Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Predsednik SKGZ Rudi Pavšič ostaja optimist. Podpora desno usmerjenim strankam je tudi obveznost za te stranke.
Časi, ko so Slovenci v Italiji volili predvsem levo usmerjene stranke, so minili. To se je pokazalo tudi na letošnjih parlamentarnih in deželnih volitvah, ko je za desnosredinske stranke volilo 40 odstotkov pripadnikov slovenske manjšine v FJK in je bil v deželni svet prvič izvoljen Slovenec, kandidat desno usmerjene Lige. Kaj to pomeni za slovensko narodno skupnost v Furlaniji Julijski krajini, pojasnjuje Rudi Pavšič, predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze iz Trsta, gost pogovora na Inštitutu za narodnostna vprašanja.
Dolgoletni predsednik SKGZ je prepričan, da to pomeni, da postajajo normalni in da vprašanje slovenske narodne skupnosti ni več v ospredju.
“Volilni rezultat postavlja izzive tako naši skupnosti kot tudi desnosredinskim strankam. Zdaj nimajo več alibija, da se za nas malo zanimajo, ker jih malo volimo. Danes imajo veliko število glasov slovenske manjšine, imajo svojega slovenskega predstavnika v deželnem svetu….”
Slovenci v FJK bodo prihodnje leto pred novo preizkušnjo, saj bodo potekale tudi lokalne volitve in verjetno se bo postavilo vprašanje, ali ne bi bilo bolj smiselno, da levica in stranka Slovenska skupnost sodelujeta in se ne borita za iste glasove. Kaj lahko se namreč pojavi tretji tekmec, opozarja Rudi Pavšič:
“Zadeve se spreminjajo, vse se spreminja in moramo biti toliko zreli, da znamo resno in primerno odgovoriti na te spremembe.”
Naš sogovornik je med drugim prepričan, da nova vladna koalicija Lige in Gibanja 5 zvezd ne bo dolgo zdržala, kar pomeni, da bi lahko v Italiji kmalu vnovič potekale parlamentarne volitve. V tem primeru je vprašanje, ali bodo Slovenci vnovič lahko dobili svojega predstavnika v Rimu, opozarja Rudi Pavšič. Kako to preprečiti? Prisluhnite pogovoru v tokratni oddaji.
Natečaj Pisana promlad, ki spodbuja mlade na avstrijskem Koroškem, da pišejo v slovenskem jeziku, je tudi letos uspel. Svoja dela je poslalo 715 mladih avtorjev iz 34 šol. Slovesna razglasitev najboljših mladih avtorjev in avtoric v 4 starostnih kategorijah s 4 različnimi temami je potekala v ORF teatru v Celovcu 18. 5.2018 tudi s prenosom na slovenskem programu avstrijske javne RTV.
Kakšna so bila besedila in kako je s kakovostjo pisane slovenske besede na avstrijskem Koroškem, se pogovarjamo s predsednico strokovne žirije Matejo Rihter, glavno urednico tednika Nedelja, kjer bodo v posebni prilogi objavili vsa nagrajena dela. Bilo je zahtevno toda prijetno delo, pravi:
“Veliko veselja sem doživljala ob branju besedil. Člani žirije smo najprej besedila prebrali doma, za to gre kar nekaj časa, saj je bilo 715 zelo izvirnih, zanimivih, včasih tudi žalostnih, zelo izjemnih besedil in potem, ko se žirija sestane, je težko izbrati tiste, ki imajo še nekaj več, ki izstopajo in tako nagraditi avtorje.”
Delčke zmagovalnih besedil v vseh štirih starostnih kategorijah lahko slišite tudi v tokratnih Sotočjih, poleg tega pa še pesmi, ki sta zmagali na natečajih leta 2016 in 2017 v kategoriji songa. Letošnja novost pa je bil najboljši scenarij za film, ki ga bodo posneli v okviru projekta Iskrica.
Kako pa se Mateja Rihter znašla v vlogi glavne urednice cerkvenega tednika Nedelja, najstarejšega tednika koroških Slovencev? Prisluhnite!
Pridružimo se učencem gornjeseniške dvojezične osnovne šole Jožefa Košiča, ki so mesec dni pred koncem pouka sošolcem in drugemu občinstvu predstavili svoje kulturne dejavnosti. Nastopili so otroški pevski zbor, folklorna in gledališka skupina ter mladi citrarki.
Tovrstne prireditve na šoli pripravljajo že nekaj let, je Silvi Eöry pojasnila ravnateljica Ildiko Dončec Treiber, čas pa je skrbno izbran, saj želijo končne rezultate celoletnega truda učencev pri obšolskih dejavnostih približati tudi drugim šolarjem in jih spodbuditi k sodelovanju.
“To pomeni, da se splača sodelovati. Naš namen je, da bi pridobili tudi druge šolarje. Iz leta v leto je namreč več takšnih, ki ne sodelujejo v nobenem krožku in komaj čakajo, da se šolske obveznosti končajo in gredo lahko domov.”
Učenka Eliza Nagy ni med tistimi, ki komaj čakajo, da po pouku zapustijo šolo:
“Zelo rada pojem. Že od 5. razreda sem pri pevskem zboru, kjer pojemo madžarske, slovenske in porabske pesmi. “
Mate Labric je porabski Kekec. Igral je namreč glavno vlogo v gledališki igri o Kekcu in, kot kaže, mu je bila zelo všeč vloga pogumnega fanta, ki reši dedka Kosobrina in prežene Bedanca, in zelo rad pomaga ter je vedno dobre volje.
“Veliko smo vadili, na začetku smo gledali tudi film in prebrali besedilo. Vaje smo imeli vsako sredo popoldne in učiteljica Ildiko in učitelj Nino sta se zelo trudila z nami.”
Levente Nagy je letos sodeloval v dveh krožkih, za tretjega pa je zmanjkalo časa:
“Zelo rad pojem in plešem, tudi igram zelo rad, ampak pri gledališki skupini letos nisem bil, ker nisem imel časa.”
V reškem Slovenskem domu Bazovica že tri leta deluje štiričlanska skupina za raziskovanje slovenskega kulturnega izročila. Njen cilj je približati posameznike slovenskega rodu, zapisane v zgodovini mesta, in druge zanimivosti, ki pričajo o vezeh med narodoma.
17.5.2018 so članice, ki so se poimenovala Zaščitnice slovenske dediščine, pripravile prvo predstavitev rojakov, po katerih so poimenovane nekatere reške ulice in trgi. To so si zaslužili predvsem pomembni možje iz kulturnega in družbenega življenja iz 19. stoletja; od Janeza Trdine, profesorja na reški gimnaziji, do Ivana Koblerja, pravnika s sodniško in politično kariero ter zgodovinarja.
Ulico pa je dobil tudi 24-letni Peter Kobek, žrtev žandarjev med delavsko stavko leta 1906, ki je postal simbol reškega delavskega gibanja pred prvo svetovno vojno. Ena izmed ulic na Trsatu pa se imenuje po slikarki Boženi Vilhar-Žirovnik, edini rojakinji doslej, ki jo je doletela ta čast.
Skupina deluje tri leta in je nastala po zaslugi profesorice dopolnilnega pouka slovenščine Dragice Motik, ki jih je spodbujala, naj raziskujejo, je Marjani Mirković zaupala Zdenka Kallan Verbanac.
“Bile smo zelo pridne učenke dopolnilnega pouka in učiteljica Dragica Motik, na katero smo zelo ponosne in jo spoštujemo, nas je zelo spodbujala in ko je odšla, smo se odločile, da nadaljujemo v tej smeri. In tako smo zdaj pogumne gospe, ki nadaljujemo svojo pot.”
Skupina za raziskovanje slovenskega kulturnega izročila reške Bazovice je z različnimi slovenskimi igrami nastopala tako v Sloveniji kot na Hrvaškem, članice pa so ponosne tudi, da so sodelovale v Ljubljani na prireditvi rastoča knjiga.
Butalci v reški Bazovici
872 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Predsednik SKGZ Rudi Pavšič ostaja optimist. Podpora desno usmerjenim strankam je tudi obveznost za te stranke.
Časi, ko so Slovenci v Italiji volili predvsem levo usmerjene stranke, so minili. To se je pokazalo tudi na letošnjih parlamentarnih in deželnih volitvah, ko je za desnosredinske stranke volilo 40 odstotkov pripadnikov slovenske manjšine v FJK in je bil v deželni svet prvič izvoljen Slovenec, kandidat desno usmerjene Lige. Kaj to pomeni za slovensko narodno skupnost v Furlaniji Julijski krajini, pojasnjuje Rudi Pavšič, predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze iz Trsta, gost pogovora na Inštitutu za narodnostna vprašanja.
Dolgoletni predsednik SKGZ je prepričan, da to pomeni, da postajajo normalni in da vprašanje slovenske narodne skupnosti ni več v ospredju.
“Volilni rezultat postavlja izzive tako naši skupnosti kot tudi desnosredinskim strankam. Zdaj nimajo več alibija, da se za nas malo zanimajo, ker jih malo volimo. Danes imajo veliko število glasov slovenske manjšine, imajo svojega slovenskega predstavnika v deželnem svetu….”
Slovenci v FJK bodo prihodnje leto pred novo preizkušnjo, saj bodo potekale tudi lokalne volitve in verjetno se bo postavilo vprašanje, ali ne bi bilo bolj smiselno, da levica in stranka Slovenska skupnost sodelujeta in se ne borita za iste glasove. Kaj lahko se namreč pojavi tretji tekmec, opozarja Rudi Pavšič:
“Zadeve se spreminjajo, vse se spreminja in moramo biti toliko zreli, da znamo resno in primerno odgovoriti na te spremembe.”
Naš sogovornik je med drugim prepričan, da nova vladna koalicija Lige in Gibanja 5 zvezd ne bo dolgo zdržala, kar pomeni, da bi lahko v Italiji kmalu vnovič potekale parlamentarne volitve. V tem primeru je vprašanje, ali bodo Slovenci vnovič lahko dobili svojega predstavnika v Rimu, opozarja Rudi Pavšič. Kako to preprečiti? Prisluhnite pogovoru v tokratni oddaji.
Natečaj Pisana promlad, ki spodbuja mlade na avstrijskem Koroškem, da pišejo v slovenskem jeziku, je tudi letos uspel. Svoja dela je poslalo 715 mladih avtorjev iz 34 šol. Slovesna razglasitev najboljših mladih avtorjev in avtoric v 4 starostnih kategorijah s 4 različnimi temami je potekala v ORF teatru v Celovcu 18. 5.2018 tudi s prenosom na slovenskem programu avstrijske javne RTV.
Kakšna so bila besedila in kako je s kakovostjo pisane slovenske besede na avstrijskem Koroškem, se pogovarjamo s predsednico strokovne žirije Matejo Rihter, glavno urednico tednika Nedelja, kjer bodo v posebni prilogi objavili vsa nagrajena dela. Bilo je zahtevno toda prijetno delo, pravi:
“Veliko veselja sem doživljala ob branju besedil. Člani žirije smo najprej besedila prebrali doma, za to gre kar nekaj časa, saj je bilo 715 zelo izvirnih, zanimivih, včasih tudi žalostnih, zelo izjemnih besedil in potem, ko se žirija sestane, je težko izbrati tiste, ki imajo še nekaj več, ki izstopajo in tako nagraditi avtorje.”
Delčke zmagovalnih besedil v vseh štirih starostnih kategorijah lahko slišite tudi v tokratnih Sotočjih, poleg tega pa še pesmi, ki sta zmagali na natečajih leta 2016 in 2017 v kategoriji songa. Letošnja novost pa je bil najboljši scenarij za film, ki ga bodo posneli v okviru projekta Iskrica.
Kako pa se Mateja Rihter znašla v vlogi glavne urednice cerkvenega tednika Nedelja, najstarejšega tednika koroških Slovencev? Prisluhnite!
Pridružimo se učencem gornjeseniške dvojezične osnovne šole Jožefa Košiča, ki so mesec dni pred koncem pouka sošolcem in drugemu občinstvu predstavili svoje kulturne dejavnosti. Nastopili so otroški pevski zbor, folklorna in gledališka skupina ter mladi citrarki.
Tovrstne prireditve na šoli pripravljajo že nekaj let, je Silvi Eöry pojasnila ravnateljica Ildiko Dončec Treiber, čas pa je skrbno izbran, saj želijo končne rezultate celoletnega truda učencev pri obšolskih dejavnostih približati tudi drugim šolarjem in jih spodbuditi k sodelovanju.
“To pomeni, da se splača sodelovati. Naš namen je, da bi pridobili tudi druge šolarje. Iz leta v leto je namreč več takšnih, ki ne sodelujejo v nobenem krožku in komaj čakajo, da se šolske obveznosti končajo in gredo lahko domov.”
Učenka Eliza Nagy ni med tistimi, ki komaj čakajo, da po pouku zapustijo šolo:
“Zelo rada pojem. Že od 5. razreda sem pri pevskem zboru, kjer pojemo madžarske, slovenske in porabske pesmi. “
Mate Labric je porabski Kekec. Igral je namreč glavno vlogo v gledališki igri o Kekcu in, kot kaže, mu je bila zelo všeč vloga pogumnega fanta, ki reši dedka Kosobrina in prežene Bedanca, in zelo rad pomaga ter je vedno dobre volje.
“Veliko smo vadili, na začetku smo gledali tudi film in prebrali besedilo. Vaje smo imeli vsako sredo popoldne in učiteljica Ildiko in učitelj Nino sta se zelo trudila z nami.”
Levente Nagy je letos sodeloval v dveh krožkih, za tretjega pa je zmanjkalo časa:
“Zelo rad pojem in plešem, tudi igram zelo rad, ampak pri gledališki skupini letos nisem bil, ker nisem imel časa.”
V reškem Slovenskem domu Bazovica že tri leta deluje štiričlanska skupina za raziskovanje slovenskega kulturnega izročila. Njen cilj je približati posameznike slovenskega rodu, zapisane v zgodovini mesta, in druge zanimivosti, ki pričajo o vezeh med narodoma.
17.5.2018 so članice, ki so se poimenovala Zaščitnice slovenske dediščine, pripravile prvo predstavitev rojakov, po katerih so poimenovane nekatere reške ulice in trgi. To so si zaslužili predvsem pomembni možje iz kulturnega in družbenega življenja iz 19. stoletja; od Janeza Trdine, profesorja na reški gimnaziji, do Ivana Koblerja, pravnika s sodniško in politično kariero ter zgodovinarja.
Ulico pa je dobil tudi 24-letni Peter Kobek, žrtev žandarjev med delavsko stavko leta 1906, ki je postal simbol reškega delavskega gibanja pred prvo svetovno vojno. Ena izmed ulic na Trsatu pa se imenuje po slikarki Boženi Vilhar-Žirovnik, edini rojakinji doslej, ki jo je doletela ta čast.
Skupina deluje tri leta in je nastala po zaslugi profesorice dopolnilnega pouka slovenščine Dragice Motik, ki jih je spodbujala, naj raziskujejo, je Marjani Mirković zaupala Zdenka Kallan Verbanac.
“Bile smo zelo pridne učenke dopolnilnega pouka in učiteljica Dragica Motik, na katero smo zelo ponosne in jo spoštujemo, nas je zelo spodbujala in ko je odšla, smo se odločile, da nadaljujemo v tej smeri. In tako smo zdaj pogumne gospe, ki nadaljujemo svojo pot.”
Skupina za raziskovanje slovenskega kulturnega izročila reške Bazovice je z različnimi slovenskimi igrami nastopala tako v Sloveniji kot na Hrvaškem, članice pa so ponosne tudi, da so sodelovale v Ljubljani na prireditvi rastoča knjiga.
Butalci v reški Bazovici
O slovenskih zamejskih založbah, odnosu države in pretočnosti ustvarjalne kreativnosti s tržaškim literatom in letošnjim Schwentnerjevim nagrajencem Markom Kravosom. Z ravnatelji treh slovenskih šol iz Furlanije Julijske krajine in z avstrijske Koroške Avstrije o vlogi šole pri oblikovanju manjšinsko dejavnih mladih rojakov. Slovenci na Hrvaškem oblikujejo svojo strategijo in zanima nas, katere so prednostne naloge. Kaj načrtujejo v Sakalovcih v Porabju? Prisluhnite!
Ob 70-letnici delovanja Narodnega sveta koroških Slovencev se z njegovim predsednikom Valentinom Inzkom pogovarjamo o enotnosti, izzivih in mladih. Ti so se zbrali tudi v Ljubljani na letošnjem sklepnem srečanju mreže Alpe Jadran - Maj. Kdo so ti mladi in zakaj se povezujejo, nas zanima v tokratni oddaji. Gostimo Nežo Kravos, predsednico novoustanovljenega društva mladih Slovencev v Italiji - DM+. O pouku slovenščine se pogovarjamo s Ksenjo Klovar Lukarič, novo učiteljico na reški OŠ Kozala, z Martinom Ropošem pa tudi o razvojnem programu slovenskega Porabja, vrednem skoraj 3 milijone evrov. Prisluhnite!
»Spreminjanje perspektive: od konflikta prek dialoga do konsenza« je bil naslov 30. evropskega kongresa narodnih skupnosti, ki ga je v Celovcu pripravil Biro za slovensko narodno skupnost. Ogledamo si premiero plesno-gledališke predstave, ki jo je pripravila mladinska gledališka skupina društva Bilka iz Bilčovsa. V Trstu obiščemo centralni urad za slovenski jezik v Furlaniji Julijski krajini, odprt lani poleti. Gostimo še eno vsestransko dejavno rojakinjo iz Zagreba Marjeto Trkman Kravar, tesno povezano s turizmom, in si v Monoštru ogledamo dela, nastala na tradicionalni 18. likovni koloniji. O razstavi in načrtih za galerijo več v tokratnih Sotočjih. Prisluhnite!
V Zagrebu so proslavili 90-letnico delovanja društva Slovenski dom. Kako slovesno je bilo, lahko slišite v tokratni oddaji. Z visokim komisarjem OVSE-ja za manjšinska vprašanja Lambertom Zannierom se pogovarjamo o položaju manjšin in njihovem bogastvu. Da je prednost, če si pripadnik manjšine, je prepričan znani tržaški Slovenec Bojan Brezigar. 20 let je življenje rojakov v zamejstvu predstavljal v kolumnah za dnevnik Večer, izbrane pa je zdaj objavil v knjigi Pogled izza meje. Kakšen je ta pogled? V oddaji gostimo tudi raziskovalko pouka slovenščine na novih srednjih šolah v Avstriji Bernardo Volavšek Kuresch in novega predsednika krovne organizacije porabskih Slovencev Karla Holca, ki je prevzel vodenje Državne slovenske samouprave. Kakšen je njegov pogled na slovensko manjšino? Prisluhnite!
Porabski Slovenci so po obisku premiera Marjana Šarca na Madžarskem zadovoljni. Zakaj, lahko slišite v tokratni oddaji. Kakšno vlogo lahko imajo slovenska zamejska gospodarska združenja v spreminjajočem se globalnem gospodarstvu? O tem več v pogovoru z goriškim rojakom Robertom Frandoličem, predsednikom Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, in Benjaminom Wakounigom, predsednikom Slovenske gospodarske zveze iz Celovca. O začetkih pouka slovenskega jezika na reški osnovni šoli Pećine pripoveduje nekdanja ravnateljica Irena Margan. Leta 2006 je začela s prostovoljnim poučevanjem svojega maternega jezika, zdaj pouk slovenščine v okviru hrvaške zakonodaje poteka že deseto leto. V Trstu pa se odpravimo po sledeh Primoža Trubarja. Prisluhnite
Dolgoletna predsednika krovnih slovenskih zamejskih organizacij Marjan Sturm in Rudi Pavšič sta bila za svoje delo in neprecenljiv prispevek k medkulturnem dialogu odlikovana z redom za zasluge. Kaj počneta in kako ocenjujeta trenutno dogajanje, nas zanima v tokratni oddaji. Slovensko kulturno društvo Rož je za svoje odmevno delo dobilo visoko avstrijsko odlikovanje. Kaj pomeni takšno priznanje, se pogovarjamo z režiserjem Marjanom Štikarjem, ki vedno znova poskrbi, da se o njihovem delu govori. V Zagrebu so se pred 90-letnico Slovenskega doma z biografijo poklonili ustanovitelju Franu Zavrniku in z razstavo gledališčniku Hinku Nučiču, na Reki pa so slovesno zaznamovali 10-letnico pouka slovenščine v osnovni šoli Pećine. Bolje pa lahko spoznate tudi mladega porabskega Slovenca Szabolcsa Andrejka, ki je delo našel v Murski Soboti. Prisluhnite!
Kaj so porabskim Slovencem prinesle lokalne in manjšinske volitve na Madžarskem? Cikcak po Šmihelu pri Pliberku ob koncu praznovanja 40-letnice lutkarstva in 20-letnice festivala Cikl Cakl. Z Miho Vavtijem spregovorimo o bližajoči se 30-letnici šmihelskega New Times Bigbanda, pomenu glasbene dejavnosti in težavah z njegovim financiranjem. Ogledamo si premiero predstave Krčmarica Mirandolina v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. Več lahko slišite o filmskem festivalu Poklon viziji, ki je potekal v kar 7 mestih v Sloveniji in Italiji. Gostimo pa tudi Vasiljko Tovarloža, dolgoletno in aktivno članico društva Slovenski dom v Zagrebu.
Po dveh letih vnovič seja sveta vlade za Slovence v zamejstvu, kaj se dogaja v Italiji - od slovenske narodne skupnosti do Južnih Tirolcev, Avstrija 100 let po senžermenski mirovni pogodbi, rojaki iz Zagreba so se z razstavo spomnili športne legende Leona Štuklja, pomembna vloga slovenskih zamejskih knjižnic. Prisluhnite!
Z vodjo koroških Zelenih Olgo Voglauer se po velikem uspehu na avstrijskih parlamentarnih volitvah pogovarjamo o nadaljevanju njene politične kariere na Dunaju. Pridružimo se Slovencem na Hrvaškem, ki so svoje redno letno srečanje tokrat pripravili v osrednji Istri. Ob začetku novega študijskega leta se pogovarjamo z reško rojakinjo Katjo Grubiša, ki nadaljuje študij komunikologije na Fakulteti za družbene vede.V Števanovcih pa si ogledamo novi predstavi porabske slovenske gledališke družine Nindrik Indrik in Dua Fodor.
Kaj si lahko po parlamentarnih volitvah v Avstriji obeta tam živeča slovenska narodna skupnost, sprašujemo koroškega slovenskega novinarja Janka Kulmescha. Gostimo znanega prekmurskega gledališkega ustvarjalca Milivoja Mikija Roša, tesno povezanega s porabskimi Slovenci in filmom Oroslan. Ustavimo se na Reki, kjer so se z razstavo Zadnji pričevalci poklonili tudi zaprtim v italijanskem fašističnem taborišču Kampor na Rabu. Koliko pa je zamejska tematika prisotna v slovenskih učnih načrtih? Premalo, ugotavljajo raziskovalci. Prisluhnite!
Ustavimo se v Trstu na 4. Slofestu – festivalu ustvarjalnosti slovenske narodne skupnosti, ki želi postati tudi most med manjšino in večinskim prebivalstvom. V Benečijo nas povabi zvedna 30-letna rojakinja Mariagiulio Pagon, profesorica italijanščine na dvojezični osnovni šoli v Špetru, na Gornjem Seniku pa se pridružimo učencem in učiteljem na obnovljeni dvojezični šoli. Kakšen je odnos pristojnih hrvaških oblasti do manjšinskih jezikov? To je zanimalo tudi člane odbora Sveta Evrope, ki spremlja spoštovanje določil evropske listine o jezikih manjšin. Je slovenščina na Hrvaškem žrtev neurejenih odnosov med državama? Več lahko slišite tudi o gledališko bogati jeseni koroških Slovencev in mednarodnem multimedijskem projektu Podobe pokrajin. Prisluhnite!
Kako je s šolstvom rojakov v Porabju, nas zanima v tokratni oddaji. V zadnjih letih je bilo namreč slišati precej kritik na tudi glede usposobljenosti učiteljev. Zdaj se, kot kaže, razmere vendarle izboljšujejo. Spremembe se obetajo tudi na avstrijskem Koroškem. Začeli so namreč s prenovo učnih načrtov. Tudi tam so namreč učitelji opozarjali, da so prenatrpani. Nika Sommeregger je koroška slovenska režiserka, ki večinoma dela na Dunaju. Vendar bo v novi gledališki sezoni precej časa preživela tudi v Celovcu. Med drugim tudi zaradi predstave v okviru obeleževanja 100.obletnice koroškega plebiscita. Več v tokratni oddaji, ko vas povabimo tudi na izlet v Rezijo.
Tokratno oddajo bo zaznamoval začetek novega šolskega leta pri rojakih v Furlaniji Julijski krajini, na avstrijskem Koroškem in Hrvaškem. Pridružimo se udeležencem prve gledališko koncertne tehnične delavnice v Šentjanžu v Rožu in porabskim Slovencem, ki podpirajo kandidaturo Lendave za Evropsko prestolnico kulture. Računajo, da bo to še okrepilo stike z matično domovino. Pred oktobrskimi lokalnimi volitvami na Madžarskem pa računajo tudi na večje zanimanje rojakov za vpis v volilne imenike. Zakaj? Prisluhnite oddaji!
Slovenci v Italiji si želijo, da bi bila slovenska državna zastava tudi njihov simbol, pravica do njene javne uporabe pa zapisana črno na belem v pristojnem deželnem zakonu. Toda, eno so želje, drugo pa je realnost. V tokratni oddaji podrobneje o tem, kako je čezmejni projekt, namenjen razvoju etičnega turizma, povezal mlade rojake iz Porabja in Prekmurja. V Ankaranu pa se pridružimo koroških Slovencem, udeležencem tradicionalnih gledaliških delavnic.
Slovenci v Italiji si želijo, da bi bila slovenska državna zastava tudi njihov simbol, pravica do njene javne uporabe pa zapisana črno na belem v pristojnem deželnem zakonu. Toda, eno so želje, drugo pa je realnost. V tokratni oddaji podrobneje o tem, kako je čezmejni projekt, namenjen razvoju etičnega turizma, povezal mlade rojake iz Porabja in Prekmurja. V Ankaranu pa se pridružimo koroških Slovencem, udeležencem tradicionalnih gledaliških delavnic.
Prekmurci imajo kaj praznovati, pravi predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs, prepričana, da so porabski Slovenci zaradi združitve Prekmurja z matično domovino postali bolj zavedni in ponosni. Na svoje prekmurske korenine je ponosen slovenski evangeličansko luteranski duhovnik Aleksander Erniša. Lani je za šest let prevzel vodenje cerkvene občine v Trstu, prihodnji mesec pa bo imel prvo mašo v slovenskem jeziku. Na avstrijskem Koroškem, kjer bodo prihodnje leto obeleževali 100. obletnico plebiscita, se je oblikovala Iniciativa SKUP - slovenski konsenz za ustavne pravice. Kaj zahtevajo s peticijo, ki jo je doslej podpisalo 240 ljudi, v pogovoru z Rudijem Voukom. Dunajski pogled na prihodnost koroških Slovencev pa ponudi doktor Marian Wakounig, regionalni direktor za davke in carine.
Živahno poletno dogajanje pri rojakih v sosednjih državah zaznamuje tudi tokratno oddajo. V Šentjanžu v Rožu se pridružimo mladim na 8. počitniškem tednu športa in jezika, v Tinjah pa prisluhnemo udeležencem poletne glasbene delavnice. Odpravimo se v Gorski kotar, v vas Plešce, kjer v Palčavi šiši tradicionalno etnološko delavnico spremljajo različne prireditve. Porabski Slovenci iz Andovcev so se tudi letos podali na Triglav. Kako je bilo, lahko slišite v tokratni oddaji, v kateri osvetlimo težave praznega šolskega poslopja v Gropadi. Prisluhnite!
Pridružimo se udeležencem tradicionalnega srečanja treh Slovenij na Svetih Višarjah nad Kanalsko dolino. Obiščemo Rebrco na avstrijskem Koroškem, kjer mladi umetniki kreativno preživljajo počitnice. In to že 40 let. Gostimo porabsko Slovenko Iluško Bartakovič. Predana vzgojiteljica je po 40 letih svojega dela dobila visoko madžarsko priznanje. Tudi mlada vzgojiteljica Mia Grlica vidi svojo prihodnost v delu z otroki v slovenskem vrtcu na Reki.
V kakšnih razmerah živijo Slovenci v sosednjih državah? Kakšen je njihov položaj in kako je s spoštovanjem njihovih pravic? Kakšni so obeti? Je Republika Slovenija dobra mati? O tem se pogovarjamo s senatorko v rimskem parlamentu Tatjano Rojc in podpredsednikom Slovenske prosvetne zveze iz Celovca Jankom Mallejem. Gostimo predsednika sveta slovenske manjšine Primorsko goranske županije Vasjo Simoniča in odhajajočega generalnega konzula v Monoštru Borisa Jesiha.
V Šentvidu pri Stični prisluhnemo zamejskim zborom, sodelujočim na jubilejnem 50. Taboru slovenskih pevskih zborov in se v Umagu pridružimo zaključku dopolnilnega pouka slovenščine. Učenci koprske osnovne šole Antona Ukmarja so ob koncu šolskega leta izdali knjigo »Slovenski otroci na Tržaškem«, v kateri so zbrali pričevanja znanih tržaških Slovencev. Več tudi zborniku Zamejski, obmejni, čezmejni, ki odstira pogled na rojake v Furlaniji Julijski krajini deset let po vstopu matične Slovenije šengensko območje. Gostimo porabsko rojakinjo Vero Gašpar, dobitnico najvišjega madžarskega priznanja na področju manjšinske kulture. S Katarino Pajnić pa se pogovarjamo o njenem turističnem projektu Slo Kor Tur, s katerim predstavlja zgodovino in življenje koroških Slovencev. Prisluhnite!
Neveljaven email naslov
