Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Predsednik SKGZ Rudi Pavšič ostaja optimist. Podpora desno usmerjenim strankam je tudi obveznost za te stranke.
Časi, ko so Slovenci v Italiji volili predvsem levo usmerjene stranke, so minili. To se je pokazalo tudi na letošnjih parlamentarnih in deželnih volitvah, ko je za desnosredinske stranke volilo 40 odstotkov pripadnikov slovenske manjšine v FJK in je bil v deželni svet prvič izvoljen Slovenec, kandidat desno usmerjene Lige. Kaj to pomeni za slovensko narodno skupnost v Furlaniji Julijski krajini, pojasnjuje Rudi Pavšič, predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze iz Trsta, gost pogovora na Inštitutu za narodnostna vprašanja.
Dolgoletni predsednik SKGZ je prepričan, da to pomeni, da postajajo normalni in da vprašanje slovenske narodne skupnosti ni več v ospredju.
“Volilni rezultat postavlja izzive tako naši skupnosti kot tudi desnosredinskim strankam. Zdaj nimajo več alibija, da se za nas malo zanimajo, ker jih malo volimo. Danes imajo veliko število glasov slovenske manjšine, imajo svojega slovenskega predstavnika v deželnem svetu….”
Slovenci v FJK bodo prihodnje leto pred novo preizkušnjo, saj bodo potekale tudi lokalne volitve in verjetno se bo postavilo vprašanje, ali ne bi bilo bolj smiselno, da levica in stranka Slovenska skupnost sodelujeta in se ne borita za iste glasove. Kaj lahko se namreč pojavi tretji tekmec, opozarja Rudi Pavšič:
“Zadeve se spreminjajo, vse se spreminja in moramo biti toliko zreli, da znamo resno in primerno odgovoriti na te spremembe.”
Naš sogovornik je med drugim prepričan, da nova vladna koalicija Lige in Gibanja 5 zvezd ne bo dolgo zdržala, kar pomeni, da bi lahko v Italiji kmalu vnovič potekale parlamentarne volitve. V tem primeru je vprašanje, ali bodo Slovenci vnovič lahko dobili svojega predstavnika v Rimu, opozarja Rudi Pavšič. Kako to preprečiti? Prisluhnite pogovoru v tokratni oddaji.
Natečaj Pisana promlad, ki spodbuja mlade na avstrijskem Koroškem, da pišejo v slovenskem jeziku, je tudi letos uspel. Svoja dela je poslalo 715 mladih avtorjev iz 34 šol. Slovesna razglasitev najboljših mladih avtorjev in avtoric v 4 starostnih kategorijah s 4 različnimi temami je potekala v ORF teatru v Celovcu 18. 5.2018 tudi s prenosom na slovenskem programu avstrijske javne RTV.
Kakšna so bila besedila in kako je s kakovostjo pisane slovenske besede na avstrijskem Koroškem, se pogovarjamo s predsednico strokovne žirije Matejo Rihter, glavno urednico tednika Nedelja, kjer bodo v posebni prilogi objavili vsa nagrajena dela. Bilo je zahtevno toda prijetno delo, pravi:
“Veliko veselja sem doživljala ob branju besedil. Člani žirije smo najprej besedila prebrali doma, za to gre kar nekaj časa, saj je bilo 715 zelo izvirnih, zanimivih, včasih tudi žalostnih, zelo izjemnih besedil in potem, ko se žirija sestane, je težko izbrati tiste, ki imajo še nekaj več, ki izstopajo in tako nagraditi avtorje.”
Delčke zmagovalnih besedil v vseh štirih starostnih kategorijah lahko slišite tudi v tokratnih Sotočjih, poleg tega pa še pesmi, ki sta zmagali na natečajih leta 2016 in 2017 v kategoriji songa. Letošnja novost pa je bil najboljši scenarij za film, ki ga bodo posneli v okviru projekta Iskrica.
Kako pa se Mateja Rihter znašla v vlogi glavne urednice cerkvenega tednika Nedelja, najstarejšega tednika koroških Slovencev? Prisluhnite!
Pridružimo se učencem gornjeseniške dvojezične osnovne šole Jožefa Košiča, ki so mesec dni pred koncem pouka sošolcem in drugemu občinstvu predstavili svoje kulturne dejavnosti. Nastopili so otroški pevski zbor, folklorna in gledališka skupina ter mladi citrarki.
Tovrstne prireditve na šoli pripravljajo že nekaj let, je Silvi Eöry pojasnila ravnateljica Ildiko Dončec Treiber, čas pa je skrbno izbran, saj želijo končne rezultate celoletnega truda učencev pri obšolskih dejavnostih približati tudi drugim šolarjem in jih spodbuditi k sodelovanju.
“To pomeni, da se splača sodelovati. Naš namen je, da bi pridobili tudi druge šolarje. Iz leta v leto je namreč več takšnih, ki ne sodelujejo v nobenem krožku in komaj čakajo, da se šolske obveznosti končajo in gredo lahko domov.”
Učenka Eliza Nagy ni med tistimi, ki komaj čakajo, da po pouku zapustijo šolo:
“Zelo rada pojem. Že od 5. razreda sem pri pevskem zboru, kjer pojemo madžarske, slovenske in porabske pesmi. “
Mate Labric je porabski Kekec. Igral je namreč glavno vlogo v gledališki igri o Kekcu in, kot kaže, mu je bila zelo všeč vloga pogumnega fanta, ki reši dedka Kosobrina in prežene Bedanca, in zelo rad pomaga ter je vedno dobre volje.
“Veliko smo vadili, na začetku smo gledali tudi film in prebrali besedilo. Vaje smo imeli vsako sredo popoldne in učiteljica Ildiko in učitelj Nino sta se zelo trudila z nami.”
Levente Nagy je letos sodeloval v dveh krožkih, za tretjega pa je zmanjkalo časa:
“Zelo rad pojem in plešem, tudi igram zelo rad, ampak pri gledališki skupini letos nisem bil, ker nisem imel časa.”
V reškem Slovenskem domu Bazovica že tri leta deluje štiričlanska skupina za raziskovanje slovenskega kulturnega izročila. Njen cilj je približati posameznike slovenskega rodu, zapisane v zgodovini mesta, in druge zanimivosti, ki pričajo o vezeh med narodoma.
17.5.2018 so članice, ki so se poimenovala Zaščitnice slovenske dediščine, pripravile prvo predstavitev rojakov, po katerih so poimenovane nekatere reške ulice in trgi. To so si zaslužili predvsem pomembni možje iz kulturnega in družbenega življenja iz 19. stoletja; od Janeza Trdine, profesorja na reški gimnaziji, do Ivana Koblerja, pravnika s sodniško in politično kariero ter zgodovinarja.
Ulico pa je dobil tudi 24-letni Peter Kobek, žrtev žandarjev med delavsko stavko leta 1906, ki je postal simbol reškega delavskega gibanja pred prvo svetovno vojno. Ena izmed ulic na Trsatu pa se imenuje po slikarki Boženi Vilhar-Žirovnik, edini rojakinji doslej, ki jo je doletela ta čast.
Skupina deluje tri leta in je nastala po zaslugi profesorice dopolnilnega pouka slovenščine Dragice Motik, ki jih je spodbujala, naj raziskujejo, je Marjani Mirković zaupala Zdenka Kallan Verbanac.
“Bile smo zelo pridne učenke dopolnilnega pouka in učiteljica Dragica Motik, na katero smo zelo ponosne in jo spoštujemo, nas je zelo spodbujala in ko je odšla, smo se odločile, da nadaljujemo v tej smeri. In tako smo zdaj pogumne gospe, ki nadaljujemo svojo pot.”
Skupina za raziskovanje slovenskega kulturnega izročila reške Bazovice je z različnimi slovenskimi igrami nastopala tako v Sloveniji kot na Hrvaškem, članice pa so ponosne tudi, da so sodelovale v Ljubljani na prireditvi rastoča knjiga.
Butalci v reški Bazovici
877 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Predsednik SKGZ Rudi Pavšič ostaja optimist. Podpora desno usmerjenim strankam je tudi obveznost za te stranke.
Časi, ko so Slovenci v Italiji volili predvsem levo usmerjene stranke, so minili. To se je pokazalo tudi na letošnjih parlamentarnih in deželnih volitvah, ko je za desnosredinske stranke volilo 40 odstotkov pripadnikov slovenske manjšine v FJK in je bil v deželni svet prvič izvoljen Slovenec, kandidat desno usmerjene Lige. Kaj to pomeni za slovensko narodno skupnost v Furlaniji Julijski krajini, pojasnjuje Rudi Pavšič, predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze iz Trsta, gost pogovora na Inštitutu za narodnostna vprašanja.
Dolgoletni predsednik SKGZ je prepričan, da to pomeni, da postajajo normalni in da vprašanje slovenske narodne skupnosti ni več v ospredju.
“Volilni rezultat postavlja izzive tako naši skupnosti kot tudi desnosredinskim strankam. Zdaj nimajo več alibija, da se za nas malo zanimajo, ker jih malo volimo. Danes imajo veliko število glasov slovenske manjšine, imajo svojega slovenskega predstavnika v deželnem svetu….”
Slovenci v FJK bodo prihodnje leto pred novo preizkušnjo, saj bodo potekale tudi lokalne volitve in verjetno se bo postavilo vprašanje, ali ne bi bilo bolj smiselno, da levica in stranka Slovenska skupnost sodelujeta in se ne borita za iste glasove. Kaj lahko se namreč pojavi tretji tekmec, opozarja Rudi Pavšič:
“Zadeve se spreminjajo, vse se spreminja in moramo biti toliko zreli, da znamo resno in primerno odgovoriti na te spremembe.”
Naš sogovornik je med drugim prepričan, da nova vladna koalicija Lige in Gibanja 5 zvezd ne bo dolgo zdržala, kar pomeni, da bi lahko v Italiji kmalu vnovič potekale parlamentarne volitve. V tem primeru je vprašanje, ali bodo Slovenci vnovič lahko dobili svojega predstavnika v Rimu, opozarja Rudi Pavšič. Kako to preprečiti? Prisluhnite pogovoru v tokratni oddaji.
Natečaj Pisana promlad, ki spodbuja mlade na avstrijskem Koroškem, da pišejo v slovenskem jeziku, je tudi letos uspel. Svoja dela je poslalo 715 mladih avtorjev iz 34 šol. Slovesna razglasitev najboljših mladih avtorjev in avtoric v 4 starostnih kategorijah s 4 različnimi temami je potekala v ORF teatru v Celovcu 18. 5.2018 tudi s prenosom na slovenskem programu avstrijske javne RTV.
Kakšna so bila besedila in kako je s kakovostjo pisane slovenske besede na avstrijskem Koroškem, se pogovarjamo s predsednico strokovne žirije Matejo Rihter, glavno urednico tednika Nedelja, kjer bodo v posebni prilogi objavili vsa nagrajena dela. Bilo je zahtevno toda prijetno delo, pravi:
“Veliko veselja sem doživljala ob branju besedil. Člani žirije smo najprej besedila prebrali doma, za to gre kar nekaj časa, saj je bilo 715 zelo izvirnih, zanimivih, včasih tudi žalostnih, zelo izjemnih besedil in potem, ko se žirija sestane, je težko izbrati tiste, ki imajo še nekaj več, ki izstopajo in tako nagraditi avtorje.”
Delčke zmagovalnih besedil v vseh štirih starostnih kategorijah lahko slišite tudi v tokratnih Sotočjih, poleg tega pa še pesmi, ki sta zmagali na natečajih leta 2016 in 2017 v kategoriji songa. Letošnja novost pa je bil najboljši scenarij za film, ki ga bodo posneli v okviru projekta Iskrica.
Kako pa se Mateja Rihter znašla v vlogi glavne urednice cerkvenega tednika Nedelja, najstarejšega tednika koroških Slovencev? Prisluhnite!
Pridružimo se učencem gornjeseniške dvojezične osnovne šole Jožefa Košiča, ki so mesec dni pred koncem pouka sošolcem in drugemu občinstvu predstavili svoje kulturne dejavnosti. Nastopili so otroški pevski zbor, folklorna in gledališka skupina ter mladi citrarki.
Tovrstne prireditve na šoli pripravljajo že nekaj let, je Silvi Eöry pojasnila ravnateljica Ildiko Dončec Treiber, čas pa je skrbno izbran, saj želijo končne rezultate celoletnega truda učencev pri obšolskih dejavnostih približati tudi drugim šolarjem in jih spodbuditi k sodelovanju.
“To pomeni, da se splača sodelovati. Naš namen je, da bi pridobili tudi druge šolarje. Iz leta v leto je namreč več takšnih, ki ne sodelujejo v nobenem krožku in komaj čakajo, da se šolske obveznosti končajo in gredo lahko domov.”
Učenka Eliza Nagy ni med tistimi, ki komaj čakajo, da po pouku zapustijo šolo:
“Zelo rada pojem. Že od 5. razreda sem pri pevskem zboru, kjer pojemo madžarske, slovenske in porabske pesmi. “
Mate Labric je porabski Kekec. Igral je namreč glavno vlogo v gledališki igri o Kekcu in, kot kaže, mu je bila zelo všeč vloga pogumnega fanta, ki reši dedka Kosobrina in prežene Bedanca, in zelo rad pomaga ter je vedno dobre volje.
“Veliko smo vadili, na začetku smo gledali tudi film in prebrali besedilo. Vaje smo imeli vsako sredo popoldne in učiteljica Ildiko in učitelj Nino sta se zelo trudila z nami.”
Levente Nagy je letos sodeloval v dveh krožkih, za tretjega pa je zmanjkalo časa:
“Zelo rad pojem in plešem, tudi igram zelo rad, ampak pri gledališki skupini letos nisem bil, ker nisem imel časa.”
V reškem Slovenskem domu Bazovica že tri leta deluje štiričlanska skupina za raziskovanje slovenskega kulturnega izročila. Njen cilj je približati posameznike slovenskega rodu, zapisane v zgodovini mesta, in druge zanimivosti, ki pričajo o vezeh med narodoma.
17.5.2018 so članice, ki so se poimenovala Zaščitnice slovenske dediščine, pripravile prvo predstavitev rojakov, po katerih so poimenovane nekatere reške ulice in trgi. To so si zaslužili predvsem pomembni možje iz kulturnega in družbenega življenja iz 19. stoletja; od Janeza Trdine, profesorja na reški gimnaziji, do Ivana Koblerja, pravnika s sodniško in politično kariero ter zgodovinarja.
Ulico pa je dobil tudi 24-letni Peter Kobek, žrtev žandarjev med delavsko stavko leta 1906, ki je postal simbol reškega delavskega gibanja pred prvo svetovno vojno. Ena izmed ulic na Trsatu pa se imenuje po slikarki Boženi Vilhar-Žirovnik, edini rojakinji doslej, ki jo je doletela ta čast.
Skupina deluje tri leta in je nastala po zaslugi profesorice dopolnilnega pouka slovenščine Dragice Motik, ki jih je spodbujala, naj raziskujejo, je Marjani Mirković zaupala Zdenka Kallan Verbanac.
“Bile smo zelo pridne učenke dopolnilnega pouka in učiteljica Dragica Motik, na katero smo zelo ponosne in jo spoštujemo, nas je zelo spodbujala in ko je odšla, smo se odločile, da nadaljujemo v tej smeri. In tako smo zdaj pogumne gospe, ki nadaljujemo svojo pot.”
Skupina za raziskovanje slovenskega kulturnega izročila reške Bazovice je z različnimi slovenskimi igrami nastopala tako v Sloveniji kot na Hrvaškem, članice pa so ponosne tudi, da so sodelovale v Ljubljani na prireditvi rastoča knjiga.
Butalci v reški Bazovici
Predstavniki krovnih slovenskih zamejskih organizacij so imeli spoznavno srečanje z novim ministrom, pristojnim za njihova vprašanja, Petrom Česnikom. Kot je napovedal ob imenovanju, bodo prav rojaki v sosednjih državah njegova prioriteta. Kakšni so vtisi na obeh straneh? Kaj si lahko avtohtona slovenska narodna skupnost v sosednjih državah obeta od Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? O tem v pogovoru s predstavniki zamejskih Slovencev in ministrom. Povabimo vas na jubilejno 50. Barkolano. Ustavimo se v Slovenskem domu na Reki, kjer se je začel dopolnilni pouk slovenščine za najmlajše. Kaj spodbudi starše, da se odločijo za vpis svojih malčkov? V Porabju pa preverjamo, ali je letina jabolk tako dobra kot v Sloveniji. Prisluhnite!
Predstavniki krovnih slovenskih zamejskih organizacij so imeli spoznavno srečanje z novim ministrom, pristojnim za njihova vprašanja, Petrom Česnikom. Kot je napovedal ob imenovanju, bodo prav rojaki v sosednjih državah njegova prioriteta. Kakšni so vtisi na obeh straneh? Kaj si lahko avtohtona slovenska narodna skupnost v sosednjih državah obeta od Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? O tem v pogovoru s predstavniki zamejskih Slovencev in ministrom. Povabimo vas na jubilejno 50. Barkolano. Ustavimo se v Slovenskem domu na Reki, kjer se je začel dopolnilni pouk slovenščine za najmlajše. Kaj spodbudi starše, da se odločijo za vpis svojih malčkov? V Porabju pa preverjamo, ali je letina jabolk tako dobra kot v Sloveniji. Prisluhnite!
Predstavniki krovnih slovenskih zamejskih organizacij so imeli spoznavno srečanje z novim ministrom, pristojnim za njihova vprašanja, Petrom Česnikom. Kot je napovedal ob imenovanju, bodo prav rojaki v sosednjih državah njegova prioriteta. Kakšni so vtisi na obeh straneh? Kaj si lahko avtohtona slovenska narodna skupnost v sosednjih državah obeta od Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? O tem v pogovoru s predstavniki zamejskih Slovencev in ministrom. Povabimo vas na jubilejno 50. Barkolano. Ustavimo se v Slovenskem domu na Reki, kjer se je začel dopolnilni pouk slovenščine za najmlajše. Kaj spodbudi starše, da se odločijo za vpis svojih malčkov? V Porabju pa preverjamo, ali je letina jabolk tako dobra kot v Sloveniji. Prisluhnite!
Predstavniki krovnih slovenskih zamejskih organizacij so imeli spoznavno srečanje z novim ministrom, pristojnim za njihova vprašanja, Petrom Česnikom. Kot je napovedal ob imenovanju, bodo prav rojaki v sosednjih državah njegova prioriteta. Kakšni so vtisi na obeh straneh? Kaj si lahko avtohtona slovenska narodna skupnost v sosednjih državah obeta od Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? O tem v pogovoru s predstavniki zamejskih Slovencev in ministrom. Povabimo vas na jubilejno 50. Barkolano. Ustavimo se v Slovenskem domu na Reki, kjer se je začel dopolnilni pouk slovenščine za najmlajše. Kaj spodbudi starše, da se odločijo za vpis svojih malčkov? V Porabju pa preverjamo, ali je letina jabolk tako dobra kot v Sloveniji. Prisluhnite!
Osrednji tednik koroških Slovencev Novice ne bo več tednik. Zaradi finančnih težav bo v prihodnje izhajal vsakih 14 dni. Je to začetek konca? Kaj se dogaja z Novicami in kakšne so možne rešitve, nas zanima v tokratni oddaji. Pridružimo se pevkam in pevcem, ki bodo v Ljubljani in Trstu nastopili na koncertu slovanske sakralne glasbe. V združenem zboru rojakov iz Slovenije, zamejstva in sveta je tudi 17 pevcev iz Furlanije Julijske krajine. V Zagrebu preverjamo, kako pestra bo jesen v tamkajšnjem Slovenskem domu. V Števanovcih pa si ogledamo premiero Dohtarke, nove predstave Veselih pajdašev.
Novo šolsko leto tudi rojakom v sosednjih državah prinaša številne izzive. Kako je z vpisom v šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji in ali se obetajo kakšne spremembe? Preverjamo, kaj prinaša razvojni program slovenskega Porabja in gostimo predsednika ljubljanskega Kluba koroških Slovencev Janeza Stergarja, zaslužnega, da je Ljubljana dobila park Ángele Piskernik. Ena prvih slovenskih univerzitetno izobraženih žena, naravoslovka in pedagoginja ter mednarodna priznana varuhinja narave je bila, kljub svoji pomembni vlogi, v Sloveniji prezrta. Zakaj? Nekaj minut namenjamo tudi poeziji. Reška rojakinja Marije Šenk je namreč izdala svojo 8. pesniško zbirko.
Z Vesno Teršelič, direktorico Documente, organizacije za soočanje s preteklostjo, in enim vodilnih mirovniških imen na Hrvaškem, o soočanju z aktualnim dogajanjem na Hrvaškem in širše v Evropi. Ustavimo se v Podkloštru v Ziljski dolini, kjer je koroška konsenzna skupina v spomin na konec prve svetovne vojne pripravila Veliko srečanje kultur. Na prijateljskem in mirovnem srečanju so nastopile kulturne skupine iz Avstrije, Slovenije in Italije. Kakšno je njihovo sporočilo? O mladih zamejskih kulturnih delavcih in izobraževalnem tečaju, ki so ga zanje pripravili v Kanalski dolini, se pogovarjamo s tržaško Slovenko Nežo Kravos in se v Porabju pridružimo upokojencem, ki se ukvarjajo z rokodelstvom.
Ustavimo se na Bazovici pri Trstu, kjer so se tradicionalno poklonili »bazoviškim junakom«, štirim rojakom, zaradi upora proti fašizmu ubitim leta 1930. Koroška slovenska režiserka Milena Olip se je s filmom »Sine Legibus – Po poteh 1976” poklonila štirim Selanom, ki so ukradli glasovalno skrinjico in zažgali lističe ter tako skušali preprečiti preštevanje slovenske manjšine v Avstriji. O epilogu te zgodbe, s katero je družinsko povezana tudi sama režiserka, več v tokratni oddaji. Na Reki se pogovarjamo z mirovno aktivistko Vesno Trešelič, direktorico Documente, hrvaške organizacije za soočanje s preteklostjo, in soorganizatorko mednarodnega tabora mladih »Kraji žrtev, kraji storilcev«. Udeleženci iz 12 držav so v štirih dneh med drugim obiskali Vukovar, Jasenovac in Goli otok. Ob začetku šolskega leta pa se pridružimo mladi rojakom na obeh porabskih dvojezičnih osnovnih šolah. Prisluhnite!
Kmetijske organizacije Slovencev iz sosednjih držav imajo pomembno vlogo povezovalca narodne skupnosti. Kako pa je z mladimi na kmetijah? V oddaji se tokrat ustavimo tudi na Opčinah, kjer je društvo slovenskih izobražencev v Trstu letos poskrbelo za 53. študijske dneve Draga. V Ankaranu, na tradicionalnih gledaliških in lutkovnih delavnicah Krščanske kulturne zveze iz Celovca, je letos svoje predstave pripravljalo 13 skupin in sodeč po videnem in slišanem se koroškim Slovencem obeta pestra gledališka jesen. Nekaj minut bomo vnovič posvetili tudi športu in preverili, kaj za to jesen rojaki z Reke pripravljajo v Slovenskem domu Bazovica.
Z Borisom Pahorjem praznujemo njegov 105.rojstni dan in se pridružimo udeležencem jubilejne 50. Kraške ohceti, največje slovenske etnografske prireditve v Italiji. Z Ines Stupica se pogovarjamo o vključevanju v organizacije koroških Slovencev, spremembah v zadnjih letih, pa tudi o gospodarskem svetovanju in priložnostih, ki se ponujajo podjetjem z obeh strani meje. O podjetništvu spregovori tudi rojak z Reke Dalibor Udovič, ki zaposluje 70 delavcev, njegovo podjetje pa ima poslovalnice na Reki, v Samoborju, Ljubljani, Ilirski Bistrici, Beogradu, Banjaluki in Prištini. Ustavimo se še na Slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku, kjer so pripravili kulinarično delavnico o peki potice. Je bila dobra? Prisluhnite!
Med rojake iz sosednjih držav se tokrat odpravimo s pesmijo. 50 let mineva od prve revije pevskih zborov Primorska poje, ki že od samih začetkov povezuje ljubiteljske zbore iz matične domovine s slovenskimi zbori iz sosednjih držav. Pevska revija je ena največjih in najbolj množičnih manifestacij ljubiteljske kulture v Sloveniji pa tudi v evropskem merilu. Že pol stoletja dokazuje, da je enotni kulturni prostor Slovencev vrednota, ki je čas ne more izbrisati. V Sotočjih tokrat ponujamo izbor nastopov slovenskih pevskih zborov iz sosednjih držav na letošnji pevski reviji Primorska poje. Prisluhnite!
Senatorka v italijanskem parlamentu Tatjana Rojc pripoveduje o svojih prvih »rimskih« izkušnjah. Ustavimo se tudi v Reziji, kjer je rojake ob velikem šmarnu obiskal kardinal Franc Rode. Predstavimo ugotovitve SLORI-jeve raziskave med mladimi na Tržaškem, Goriškem in Videmskem, ki kaže, da je pomembna vrednota med mladimi dvojezičnost. V Monoštru obiščemo že sedemnajsto mednarodno likovno kolonijo, ki jo je pripravila Zveza Slovencev na Madžarskem. Na Reki pa se pogovarjamo z umetniškim fotografom, članom Slovenskega kulturnega društva Bazovica, Istogom Žoržem.
V tokratni oddaji Sotočja boste med drugim prisluhnili reportažnemu zapisu s Svetih Višarij, kjer so se na 30. srečanju Treh Slovenij zbrali romarji iz domovine, zamejstva in izseljenstva. Med pripadniki narodnih skupnosti na Hrvaškem buri duhove predlog za spremembo ustave, po katerem bi predstavniki manjšin izgubili pomembne pravice. Odziv smo poiskali pri predsednici Zveze slovenskih kulturnih društev na Hrvaškem, Barbari Riman. V Monoštru so pripravili Zgodovinske dneve, v spomin na spopad med združeno krščansko vojsko, v kateri so bili tudi Slovenci, in turško vojsko, ki se je odvijal prvega avgusta leta 1664. V Posočju smo obiskali tabor slovenskih otrok, ki živijo izven meja matične države. Predstavili pa vam bomo tudi najmočnejši nogometni klub na avstrijskem Koroškem, Slovenski atletski klub. Iz njegovih vrst prihaja najbolj priljubljenega nogometaša v deželi. Kapetan Darjan Aleksič je v spletnem glasovanju Koroške nogometne zveze in časopisa Kleine Zeitung zbral največ glasov. Vabljeni v družbo rojakov iz sosednjih držav!
Gostimo profesorja doktorja Milana Bufona, tržaškega Slovenca, avtorja znanstvene monografije »Meje in obmejne skupnosti na Slovenskem«. Delo, rezultat večletne raziskave, v katero so bili vključeni tudi Slovenci v Furlaniji Julijski krajini, prinaša presenetljive ugotovitve. Odpravimo se v Sveče na avstrijskem Koroškem, kjer se je konec tedna končal 37. slikarski teden. Na Reki prisluhnemo mlademu kitaristu Natku Štigliču in se ustavimo pri porabskih Slovencih. Te dni sta jih obiskala mariborski nadškof Alojzij Cvikl in državni sekretar, ki je v uradu madžarskega premiera zadolžen za cerkveno in narodnostno področje. Kaj sta povedala? Prisluhnite!
Alpinist Roman Benet iz Trbiža je skupaj s soprogo Nives Meroi osvojil vseh 14 osemtisočakov. 15. je bil huda bolezen, ki jo je uspešno premagal. O alpinizmu, ki je njegov način življenja že od mladosti, in boju z boleznijo več v tokratni oddaji. Gostimo rojaka mlajše generacije iz Avstrije, Manuela Juga, politično dejavnega koroškega Slovenca, in predsednika kluba slovenskih študentov in študentk v Gradcu Aljaža Pestotnika. Pridružimo se folklorni skupini z Gornjega Senika, ki je nastopila na festivalu v Beltincih, in vas povabimo v Pulj, kjer je na ogled retrospektivna razstava del slikarja Martina Bizjaka, umetnika, ki je pomembno sooblikoval kulturno dogajanje v Istri in pustil velik pečat v tam živeči slovenski narodni skupnosti.
Začetek julija je tradicionalno v znamenju različnih šol, na katerih rojaki iz zamejstva izpopolnjujejo svoje znanje slovenskega jezika. Na že 54. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture, končanem v petek, smo med drugim srečali Tamaro Peteani iz Gorice in Matijo Kralja iz Trsta, študenta in tutológa. Kdo je tutolog oziroma kaj počne, več v tokratni oddaji. Gostimo tudi študenta slavistike v Gradcu Aljaža Pestotnika in Francisko Bruner ter Miriam Galop iz Beljaka. Na Reki se pridružimo rojakom na zaključnem nastopu 2. Poletja v Bazovici, ki ga je za najmlajše pripravilo društvo EU korak. Z direktorjem in glavni urednikom Radia Monošter Franckom Mukičem pa se med drugim oziramo v prihodnost edine slovenske radijske postaje na Madžarskem, ki je letos postala polnoletna. Vse več težav imajo s sogovorniki, pravi. Zakaj? Prisluhnite!
Med manjšinami na Hrvaškem skrb zbuja referendumska pobuda za spremembo volilne zakonodaje, s katero bi okrnili njihove pravice v saboru. Kaj je v ozadju, sprašujemo Vojka Obersnela, reškega župana, ki ima tudi slovenske korenine. Vodja poslov v krovnem Narodnem svetu koroških Slovencev Marko Oraže pojasnjuje, kako so potekale volitve v njihov najvišji organ ter kakšno je dejansko zanimanje mladih koroških Slovencev za sooblikovanje narodnostne politike. S pobudnico kulturnega projekta Postaja Topolovo Donatello Ruttar se pogovarjamo o letošnjem dogajanju v sicer zapuščeni beneški vasici in začetkih pred četrt stoletja. Željni pobega boste lahko kmalu obiskali tudi Andovce v Porabju. Tamkajšnje kulturno in turistično društvo namreč končuje še enega od projektov, s katerim želijo privabiti turiste. Za kakšen projekt gre? Prisluhnite!
Skupaj s Slovenci v sosednjih državah praznujemo 30-letnico delovanja kulturnega društva Člen 7 - Pavlova hiša, ki povezuje rojake na avstrijskem Štajerskem, in 20-letnico njihovega središča v Potrni. V Celovcu se pridružimo praznovanju ob 40-letnici delovanja slovenske glasbene šole na Koroškem, ki je v svoji zgodovini prestala več zahtevnih preizkušenj. Obudimo nekaj spominov na pol stoletja Kraške ohceti, največje kulturno etnografske prireditve Slovencev v Furlaniji Julijski krajini. Gostimo predsednico društva EU korak z Reke Marijano Košuta Banković, ki optimistično gleda v prihodnost in računa na nadaljnjo podporo iz Slovenije. Več stikov s Slovenijo pa si želi tudi zagovornica Slovencev na Madžarskem Erika Köleš Kiss. Zakaj?Prisluhnite!
Kako o svoji narodni pripadnosti in odnosu do Slovenije razmišljajo mladi rojaki iz zamejstva? O njihovih identitetnih opredelitvah se pogovarjamo z raziskovalcem Milanom Obidom iz Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu. Mlajši generaciji rojakov v Furlaniji Julijski krajini pripada novinar Andrej Marušič. Kako razmišlja o dogajanju v Italiji, Sloveniji in EU? Gostimo tolmačko in prevajalko v slovenščino Diano Jenul z Reke. Je ena redkih rojakinj na Hrvaškem, ki je, kljub temu, da ni dobila slovenskega državljanstva, ohranila pripadnost slovenski narodni skupnosti. Porabski Slovenec Akoš Dončec, ki je v prekmursko narečje prevedel Malega princa, pa tako kot mnogi njegovi vrstniki ugotavlja, da bo verjetno moral zapustiti Porabje. Zakaj? Prisluhnite oddaji!
Pridružimo se Slovencem iz sosednjih držav in sveta na srečanju Dobrodošli doma, ki, je tokrat potekalo v Brežicah. Vodja teatra Šentjanž Martin Moschitz in glasbenik Tonč Feinig vabita na Areno18, vrhunec kulturnega dela društva in teatra Šentjanž, posvečenega združevanju dveh kultur in jezikov. S povezovanjem dveh kultur se ukvarja tudi Italijanka Irina Moira Cavaion, ki je v Kopru doktorirala iz poučevanja in učenja sosedskih jezikov. Pridružimo pa se tudi slovenskim gimnazijcem iz monoštrske gimnazije, ki so sodelovali v projektu evropskega parlamenta Zvezda ima pet krakov. Za kakšen projekt gre? Prisluhnite!
Neveljaven email naslov
