Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Filmska zgodba o odkrivanju zamolčane družinske zgodovine
Romana Turina, v Trstu rojena filmska ustvarjalka in predavateljica, že vrsto let živi v Veliki Britaniji. Že od nekdaj je čutila posebne vezi s Slovenijo, pred nekaj leti pa je ugotovila, kot je povedala Mojci Delač, da ima slovenske korenine.
“Zgodba je zelo nenavadna. Odrasla sem kot Italijanka v Trstu. Za konec tedna sva z očetom pogosto zaradi tega ali onega razloga hodila v Slovenijo, v kateri je imel veliko prijateljev. Potem pa sem pred petimi leti kar nenadoma ugotovila, da je bila celotna veja moje družine zelo pomemben del slovenske skupnosti v Trstu. V arhivih naj bi obstajalo kar štirideset map z imenom »Turina«. To me je zares pretreslo.”
Razlog za zamolčanje slovenskih korenin je bil strah zaradi politike, ji je pojasnil oče:
“Leta 1921 sta se njegova oče in mama odločila, da z otroki ne bosta več govorila slovensko. Potem mi je priznal tudi, da je kot otrok vedno poslušal, kako sta se med seboj pogovarjala po slovensko.”
Prvi odziv Romane Turina je bila osuplost, še danes pa se čuti prikrajšano za velik del svoje dediščine. Zakopala se je v arhive in začela preučevati dokumente o svoji družini. Tako je naletela tudi na Vladimirja Turino.
“Ugotovila sem, da je bil Vladimir Turina očetov bratranec. Najzanimivejše pa je to, da sta bila vedno v stiku. Enkrat na teden sta se dobila na kavi v Trstu. Vladimir Turina je bil zelo pomemben zaradi boja proti fašizmu, zaradi njega je tudi pristal v ječi. Bil je pisatelj in direktor trgovske šole v Trstu. Zares sem ponosna nanj.”
O odkrivanju zamolčane družinske zgodovine, filmskem ustvarjanju, Borisu Pahorju in raziskovalnih načrtih, povezanih tudi s Srečkom Kosovelom, pripoveduje v tokratni oddaji.
Filme, v katerih je razkrivala življenjsko zgodbo svoje družine, si lahko ogledate na tej povezavi.
Z rektorico reške univerze Snježano Prijić Samaržija se pogovarjamo o lektoratu slovenskega jezika, ki bo prihodnje študijsko leto začel delovati na tamkajšnji filozofski fakulteti. Pomemben bo ne le za krepitev slovenščine, temveč tudi za sodelovanje med profesorji reške in ljubljanske univerze.
Direktorica razvojne agencije Slovenska krajina Andreja Kovač pojasni, kaj pomeni etični turizem, ki ga načrtujejo v Porabju.
Živahno je tudi v Pavlovi hiši v Pótrni, kulturnem središču Slovencev na avstrijskem Štajerskem. Do sredine julija je tam na ogled razstava Ko nasilje povzroča molčanje, se moramo motiti, ki spominja in opominja na posledice velike vojne, končane pred sto leti. Pridružimo pa se tudi praznovanju 180-letnice folklorne skupine Val Resia.
Prisluhnite!
872 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Filmska zgodba o odkrivanju zamolčane družinske zgodovine
Romana Turina, v Trstu rojena filmska ustvarjalka in predavateljica, že vrsto let živi v Veliki Britaniji. Že od nekdaj je čutila posebne vezi s Slovenijo, pred nekaj leti pa je ugotovila, kot je povedala Mojci Delač, da ima slovenske korenine.
“Zgodba je zelo nenavadna. Odrasla sem kot Italijanka v Trstu. Za konec tedna sva z očetom pogosto zaradi tega ali onega razloga hodila v Slovenijo, v kateri je imel veliko prijateljev. Potem pa sem pred petimi leti kar nenadoma ugotovila, da je bila celotna veja moje družine zelo pomemben del slovenske skupnosti v Trstu. V arhivih naj bi obstajalo kar štirideset map z imenom »Turina«. To me je zares pretreslo.”
Razlog za zamolčanje slovenskih korenin je bil strah zaradi politike, ji je pojasnil oče:
“Leta 1921 sta se njegova oče in mama odločila, da z otroki ne bosta več govorila slovensko. Potem mi je priznal tudi, da je kot otrok vedno poslušal, kako sta se med seboj pogovarjala po slovensko.”
Prvi odziv Romane Turina je bila osuplost, še danes pa se čuti prikrajšano za velik del svoje dediščine. Zakopala se je v arhive in začela preučevati dokumente o svoji družini. Tako je naletela tudi na Vladimirja Turino.
“Ugotovila sem, da je bil Vladimir Turina očetov bratranec. Najzanimivejše pa je to, da sta bila vedno v stiku. Enkrat na teden sta se dobila na kavi v Trstu. Vladimir Turina je bil zelo pomemben zaradi boja proti fašizmu, zaradi njega je tudi pristal v ječi. Bil je pisatelj in direktor trgovske šole v Trstu. Zares sem ponosna nanj.”
O odkrivanju zamolčane družinske zgodovine, filmskem ustvarjanju, Borisu Pahorju in raziskovalnih načrtih, povezanih tudi s Srečkom Kosovelom, pripoveduje v tokratni oddaji.
Filme, v katerih je razkrivala življenjsko zgodbo svoje družine, si lahko ogledate na tej povezavi.
Z rektorico reške univerze Snježano Prijić Samaržija se pogovarjamo o lektoratu slovenskega jezika, ki bo prihodnje študijsko leto začel delovati na tamkajšnji filozofski fakulteti. Pomemben bo ne le za krepitev slovenščine, temveč tudi za sodelovanje med profesorji reške in ljubljanske univerze.
Direktorica razvojne agencije Slovenska krajina Andreja Kovač pojasni, kaj pomeni etični turizem, ki ga načrtujejo v Porabju.
Živahno je tudi v Pavlovi hiši v Pótrni, kulturnem središču Slovencev na avstrijskem Štajerskem. Do sredine julija je tam na ogled razstava Ko nasilje povzroča molčanje, se moramo motiti, ki spominja in opominja na posledice velike vojne, končane pred sto leti. Pridružimo pa se tudi praznovanju 180-letnice folklorne skupine Val Resia.
Prisluhnite!
Avstrija ne izpolnjuje zakonsko določene zaščite manjšin in krši vladavino prava, v Bruslju opozarjajo predstavniki koroških Slovencev. Kaj si obetajo od javne predstavitve na odboru za peticije evropskega parlamenta?
Tradicija je, da na velikonočni ponedeljek prisluhnemo, kako poje Koroška. Letošnja revija Koroška poje je bila posebej mladostna, saj jo je Krščanska kulturna zveza v Celoti posvetila mladim pevkam in pevcem. Posebej za koncert se je zbral 80-članski pevski zbor Mladina poje, nastali pa sta tudi priredbi znanih koroških slovenskih pesmi.
Sodelovanje med Slovenijo in Furlanijo – Julijsko krajino še nikoli bi bilo tako močno, je po koncu skupnega zasedanja dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Načrtujejo več pomembnih projektov, ki naj bi vplivali tudi na življenje tam živečih rojakov. Kako pa je z medsebojnim priznavanjem diplom in poklicnih kvalifikacij, ta hip enim bolj perečih problemov?
Občine z obeh strani slovensko – italijanske meje, predvsem z območja Krasa, so se zavezale k ustanovitvi novega evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Kras – Carso. Kaj si lahko od tega obetajo Slovenci v Italiji?
Čudovito, veličastno, zdaj vidimo, kaj vse lahko naredijo mladi, so bili komentarji po reviji Koroška poje – posebej mladostna. Krščanska kulturna zveza jo je, kot pove že naslov, v celoti posvetila mladim.
Spomin na pregon koroških Slovencev leta 1942 je še kako živ, travme pa se, ugotavljajo strokovnjaki, prenašajo iz roda v rod. Iz Šmihela pri Pliberku je bilo izseljenih kar 22 družin in tamkajšnje prosvetno društvo bo v dobrem letu dni pripravilo več prireditev v spomin in opomin na to tragično obdobje koroških Slovencev.
Zdaj je zadnji čas, da ustvarimo pogoje za sistematično poučevanje slovenskega jezika tudi na Videmskem. Kajti brez jezika, nas - Slovencev v Italiji – ni, je dejala Nina Pahor, slavnostna govornica na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Čedadu.
Dve leti po podpisu sporazuma o oblikovanju skupnega slovensko - madžarskega sklada za razvoj obmejnega območja se vendarle obetajo prvi projekti. So porabski Slovenci, ki so opozarjali na posledice zaradi zamud, zadovoljni?
Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo in bo ves mesec prešerno tudi med rojaki v sosednjih državah. Kako so praznovali v Celovcu in kaj se je dogajalo pri porabskih Slovencih, lahko slišite v tokratni oddaji.
S februarjem so se v zamejstvu začela praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku. Ta je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, tako kot je kulturno delovanje eno od njihovih temeljev za ohranitev in razvoj slovenskega jezika. Koroški Slovenci pripravljajo osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku v iKultu, novem kulturnem središču v Celovcu, ki postaja vse bolj popularno.
Na vrh edine zbirne stranke Slovencev v Italiji – Stranke Slovenska skupnost – se je vrnil Damijan Terpin in zanima nas, kakšno smer bo stranka ubrala v prihodnje. Kaj prinašajo spremembe v vodstvu stranke, za zdaj še ni jasno, pravi komentator Primorskega dnevnika Sandor Tenze.
Prihodnost Slovencev v sosednjih državah bo negotova, če se ne bodo okrepili gospodarski temelji, so prepričani v zamejski gospodarski koordinaciji. Kaj je koordinacija dosegla v prvem letu svojega obstoja in kaj si lahko obeta v prihodnjih letih?
Slovenci na avstrijskem Štajerskem si prizadevajo, da bi v Gradcu dobili svoj kulturni center - Hišo sodelovanja. Več o tem in drugih izivih, povezanih predvsem z učenjem slovenščine, s predsednico Kulturnega društva člen 7 Suzano Weitlaner.
Začetek leta je priložnost za predstavitev načrtov in ključnih letošnjih izzivov Slovencev v sosednjih državah. Zanima nas, kaj načrtujejo rojaki v Italij in kaj pričakujejo porabski Slovenci.
Slovenci v Italiji so vitalna skupnost, ponosna na svoje umetniško ustvarjanje. V Cankarjevem domu v Ljubljani so 13. decembra 2023 predstavili delček svoje poezije in jo obogatili še z gledališko umetnostjo in glasbo.
Doma sem tam, kjer srce gori, se sonce smeji, življenje cveti, tam sem doma, v eni od svojih pesmi poje Katarina Hartmann, tesno povezana s Slovenskim kulturnim društvom Celovec.
Ne le šolstvo in kultura tudi šport je pomemben za krepitev slovenskega jezika. O jezikovnih projektih športnih zvez iz Trsta in Celovca z njunima predsednikoma, Ivanom Peterlinom in Marjanom Velikom.
Pridružimo se, času primerno, najmlajšim na miklavževanju v Porabju. Koroška Slovenka Marica Hartmann,
V Kanalski dolini je zaživel eksperimentalni večjezični pouk, za katerega so si tam živeči rojaki prizadevali več let. Njegovo izvajanje pa je velik izziv, saj usposobljenih pedagogov z znanjem slovenskega jezika primanjkuje.
Dvojezično šolstvo od vrtca naprej je ena ključnih zahtev koroških Slovencev, razočaranih zaradi neuresničenih koalicijskih zavez avstrijske vlade. Da se v skoraj 100 letih zahteve koroških Slovencev niso bistveno spremenile, ugotavljata dr. Danijel Grafenauer in Janez Stergar, predsednika mariborskega in ljubljanskega Kluba koroških Slovencev. Bistveno pa se niso spremenile niti naloge obeh Klubov, ki praznujeta 95-letnico delovanja.
Neveljaven email naslov