turina je bil zelo pomemben zaradi boja proti fašizmu, zaradi njega je tudi pristal v ječi. Bil je pisatelj in direktor trgovske šole v Trstu. Zares sem ponosna nanj.”
O odkrivanju zamolčane družinske zgodovine, filmskem ustvarjanju, Borisu Pahorju in raziskovalnih načrtih, povezanih tudi s Srečkom Kosovelom, pripoveduje v tokratni oddaji.
Filme, v katerih je razkrivala življenjsko zgodbo svoje družine, si lahko ogledate na tej povezavi.
Z rektorico reške univerze Snježano Prijić Samaržija se pogovarjamo o lektoratu slovenskega jezika, ki bo prihodnje študijsko leto začel delovati na tamkajšnji filozofski fakulteti. Pomemben bo ne le za krepitev slovenščine, temveč tudi za sodelovanje med profesorji reške in ljubljanske univerze.
Direktorica razvojne agencije Slovenska krajina Andreja Kovač pojasni, kaj pomeni etični turizem, ki ga načrtujejo v Porabju.
Živahno je tudi v Pavlovi hiši v Pótrni, kulturnem središču Slovencev na avstrijskem Štajerskem. Do sredine julija je tam na ogled razstava Ko nasilje povzroča molčanje, se moramo motiti, ki spominja in opominja na posledice velike vojne, končane pred sto leti. Pridružimo pa se tudi praznovanju 180-letnice folklorne skupine Val Resia.
Prisluhnite!
872 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Filmska zgodba o odkrivanju zamolčane družinske zgodovine
Romana Turina, v Trstu rojena filmska ustvarjalka in predavateljica, že vrsto let živi v Veliki Britaniji. Že od nekdaj je čutila posebne vezi s Slovenijo, pred nekaj leti pa je ugotovila, kot je povedala Mojci Delač, da ima slovenske korenine.
“Zgodba je zelo nenavadna. Odrasla sem kot Italijanka v Trstu. Za konec tedna sva z očetom pogosto zaradi tega ali onega razloga hodila v Slovenijo, v kateri je imel veliko prijateljev. Potem pa sem pred petimi leti kar nenadoma ugotovila, da je bila celotna veja moje družine zelo pomemben del slovenske skupnosti v Trstu. V arhivih naj bi obstajalo kar štirideset map z imenom »Turina«. To me je zares pretreslo.”
Razlog za zamolčanje slovenskih korenin je bil strah zaradi politike, ji je pojasnil oče:
“Leta 1921 sta se njegova oče in mama odločila, da z otroki ne bosta več govorila slovensko. Potem mi je priznal tudi, da je kot otrok vedno poslušal, kako sta se med seboj pogovarjala po slovensko.”
Prvi odziv Romane Turina je bila osuplost, še danes pa se čuti prikrajšano za velik del svoje dediščine. Zakopala se je v arhive in začela preučevati dokumente o svoji družini. Tako je naletela tudi na Vladimirja Turino.
“Ugotovila sem, da je bil Vladimir Turina očetov bratranec. Najzanimivejše pa je to, da sta bila vedno v stiku. Enkrat na teden sta se dobila na kavi v Trstu. Vladimir Turina je bil zelo pomemben zaradi boja proti fašizmu, zaradi njega je tudi pristal v ječi. Bil je pisatelj in direktor trgovske šole v Trstu. Zares sem ponosna nanj.”
O odkrivanju zamolčane družinske zgodovine, filmskem ustvarjanju, Borisu Pahorju in raziskovalnih načrtih, povezanih tudi s Srečkom Kosovelom, pripoveduje v tokratni oddaji.
Filme, v katerih je razkrivala življenjsko zgodbo svoje družine, si lahko ogledate na tej povezavi.
Z rektorico reške univerze Snježano Prijić Samaržija se pogovarjamo o lektoratu slovenskega jezika, ki bo prihodnje študijsko leto začel delovati na tamkajšnji filozofski fakulteti. Pomemben bo ne le za krepitev slovenščine, temveč tudi za sodelovanje med profesorji reške in ljubljanske univerze.
Direktorica razvojne agencije Slovenska krajina Andreja Kovač pojasni, kaj pomeni etični turizem, ki ga načrtujejo v Porabju.
Živahno je tudi v Pavlovi hiši v Pótrni, kulturnem središču Slovencev na avstrijskem Štajerskem. Do sredine julija je tam na ogled razstava Ko nasilje povzroča molčanje, se moramo motiti, ki spominja in opominja na posledice velike vojne, končane pred sto leti. Pridružimo pa se tudi praznovanju 180-letnice folklorne skupine Val Resia.
Prisluhnite!
Kaj dejansko pomeni tako velika podpora volivcev svobodnjakom tudi na avstrijskem Koroškem in njihova zmaga na zveznih volitvah za koroške Slovence? O tem se pogovarjamo z Olgo Voglauer, ki je bila na listi Zelenih vnovič izvoljena v avstrijski parlament.
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport v prihodnjih letih napoveduje korenito zvišanje pomoči za gospodarski razvoj Slovencev v sosednjih državah. Zamejskim športnim organizacijam in klubom pa naj bi prihodnje leto pomagali s trenerji iz Slovenije in za to namenili dodatnih 200.000 evrov. Kako, pojasnjuje državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan.
Pouk v slovenskem jeziku je ključen za rojake v sosednjih državah in razvoj njihovih skupnosti. Kako so v novo šolsko leto vstopili v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem? So zadovoljni z vpisi? Kako pa je s kompetentnimi učiteljicami in učitelji? Dobitnik kristala vilenice Dóminik Srienc pripoveduje o svoji poeziji, s katero prehaja med jeziki in prostori. V nacionalne jezike pa, kot pravi, ne verjame. V Porabju preverjamo, kaj bodo ključne teme tokratnega zasedanja mešane slovensko madžarske komisije. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec opozarja, da se sprejete zaveze vseskozi ponavljajo, uresničitve pa ni. V Slovenskem domu Bazovica na Reki so imeli slovesno prvo trgatev stare trte iz Maribora. Kako je obrodila? Prisluhnite!
Kaj pripovedujejo in na kaj nas danes opozarjajo bazoviški junaki, četverica antifašistov, ubitih na bazovski gmajni pred 94 leti?
Sprehodimo se skozi glasbeno zgodovino skupine, ki ji na avstrijskem Koroškem ni para.
Na avstrijskem Koroškem so pred kratkim sprejeli zakon o energetskem prehodu. Kaj dejansko prinaša, pojasnjuje deželnozborski poslanec Franc Jožef Smrtnik, prepričan, da . brez vetrnih elektrarn ne bo šlo, toda ne povsod. "Potrebna je pametna politika, da ne dobimo več nasprotnikov kot zagovornikov," pravi poslanec Team Kärnten in podžupan Železne Kaple.
»Enkrat še videl bi rad dim nad Itako rodno«, je bil naslov slovesnosti, ki so jo ob 100. obletnici rojstva Alojza Rebule pripravili v njegovem rodnem Šempolaju. Kako so se poklonili velikemu rojaku, ki je med Slovenci v Italiji pustil neizbrisno sled, slišite v tokratni oddaji.
Narodna domova v Trstu sta bila nekoč središči tam živečih Slovencev, simbola njihove prisotnosti v večkulturnem mestu pa tudi fašističnega pogroma nad njimi. Kaj se bo v prihodnosti dogajalo v njih? Kakšna bo Fabianijeva palača v središču mesta in kaj bo v obnovljenem domu pri Svetem Ivanu?
Šolsko leto se je končalo tudi na avstrijskem Koroškem in zanima nas, kakšne so izkušnje s spremenjenim učnim načrtom na dvojezičnih ljudskih šolah pa tudi, kako je s pripravo predlogov sprememb manjšinske šolske zakonodaje. Kakšne so možnosti za dejanske spremembe, pojasnjuje Danilo Katz, predsednik strokovnega pedagoškega združenja in član posebne delovne skupine, ki jo je ustanovila dežela Koroška.
Potegnemo črto pod 20. Vseslovensko srečanje v državnem zboru, vnovič posvečeno mladim rojakom iz zamejstva in sveta. O projektih Slovika – slovenskega izobraževalnega konzorcija -, ki povezujejo mlade rojake iz Furlanije – Julijske krajine, pripoveduje predsednica Martina Budin, ena od nastopajočih v parlamentu.
Veliko je bilo narejenega v zadnjih letih za razvoj Porabja, je na tradicionalnem druženju Slovencev na Madžarskem dejala predsednica krovne zveze Andrea Kovač, zadovoljna, saj se je Porabskega dne udeležilo 350 rojakov z vse Madžarske.
Tonč Feinig in Andrejka Možina sta vrhunska, uveljavljena in zelo dejavna glasbenika. Prvi prihaja z avstrijske Koroške, druga s Tržaškega.
Skupaj z evropskimi volitvami bodo v več občinah v Furlaniji - Julijski krajini potekale lokalne volitve, tudi s slovenskimi kandidatkami in kandidati različnih strank in gibanj. Županja Števerjana Franka Padovan pa na evropskih volitvah kot edina Slovenka v Italiji kandidira na listi južnotirolske Ljudske stranke.
Število slovenskih govorce v Kanalski dolini na skrajnem severu Furlanije – Julijske krajine se je v dveh desetletjih prepolovilo, poudarja raziskovalka dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Predsednica države Nataša Pirc Musar je ob obisku na avstrijskem Koroškem pozvala pristojne, naj določijo časovnico za uresničitev določb 7. člena avstrijske državne pogodbe. Kaj so ključne težave?
V Avstriji ni veliko posluha za nujne spremembe manjšinske zakonodaje, ugotavlja poslanka Zelenih v državnem zbor, koroška Slovenka Olga Voglauer. Velika pričakovanja ob začetku mandata, se niso uresničila, zato naloge ostajajo za prihodnji mandat, pravi naša sogovornica. Kako pa je na Dunaju odmevala peticija koroških Slovencev, o kateri so evropski poslanci razpravljali na odboru za peticije v Bruslju?
20 let po vstopu Slovenije v EU in slabo leto dni pred odprtjem evropske prestolnice kulture, ki bo povezala Novo Gorico in Gorico, nas zanima, kakšni so čezmejni stiki mladih in njihova pričakovanja.
Zasedanje skupnega odbora Slovenija – avstrijska Koroška je potekalo uspešno in v prijateljskem duhu, sta po seji zagotavljala zunanja ministrica Tanja Fajon in koroški deželni glavar Peter Kaiser.
Pobudnik mreže Maj – mladi Alpe Jadran - Feliks Wieser je prepričan, da morajo organizacije slovenske narodne skupnosti, če si želijo zagotoviti naraščaj, vlagati v mlade. Ti so serijo druženj začeli letos v Porabju, kjer so spoznavali okuse regije, tudi koup oziroma tamerli.
Univerza v Trstu je ob 100-letnici delovanja podelila častna doktorata italijanskemu predsedniku Matarelli in nekdanjemu slovenskemu predsedniku Pahorju, ker sta se zoperstavila ozkoglednosti nacionalizma in se zavzela za politiko sprave. To je bil začetek poti, ki pa še ni končana, opozarjajo v krovnih organizacijah.
Neveljaven email naslov