Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Predsednik SKGZ Rudi Pavšič ostaja optimist. Podpora desno usmerjenim strankam je tudi obveznost za te stranke.
Časi, ko so Slovenci v Italiji volili predvsem levo usmerjene stranke, so minili. To se je pokazalo tudi na letošnjih parlamentarnih in deželnih volitvah, ko je za desnosredinske stranke volilo 40 odstotkov pripadnikov slovenske manjšine v FJK in je bil v deželni svet prvič izvoljen Slovenec, kandidat desno usmerjene Lige. Kaj to pomeni za slovensko narodno skupnost v Furlaniji Julijski krajini, pojasnjuje Rudi Pavšič, predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze iz Trsta, gost pogovora na Inštitutu za narodnostna vprašanja.
Dolgoletni predsednik SKGZ je prepričan, da to pomeni, da postajajo normalni in da vprašanje slovenske narodne skupnosti ni več v ospredju.
“Volilni rezultat postavlja izzive tako naši skupnosti kot tudi desnosredinskim strankam. Zdaj nimajo več alibija, da se za nas malo zanimajo, ker jih malo volimo. Danes imajo veliko število glasov slovenske manjšine, imajo svojega slovenskega predstavnika v deželnem svetu….”
Slovenci v FJK bodo prihodnje leto pred novo preizkušnjo, saj bodo potekale tudi lokalne volitve in verjetno se bo postavilo vprašanje, ali ne bi bilo bolj smiselno, da levica in stranka Slovenska skupnost sodelujeta in se ne borita za iste glasove. Kaj lahko se namreč pojavi tretji tekmec, opozarja Rudi Pavšič:
“Zadeve se spreminjajo, vse se spreminja in moramo biti toliko zreli, da znamo resno in primerno odgovoriti na te spremembe.”
Naš sogovornik je med drugim prepričan, da nova vladna koalicija Lige in Gibanja 5 zvezd ne bo dolgo zdržala, kar pomeni, da bi lahko v Italiji kmalu vnovič potekale parlamentarne volitve. V tem primeru je vprašanje, ali bodo Slovenci vnovič lahko dobili svojega predstavnika v Rimu, opozarja Rudi Pavšič. Kako to preprečiti? Prisluhnite pogovoru v tokratni oddaji.
Natečaj Pisana promlad, ki spodbuja mlade na avstrijskem Koroškem, da pišejo v slovenskem jeziku, je tudi letos uspel. Svoja dela je poslalo 715 mladih avtorjev iz 34 šol. Slovesna razglasitev najboljših mladih avtorjev in avtoric v 4 starostnih kategorijah s 4 različnimi temami je potekala v ORF teatru v Celovcu 18. 5.2018 tudi s prenosom na slovenskem programu avstrijske javne RTV.
Kakšna so bila besedila in kako je s kakovostjo pisane slovenske besede na avstrijskem Koroškem, se pogovarjamo s predsednico strokovne žirije Matejo Rihter, glavno urednico tednika Nedelja, kjer bodo v posebni prilogi objavili vsa nagrajena dela. Bilo je zahtevno toda prijetno delo, pravi:
“Veliko veselja sem doživljala ob branju besedil. Člani žirije smo najprej besedila prebrali doma, za to gre kar nekaj časa, saj je bilo 715 zelo izvirnih, zanimivih, včasih tudi žalostnih, zelo izjemnih besedil in potem, ko se žirija sestane, je težko izbrati tiste, ki imajo še nekaj več, ki izstopajo in tako nagraditi avtorje.”
Delčke zmagovalnih besedil v vseh štirih starostnih kategorijah lahko slišite tudi v tokratnih Sotočjih, poleg tega pa še pesmi, ki sta zmagali na natečajih leta 2016 in 2017 v kategoriji songa. Letošnja novost pa je bil najboljši scenarij za film, ki ga bodo posneli v okviru projekta Iskrica.
Kako pa se Mateja Rihter znašla v vlogi glavne urednice cerkvenega tednika Nedelja, najstarejšega tednika koroških Slovencev? Prisluhnite!
Pridružimo se učencem gornjeseniške dvojezične osnovne šole Jožefa Košiča, ki so mesec dni pred koncem pouka sošolcem in drugemu občinstvu predstavili svoje kulturne dejavnosti. Nastopili so otroški pevski zbor, folklorna in gledališka skupina ter mladi citrarki.
Tovrstne prireditve na šoli pripravljajo že nekaj let, je Silvi Eöry pojasnila ravnateljica Ildiko Dončec Treiber, čas pa je skrbno izbran, saj želijo končne rezultate celoletnega truda učencev pri obšolskih dejavnostih približati tudi drugim šolarjem in jih spodbuditi k sodelovanju.
“To pomeni, da se splača sodelovati. Naš namen je, da bi pridobili tudi druge šolarje. Iz leta v leto je namreč več takšnih, ki ne sodelujejo v nobenem krožku in komaj čakajo, da se šolske obveznosti končajo in gredo lahko domov.”
Učenka Eliza Nagy ni med tistimi, ki komaj čakajo, da po pouku zapustijo šolo:
“Zelo rada pojem. Že od 5. razreda sem pri pevskem zboru, kjer pojemo madžarske, slovenske in porabske pesmi. “
Mate Labric je porabski Kekec. Igral je namreč glavno vlogo v gledališki igri o Kekcu in, kot kaže, mu je bila zelo všeč vloga pogumnega fanta, ki reši dedka Kosobrina in prežene Bedanca, in zelo rad pomaga ter je vedno dobre volje.
“Veliko smo vadili, na začetku smo gledali tudi film in prebrali besedilo. Vaje smo imeli vsako sredo popoldne in učiteljica Ildiko in učitelj Nino sta se zelo trudila z nami.”
Levente Nagy je letos sodeloval v dveh krožkih, za tretjega pa je zmanjkalo časa:
“Zelo rad pojem in plešem, tudi igram zelo rad, ampak pri gledališki skupini letos nisem bil, ker nisem imel časa.”
V reškem Slovenskem domu Bazovica že tri leta deluje štiričlanska skupina za raziskovanje slovenskega kulturnega izročila. Njen cilj je približati posameznike slovenskega rodu, zapisane v zgodovini mesta, in druge zanimivosti, ki pričajo o vezeh med narodoma.
17.5.2018 so članice, ki so se poimenovala Zaščitnice slovenske dediščine, pripravile prvo predstavitev rojakov, po katerih so poimenovane nekatere reške ulice in trgi. To so si zaslužili predvsem pomembni možje iz kulturnega in družbenega življenja iz 19. stoletja; od Janeza Trdine, profesorja na reški gimnaziji, do Ivana Koblerja, pravnika s sodniško in politično kariero ter zgodovinarja.
Ulico pa je dobil tudi 24-letni Peter Kobek, žrtev žandarjev med delavsko stavko leta 1906, ki je postal simbol reškega delavskega gibanja pred prvo svetovno vojno. Ena izmed ulic na Trsatu pa se imenuje po slikarki Boženi Vilhar-Žirovnik, edini rojakinji doslej, ki jo je doletela ta čast.
Skupina deluje tri leta in je nastala po zaslugi profesorice dopolnilnega pouka slovenščine Dragice Motik, ki jih je spodbujala, naj raziskujejo, je Marjani Mirković zaupala Zdenka Kallan Verbanac.
“Bile smo zelo pridne učenke dopolnilnega pouka in učiteljica Dragica Motik, na katero smo zelo ponosne in jo spoštujemo, nas je zelo spodbujala in ko je odšla, smo se odločile, da nadaljujemo v tej smeri. In tako smo zdaj pogumne gospe, ki nadaljujemo svojo pot.”
Skupina za raziskovanje slovenskega kulturnega izročila reške Bazovice je z različnimi slovenskimi igrami nastopala tako v Sloveniji kot na Hrvaškem, članice pa so ponosne tudi, da so sodelovale v Ljubljani na prireditvi rastoča knjiga.
872 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Predsednik SKGZ Rudi Pavšič ostaja optimist. Podpora desno usmerjenim strankam je tudi obveznost za te stranke.
Časi, ko so Slovenci v Italiji volili predvsem levo usmerjene stranke, so minili. To se je pokazalo tudi na letošnjih parlamentarnih in deželnih volitvah, ko je za desnosredinske stranke volilo 40 odstotkov pripadnikov slovenske manjšine v FJK in je bil v deželni svet prvič izvoljen Slovenec, kandidat desno usmerjene Lige. Kaj to pomeni za slovensko narodno skupnost v Furlaniji Julijski krajini, pojasnjuje Rudi Pavšič, predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze iz Trsta, gost pogovora na Inštitutu za narodnostna vprašanja.
Dolgoletni predsednik SKGZ je prepričan, da to pomeni, da postajajo normalni in da vprašanje slovenske narodne skupnosti ni več v ospredju.
“Volilni rezultat postavlja izzive tako naši skupnosti kot tudi desnosredinskim strankam. Zdaj nimajo več alibija, da se za nas malo zanimajo, ker jih malo volimo. Danes imajo veliko število glasov slovenske manjšine, imajo svojega slovenskega predstavnika v deželnem svetu….”
Slovenci v FJK bodo prihodnje leto pred novo preizkušnjo, saj bodo potekale tudi lokalne volitve in verjetno se bo postavilo vprašanje, ali ne bi bilo bolj smiselno, da levica in stranka Slovenska skupnost sodelujeta in se ne borita za iste glasove. Kaj lahko se namreč pojavi tretji tekmec, opozarja Rudi Pavšič:
“Zadeve se spreminjajo, vse se spreminja in moramo biti toliko zreli, da znamo resno in primerno odgovoriti na te spremembe.”
Naš sogovornik je med drugim prepričan, da nova vladna koalicija Lige in Gibanja 5 zvezd ne bo dolgo zdržala, kar pomeni, da bi lahko v Italiji kmalu vnovič potekale parlamentarne volitve. V tem primeru je vprašanje, ali bodo Slovenci vnovič lahko dobili svojega predstavnika v Rimu, opozarja Rudi Pavšič. Kako to preprečiti? Prisluhnite pogovoru v tokratni oddaji.
Natečaj Pisana promlad, ki spodbuja mlade na avstrijskem Koroškem, da pišejo v slovenskem jeziku, je tudi letos uspel. Svoja dela je poslalo 715 mladih avtorjev iz 34 šol. Slovesna razglasitev najboljših mladih avtorjev in avtoric v 4 starostnih kategorijah s 4 različnimi temami je potekala v ORF teatru v Celovcu 18. 5.2018 tudi s prenosom na slovenskem programu avstrijske javne RTV.
Kakšna so bila besedila in kako je s kakovostjo pisane slovenske besede na avstrijskem Koroškem, se pogovarjamo s predsednico strokovne žirije Matejo Rihter, glavno urednico tednika Nedelja, kjer bodo v posebni prilogi objavili vsa nagrajena dela. Bilo je zahtevno toda prijetno delo, pravi:
“Veliko veselja sem doživljala ob branju besedil. Člani žirije smo najprej besedila prebrali doma, za to gre kar nekaj časa, saj je bilo 715 zelo izvirnih, zanimivih, včasih tudi žalostnih, zelo izjemnih besedil in potem, ko se žirija sestane, je težko izbrati tiste, ki imajo še nekaj več, ki izstopajo in tako nagraditi avtorje.”
Delčke zmagovalnih besedil v vseh štirih starostnih kategorijah lahko slišite tudi v tokratnih Sotočjih, poleg tega pa še pesmi, ki sta zmagali na natečajih leta 2016 in 2017 v kategoriji songa. Letošnja novost pa je bil najboljši scenarij za film, ki ga bodo posneli v okviru projekta Iskrica.
Kako pa se Mateja Rihter znašla v vlogi glavne urednice cerkvenega tednika Nedelja, najstarejšega tednika koroških Slovencev? Prisluhnite!
Pridružimo se učencem gornjeseniške dvojezične osnovne šole Jožefa Košiča, ki so mesec dni pred koncem pouka sošolcem in drugemu občinstvu predstavili svoje kulturne dejavnosti. Nastopili so otroški pevski zbor, folklorna in gledališka skupina ter mladi citrarki.
Tovrstne prireditve na šoli pripravljajo že nekaj let, je Silvi Eöry pojasnila ravnateljica Ildiko Dončec Treiber, čas pa je skrbno izbran, saj želijo končne rezultate celoletnega truda učencev pri obšolskih dejavnostih približati tudi drugim šolarjem in jih spodbuditi k sodelovanju.
“To pomeni, da se splača sodelovati. Naš namen je, da bi pridobili tudi druge šolarje. Iz leta v leto je namreč več takšnih, ki ne sodelujejo v nobenem krožku in komaj čakajo, da se šolske obveznosti končajo in gredo lahko domov.”
Učenka Eliza Nagy ni med tistimi, ki komaj čakajo, da po pouku zapustijo šolo:
“Zelo rada pojem. Že od 5. razreda sem pri pevskem zboru, kjer pojemo madžarske, slovenske in porabske pesmi. “
Mate Labric je porabski Kekec. Igral je namreč glavno vlogo v gledališki igri o Kekcu in, kot kaže, mu je bila zelo všeč vloga pogumnega fanta, ki reši dedka Kosobrina in prežene Bedanca, in zelo rad pomaga ter je vedno dobre volje.
“Veliko smo vadili, na začetku smo gledali tudi film in prebrali besedilo. Vaje smo imeli vsako sredo popoldne in učiteljica Ildiko in učitelj Nino sta se zelo trudila z nami.”
Levente Nagy je letos sodeloval v dveh krožkih, za tretjega pa je zmanjkalo časa:
“Zelo rad pojem in plešem, tudi igram zelo rad, ampak pri gledališki skupini letos nisem bil, ker nisem imel časa.”
V reškem Slovenskem domu Bazovica že tri leta deluje štiričlanska skupina za raziskovanje slovenskega kulturnega izročila. Njen cilj je približati posameznike slovenskega rodu, zapisane v zgodovini mesta, in druge zanimivosti, ki pričajo o vezeh med narodoma.
17.5.2018 so članice, ki so se poimenovala Zaščitnice slovenske dediščine, pripravile prvo predstavitev rojakov, po katerih so poimenovane nekatere reške ulice in trgi. To so si zaslužili predvsem pomembni možje iz kulturnega in družbenega življenja iz 19. stoletja; od Janeza Trdine, profesorja na reški gimnaziji, do Ivana Koblerja, pravnika s sodniško in politično kariero ter zgodovinarja.
Ulico pa je dobil tudi 24-letni Peter Kobek, žrtev žandarjev med delavsko stavko leta 1906, ki je postal simbol reškega delavskega gibanja pred prvo svetovno vojno. Ena izmed ulic na Trsatu pa se imenuje po slikarki Boženi Vilhar-Žirovnik, edini rojakinji doslej, ki jo je doletela ta čast.
Skupina deluje tri leta in je nastala po zaslugi profesorice dopolnilnega pouka slovenščine Dragice Motik, ki jih je spodbujala, naj raziskujejo, je Marjani Mirković zaupala Zdenka Kallan Verbanac.
“Bile smo zelo pridne učenke dopolnilnega pouka in učiteljica Dragica Motik, na katero smo zelo ponosne in jo spoštujemo, nas je zelo spodbujala in ko je odšla, smo se odločile, da nadaljujemo v tej smeri. In tako smo zdaj pogumne gospe, ki nadaljujemo svojo pot.”
Skupina za raziskovanje slovenskega kulturnega izročila reške Bazovice je z različnimi slovenskimi igrami nastopala tako v Sloveniji kot na Hrvaškem, članice pa so ponosne tudi, da so sodelovale v Ljubljani na prireditvi rastoča knjiga.
Kaj dejansko pomeni tako velika podpora volivcev svobodnjakom tudi na avstrijskem Koroškem in njihova zmaga na zveznih volitvah za koroške Slovence? O tem se pogovarjamo z Olgo Voglauer, ki je bila na listi Zelenih vnovič izvoljena v avstrijski parlament.
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport v prihodnjih letih napoveduje korenito zvišanje pomoči za gospodarski razvoj Slovencev v sosednjih državah. Zamejskim športnim organizacijam in klubom pa naj bi prihodnje leto pomagali s trenerji iz Slovenije in za to namenili dodatnih 200.000 evrov. Kako, pojasnjuje državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan.
Pouk v slovenskem jeziku je ključen za rojake v sosednjih državah in razvoj njihovih skupnosti. Kako so v novo šolsko leto vstopili v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem? So zadovoljni z vpisi? Kako pa je s kompetentnimi učiteljicami in učitelji? Dobitnik kristala vilenice Dóminik Srienc pripoveduje o svoji poeziji, s katero prehaja med jeziki in prostori. V nacionalne jezike pa, kot pravi, ne verjame. V Porabju preverjamo, kaj bodo ključne teme tokratnega zasedanja mešane slovensko madžarske komisije. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec opozarja, da se sprejete zaveze vseskozi ponavljajo, uresničitve pa ni. V Slovenskem domu Bazovica na Reki so imeli slovesno prvo trgatev stare trte iz Maribora. Kako je obrodila? Prisluhnite!
Kaj pripovedujejo in na kaj nas danes opozarjajo bazoviški junaki, četverica antifašistov, ubitih na bazovski gmajni pred 94 leti?
Sprehodimo se skozi glasbeno zgodovino skupine, ki ji na avstrijskem Koroškem ni para.
Na avstrijskem Koroškem so pred kratkim sprejeli zakon o energetskem prehodu. Kaj dejansko prinaša, pojasnjuje deželnozborski poslanec Franc Jožef Smrtnik, prepričan, da . brez vetrnih elektrarn ne bo šlo, toda ne povsod. "Potrebna je pametna politika, da ne dobimo več nasprotnikov kot zagovornikov," pravi poslanec Team Kärnten in podžupan Železne Kaple.
»Enkrat še videl bi rad dim nad Itako rodno«, je bil naslov slovesnosti, ki so jo ob 100. obletnici rojstva Alojza Rebule pripravili v njegovem rodnem Šempolaju. Kako so se poklonili velikemu rojaku, ki je med Slovenci v Italiji pustil neizbrisno sled, slišite v tokratni oddaji.
Narodna domova v Trstu sta bila nekoč središči tam živečih Slovencev, simbola njihove prisotnosti v večkulturnem mestu pa tudi fašističnega pogroma nad njimi. Kaj se bo v prihodnosti dogajalo v njih? Kakšna bo Fabianijeva palača v središču mesta in kaj bo v obnovljenem domu pri Svetem Ivanu?
Šolsko leto se je končalo tudi na avstrijskem Koroškem in zanima nas, kakšne so izkušnje s spremenjenim učnim načrtom na dvojezičnih ljudskih šolah pa tudi, kako je s pripravo predlogov sprememb manjšinske šolske zakonodaje. Kakšne so možnosti za dejanske spremembe, pojasnjuje Danilo Katz, predsednik strokovnega pedagoškega združenja in član posebne delovne skupine, ki jo je ustanovila dežela Koroška.
Potegnemo črto pod 20. Vseslovensko srečanje v državnem zboru, vnovič posvečeno mladim rojakom iz zamejstva in sveta. O projektih Slovika – slovenskega izobraževalnega konzorcija -, ki povezujejo mlade rojake iz Furlanije – Julijske krajine, pripoveduje predsednica Martina Budin, ena od nastopajočih v parlamentu.
Veliko je bilo narejenega v zadnjih letih za razvoj Porabja, je na tradicionalnem druženju Slovencev na Madžarskem dejala predsednica krovne zveze Andrea Kovač, zadovoljna, saj se je Porabskega dne udeležilo 350 rojakov z vse Madžarske.
Tonč Feinig in Andrejka Možina sta vrhunska, uveljavljena in zelo dejavna glasbenika. Prvi prihaja z avstrijske Koroške, druga s Tržaškega.
Skupaj z evropskimi volitvami bodo v več občinah v Furlaniji - Julijski krajini potekale lokalne volitve, tudi s slovenskimi kandidatkami in kandidati različnih strank in gibanj. Županja Števerjana Franka Padovan pa na evropskih volitvah kot edina Slovenka v Italiji kandidira na listi južnotirolske Ljudske stranke.
Število slovenskih govorce v Kanalski dolini na skrajnem severu Furlanije – Julijske krajine se je v dveh desetletjih prepolovilo, poudarja raziskovalka dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Predsednica države Nataša Pirc Musar je ob obisku na avstrijskem Koroškem pozvala pristojne, naj določijo časovnico za uresničitev določb 7. člena avstrijske državne pogodbe. Kaj so ključne težave?
V Avstriji ni veliko posluha za nujne spremembe manjšinske zakonodaje, ugotavlja poslanka Zelenih v državnem zbor, koroška Slovenka Olga Voglauer. Velika pričakovanja ob začetku mandata, se niso uresničila, zato naloge ostajajo za prihodnji mandat, pravi naša sogovornica. Kako pa je na Dunaju odmevala peticija koroških Slovencev, o kateri so evropski poslanci razpravljali na odboru za peticije v Bruslju?
20 let po vstopu Slovenije v EU in slabo leto dni pred odprtjem evropske prestolnice kulture, ki bo povezala Novo Gorico in Gorico, nas zanima, kakšni so čezmejni stiki mladih in njihova pričakovanja.
Zasedanje skupnega odbora Slovenija – avstrijska Koroška je potekalo uspešno in v prijateljskem duhu, sta po seji zagotavljala zunanja ministrica Tanja Fajon in koroški deželni glavar Peter Kaiser.
Pobudnik mreže Maj – mladi Alpe Jadran - Feliks Wieser je prepričan, da morajo organizacije slovenske narodne skupnosti, če si želijo zagotoviti naraščaj, vlagati v mlade. Ti so serijo druženj začeli letos v Porabju, kjer so spoznavali okuse regije, tudi koup oziroma tamerli.
Univerza v Trstu je ob 100-letnici delovanja podelila častna doktorata italijanskemu predsedniku Matarelli in nekdanjemu slovenskemu predsedniku Pahorju, ker sta se zoperstavila ozkoglednosti nacionalizma in se zavzela za politiko sprave. To je bil začetek poti, ki pa še ni končana, opozarjajo v krovnih organizacijah.
Neveljaven email naslov