Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prvo srečanje z novim ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu, Vsi smo na istem čolnu, tudi v Tržaškem zalivu, najmlajši rojaki v reški Bazovici, festival jabolk v Porabju
Predstavniki krovnih slovenskih zamejskih organizacij so imeli spoznavno srečanje z novim pristojnim ministrom Petrom Česnikom. Kot je napovedal ob imenovanju, bodo prav rojaki v sosednjih državah njegova prioriteta.
Prvi vtisi so bili pozitivni in to na obeh straneh. Predsednik krovnega Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj sprememb na področju financiranja ne pričakuje, saj to poteka po ustaljenem načinu. Opozarja na znane težave slovenske narodne skupnosti v Italiji, kot so zagotovitev slovenskega predstavnika v italijanski zbornici in senatu, vrnitev narodnih domov ter srečanja v okviru sveta vlade in si ob tem želi nekaterih novosti.
“Začetek je dober, bo pa treba s skupnimi močmi in v sodelovanju z SKGZ nadaljevati.”
Da bi morala Republika Slovenija sprejeti novo strategijo odnosa do svoje manjšine, je prepričan Rudi Pavšič, predsednik SKGZ, druge krovne organizacije Slovencev v Italiji:
“Mislim, da je treba premisliti odnos republike Slovenije do manjšin. Začeli bi lahko pri svetu vlade (za Slovence v zamejstvu), kjer bi naredili načrt za naslednje desetletje.”
Razmere se namreč hitro spreminjajo in narodne skupnosti so vse bolj na udaru, tudi v Evropi, opozarja:
“Moramo se resno zamisliti nad vlogo in položajem manjšin v Evropi, ko ta postaja vse manj skupna in je velika tendenca, da se vsaka država zapira sama vase. Seveda na tak način tudi izrinja manjšinska vprašanja… Zavedamo se, da so ti procesi nevarni. Poznamo jih iz prejšnjih desetletij.”
Ob tem se predsednik SKGZ zavzema za oživitev skupne manjšinske koordinacije imenovane Slomak, katere delo je v zadnjem času vnovič zamrlo.
Po srečanju z ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu Petrom Česnikom je bil zadovoljen tudi Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS), ene od treh krovnih organizacij koroških Slovencev. Prepričan je, da je novi minister dobra izbira, že zato, ker prihaja iz vrst Slovencev po svetu in pozna težave tistih, ki živijo znaj matične domovine.
Med ključnimi težavami, ki so jih predstavniki koroških Slovencev izpostavili v pogovoru z ministrom, pa je preživetje Novic, njihovega osrednjega časopisa, ki ni več tednik, ampak 14-dnevnik.
“Pomembno je, da je tudi minister pripravljen, da Slovenija in Avstrija skupaj poiščeta rešitev za redno izhajanje našega časopisa.”
Na drugi strani pa so nujne tudi strukturne spremembe, je prepričan Bernard Sadovnik:
“Če je to skupen časopis, ali gredo vse politične organizacije ven in postanejo lastniki bralci, ali pa se jim pridruži še tretja organizacija in tako razbremeni tudi pat situacijo, ki včasih obstaja.”
Pa bi se SKS pod vodstvom Bernarda Sadovnika pridružila drugima dvema krovnima organizacijama, ki izdajata Novice?
“Ne. SKS si želi, da bi bili bralci kot člani društva ali zadruge lastniki, ki skrbijo za časopis. Če se bralec identificira s časopisom kot član, je to večja vrednota, kot če organizacije sedemo za mizo.”
Dodatnega denarja Novice, kot kaže, letos ne bodo dobile. Minister Peter Česnik v pogovoru omenja dodatnih 15.000 evrov, ki pa jih je zagotovil že njegov predhodnik. Sicer minister po prvem srečanju s predstavniki krovnih slovenskih organizacij ni bil presenečen, saj, zagotavlja, razmere spremlja prek medijev. Ključnega pomena pa so podrobnosti, ki so jih predstavili, pravi:
“Vse se vrti okoli spodbujanja, vzdrževanja narodne zavesti, za katero je potreben jezik. In seveda je to pogojeno tudi s finančnimi sredstvi. Upam, da bo v proračunu, ki ga vlada pripravlja, dovolj denarja, da bomo te vizije, želje, upanja lahko tudi izpolnili.”
Glede sprememb minister Peter Česnik napoveduje tudi revizijo Zakona o odnosih s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Pri tem pa računa tudi na nadaljnje dobro sodelovanje z Ljudmilo Novak, predsednico komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.
Daljšemu pogovoru z ministrom lahko prisluhnete v tokratni oddaji.
Jubilejna 50. Barkolana je nase opozorila že več tednov pred začetkom in sicer s plakatom, ki ga je oblikovala priznana sodobna umetnica srbskih korenin Marina Abramovič. Mnogi so ga pohvalili, številni so mu namenili le glasne kritike. Tržaške politike desnega tabora je zmotila rdeča barva, ki naj bi bila izraz komunizma, ta pa pomeni povezavo z Jugoslavijo in Titom, ki mu želijo odvzeti italijansko državno odlikovanje. Za ligaškega podžupana Trsta je plakat celo neetičen in nemoralen. Zagrozil je celo z umikom občinske denarne pomoči Barkolani. Predsednik organizacijskega odbora Mitja Gialuz pa je Mirjam Muženič med drugim zagotovil, da plakat ostaja:
“Kdor ima rad morje, ima rad tudi planet Zemljo. To je močno sporočilo letošnje Barkolane, skupaj s plakatom in napisom Vsi smo na isti ladji, skupaj z Marino Abramović.”
Plakat torej je in bo, njegova vrednost je bistveno večja od začetne. Vse večjo težo pa dobiva tudi slovenska prisotnost in slovenska podoba te večdnevne športne, kulturne, družabne in nenazadnje politično gospodarske prireditve. Evgen Ban iz Zveze slovenskih športnih društev v Trstu, ki koordinira prireditve pod naslovom Slovenski pozdrav Barkovljanki, napoveduje pester program, ki poteka ves teden do nedelje 14.10.:
“Razne slovenske športne in kulturne ustanove so se tudi letos združile, da bi Trstu ponudile zanimiv program. Pripravljamo od kulturno – enogatronomskih pohodov do prvih glasbeno gledaliških kulturnih predstav in seveda na koncu našo osrednjo športno prireditev.”
Tudi snovalci knjige ob 50-letnici Barkolane niso pozabili na slovenske soobčane. Um mare dei raconti ali Morje zgodb prinaša tudi deli tržaških literatov pisatelja Borisa Pahorja in pesnika Miroslava Košute.
V društvu Bazovica na Reki je v zadnjih letih večkrat slišati otroški živžav, začelo se je z miklavževanjem in nadaljevalo z občasnimi programi, ki so privabili najmlajše, predvsem počitniška enotedenska delavnica z učenjem slovenščine v igrah in različnih zabavnih in športnih dejavnostih.
Pomen ohranjanja jezika so prepoznali tudi starši in dali pobudo za učenje slovenskega jezika pri najmlajših, še zlasti, ko se je na začetku tega šolskega leta pokazalo, da se Igralne urice v reškem vrtcu Bulevard – zaradi manjšega interesa, reorganizacije vrtca oz. novega vodstva –, po uspešnem letu in pol ne bodo nadaljevale.
Vrzel je tako, delno, zapolnilo društvo Bazovica in dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture, ki sicer poteka za srednješolce in odrasle, uvedlo tudi za otroke. Oblikovani sta dve skupini, prva za osnovnošolce od 6 do 10 let starosti in jo vodi učiteljica Vida Srdoč, medtem ko najmlajše, vrtičkarje in prvošolčke, poučuje Andrea Šlosar, učiteljica slovenščine na štirih šolah. Pouk za to generacijo v Bazovici poteka prvič, posebej razveseljivo pa je, da se je naposled oblikovala skupinica bolj ali manj stalnih obiskovalcev društva.
Pouk so staršem in starim staršem predstavili v ponedeljek (1.10.), učiteljica skupine, ki pomeni novost v društvu, Andrea Šlosar pa je v pogovoru z Marjano Mirkovič med drugim dejala, da jih bo v vsaki skupini vsaj 14, kar je zelo spodbudno:
“Dobro smo začeli. Otroci imajo različno predznanje, saj so nekateri obiskovali počitniško šolo, druge smo nekaj naučili danes.”
Pouk bo potekal enkrat tedensko po 2 šolski uri.
“Glede na to, da je veliko družin, ki imajo enega otroka v eni, drugega pa v drugi skupini, smo se potrudili in pouk organizirali sočasno za obe skupini.”
Učiteljica Andrea Šlosar napoveduje tudi stike s Slovenijo in zunajšolsko dejavnost, za začetek obisk bližnje Ilirske Bistrice, knjižnice, parka in čebelarske zbirke. Vse programe slovenščine na Reki vsa leta podpira tudi Svet slovenske narodne manjšine na mestni ravni, in velja tudi za nov pouk v Bazovici, poudarja predsednik Boris Rejec:
“Imeli smo smešen sistem, da smo začeli graditi hišo na strehi. Zdaj smo končno začeli pri temeljih.”
Tudi porabski sadjarji imajo sladke skrbi, saj je letina jabolk odlična. Zato so na slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku vnovič pripravili festival jabolk. Letina je tako kot v Sloveniji zelo dobra in težave imajo, kam z vsemi jabolki. Rešitev je predelava v jabolčni sok, ki ga bodo prodajali v zimskem času, saj hladilnice (še) nimajo.
Da bi šli v veleprodajo, ne gre, ker smo premajhni predelovalci, pojasnjuje direktorica Razvojne agencije Slovenska krajina Andrejo Kovač:
“Ker nismo fizična ampak pravna oseba, za nas veljajo strožji predpisi. Zato smo se odločili, da lahko pri nas ljudje kupijo jabolka za stiskanje, končni produkt pa je sok.”
Problem je, ko jabolk ni, in problem je, ko jih je preveč. Postavitev hladilnice bi zahtevala predhodne dogovore za prodajo jabolk, pravi Andreja Kovač:
“Razmišljamo, da bi jih prodali različnim ustanovam, za kar pa je treba sodelovati z drugimi sadjarji v okolici. Le tako bi lahko zagotovili dovolj veliko količino jabolk. Vprašanje pa je, kaj bo, ko jih ne bo, skladno s sklenjenimi pogodbami pa bi jabolka morali zagotoviti.”
In zato o hladilnici še razmišljajo, dilemo v pogovoru s Silvo Eöry pojasnjuje Andreja Kovač. Kako pa so bili zadovoljni obiskovalci festivala jabolk? Prisluhnite!
874 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Prvo srečanje z novim ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu, Vsi smo na istem čolnu, tudi v Tržaškem zalivu, najmlajši rojaki v reški Bazovici, festival jabolk v Porabju
Predstavniki krovnih slovenskih zamejskih organizacij so imeli spoznavno srečanje z novim pristojnim ministrom Petrom Česnikom. Kot je napovedal ob imenovanju, bodo prav rojaki v sosednjih državah njegova prioriteta.
Prvi vtisi so bili pozitivni in to na obeh straneh. Predsednik krovnega Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj sprememb na področju financiranja ne pričakuje, saj to poteka po ustaljenem načinu. Opozarja na znane težave slovenske narodne skupnosti v Italiji, kot so zagotovitev slovenskega predstavnika v italijanski zbornici in senatu, vrnitev narodnih domov ter srečanja v okviru sveta vlade in si ob tem želi nekaterih novosti.
“Začetek je dober, bo pa treba s skupnimi močmi in v sodelovanju z SKGZ nadaljevati.”
Da bi morala Republika Slovenija sprejeti novo strategijo odnosa do svoje manjšine, je prepričan Rudi Pavšič, predsednik SKGZ, druge krovne organizacije Slovencev v Italiji:
“Mislim, da je treba premisliti odnos republike Slovenije do manjšin. Začeli bi lahko pri svetu vlade (za Slovence v zamejstvu), kjer bi naredili načrt za naslednje desetletje.”
Razmere se namreč hitro spreminjajo in narodne skupnosti so vse bolj na udaru, tudi v Evropi, opozarja:
“Moramo se resno zamisliti nad vlogo in položajem manjšin v Evropi, ko ta postaja vse manj skupna in je velika tendenca, da se vsaka država zapira sama vase. Seveda na tak način tudi izrinja manjšinska vprašanja… Zavedamo se, da so ti procesi nevarni. Poznamo jih iz prejšnjih desetletij.”
Ob tem se predsednik SKGZ zavzema za oživitev skupne manjšinske koordinacije imenovane Slomak, katere delo je v zadnjem času vnovič zamrlo.
Po srečanju z ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu Petrom Česnikom je bil zadovoljen tudi Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS), ene od treh krovnih organizacij koroških Slovencev. Prepričan je, da je novi minister dobra izbira, že zato, ker prihaja iz vrst Slovencev po svetu in pozna težave tistih, ki živijo znaj matične domovine.
Med ključnimi težavami, ki so jih predstavniki koroških Slovencev izpostavili v pogovoru z ministrom, pa je preživetje Novic, njihovega osrednjega časopisa, ki ni več tednik, ampak 14-dnevnik.
“Pomembno je, da je tudi minister pripravljen, da Slovenija in Avstrija skupaj poiščeta rešitev za redno izhajanje našega časopisa.”
Na drugi strani pa so nujne tudi strukturne spremembe, je prepričan Bernard Sadovnik:
“Če je to skupen časopis, ali gredo vse politične organizacije ven in postanejo lastniki bralci, ali pa se jim pridruži še tretja organizacija in tako razbremeni tudi pat situacijo, ki včasih obstaja.”
Pa bi se SKS pod vodstvom Bernarda Sadovnika pridružila drugima dvema krovnima organizacijama, ki izdajata Novice?
“Ne. SKS si želi, da bi bili bralci kot člani društva ali zadruge lastniki, ki skrbijo za časopis. Če se bralec identificira s časopisom kot član, je to večja vrednota, kot če organizacije sedemo za mizo.”
Dodatnega denarja Novice, kot kaže, letos ne bodo dobile. Minister Peter Česnik v pogovoru omenja dodatnih 15.000 evrov, ki pa jih je zagotovil že njegov predhodnik. Sicer minister po prvem srečanju s predstavniki krovnih slovenskih organizacij ni bil presenečen, saj, zagotavlja, razmere spremlja prek medijev. Ključnega pomena pa so podrobnosti, ki so jih predstavili, pravi:
“Vse se vrti okoli spodbujanja, vzdrževanja narodne zavesti, za katero je potreben jezik. In seveda je to pogojeno tudi s finančnimi sredstvi. Upam, da bo v proračunu, ki ga vlada pripravlja, dovolj denarja, da bomo te vizije, želje, upanja lahko tudi izpolnili.”
Glede sprememb minister Peter Česnik napoveduje tudi revizijo Zakona o odnosih s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Pri tem pa računa tudi na nadaljnje dobro sodelovanje z Ljudmilo Novak, predsednico komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.
Daljšemu pogovoru z ministrom lahko prisluhnete v tokratni oddaji.
Jubilejna 50. Barkolana je nase opozorila že več tednov pred začetkom in sicer s plakatom, ki ga je oblikovala priznana sodobna umetnica srbskih korenin Marina Abramovič. Mnogi so ga pohvalili, številni so mu namenili le glasne kritike. Tržaške politike desnega tabora je zmotila rdeča barva, ki naj bi bila izraz komunizma, ta pa pomeni povezavo z Jugoslavijo in Titom, ki mu želijo odvzeti italijansko državno odlikovanje. Za ligaškega podžupana Trsta je plakat celo neetičen in nemoralen. Zagrozil je celo z umikom občinske denarne pomoči Barkolani. Predsednik organizacijskega odbora Mitja Gialuz pa je Mirjam Muženič med drugim zagotovil, da plakat ostaja:
“Kdor ima rad morje, ima rad tudi planet Zemljo. To je močno sporočilo letošnje Barkolane, skupaj s plakatom in napisom Vsi smo na isti ladji, skupaj z Marino Abramović.”
Plakat torej je in bo, njegova vrednost je bistveno večja od začetne. Vse večjo težo pa dobiva tudi slovenska prisotnost in slovenska podoba te večdnevne športne, kulturne, družabne in nenazadnje politično gospodarske prireditve. Evgen Ban iz Zveze slovenskih športnih društev v Trstu, ki koordinira prireditve pod naslovom Slovenski pozdrav Barkovljanki, napoveduje pester program, ki poteka ves teden do nedelje 14.10.:
“Razne slovenske športne in kulturne ustanove so se tudi letos združile, da bi Trstu ponudile zanimiv program. Pripravljamo od kulturno – enogatronomskih pohodov do prvih glasbeno gledaliških kulturnih predstav in seveda na koncu našo osrednjo športno prireditev.”
Tudi snovalci knjige ob 50-letnici Barkolane niso pozabili na slovenske soobčane. Um mare dei raconti ali Morje zgodb prinaša tudi deli tržaških literatov pisatelja Borisa Pahorja in pesnika Miroslava Košute.
V društvu Bazovica na Reki je v zadnjih letih večkrat slišati otroški živžav, začelo se je z miklavževanjem in nadaljevalo z občasnimi programi, ki so privabili najmlajše, predvsem počitniška enotedenska delavnica z učenjem slovenščine v igrah in različnih zabavnih in športnih dejavnostih.
Pomen ohranjanja jezika so prepoznali tudi starši in dali pobudo za učenje slovenskega jezika pri najmlajših, še zlasti, ko se je na začetku tega šolskega leta pokazalo, da se Igralne urice v reškem vrtcu Bulevard – zaradi manjšega interesa, reorganizacije vrtca oz. novega vodstva –, po uspešnem letu in pol ne bodo nadaljevale.
Vrzel je tako, delno, zapolnilo društvo Bazovica in dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture, ki sicer poteka za srednješolce in odrasle, uvedlo tudi za otroke. Oblikovani sta dve skupini, prva za osnovnošolce od 6 do 10 let starosti in jo vodi učiteljica Vida Srdoč, medtem ko najmlajše, vrtičkarje in prvošolčke, poučuje Andrea Šlosar, učiteljica slovenščine na štirih šolah. Pouk za to generacijo v Bazovici poteka prvič, posebej razveseljivo pa je, da se je naposled oblikovala skupinica bolj ali manj stalnih obiskovalcev društva.
Pouk so staršem in starim staršem predstavili v ponedeljek (1.10.), učiteljica skupine, ki pomeni novost v društvu, Andrea Šlosar pa je v pogovoru z Marjano Mirkovič med drugim dejala, da jih bo v vsaki skupini vsaj 14, kar je zelo spodbudno:
“Dobro smo začeli. Otroci imajo različno predznanje, saj so nekateri obiskovali počitniško šolo, druge smo nekaj naučili danes.”
Pouk bo potekal enkrat tedensko po 2 šolski uri.
“Glede na to, da je veliko družin, ki imajo enega otroka v eni, drugega pa v drugi skupini, smo se potrudili in pouk organizirali sočasno za obe skupini.”
Učiteljica Andrea Šlosar napoveduje tudi stike s Slovenijo in zunajšolsko dejavnost, za začetek obisk bližnje Ilirske Bistrice, knjižnice, parka in čebelarske zbirke. Vse programe slovenščine na Reki vsa leta podpira tudi Svet slovenske narodne manjšine na mestni ravni, in velja tudi za nov pouk v Bazovici, poudarja predsednik Boris Rejec:
“Imeli smo smešen sistem, da smo začeli graditi hišo na strehi. Zdaj smo končno začeli pri temeljih.”
Tudi porabski sadjarji imajo sladke skrbi, saj je letina jabolk odlična. Zato so na slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku vnovič pripravili festival jabolk. Letina je tako kot v Sloveniji zelo dobra in težave imajo, kam z vsemi jabolki. Rešitev je predelava v jabolčni sok, ki ga bodo prodajali v zimskem času, saj hladilnice (še) nimajo.
Da bi šli v veleprodajo, ne gre, ker smo premajhni predelovalci, pojasnjuje direktorica Razvojne agencije Slovenska krajina Andrejo Kovač:
“Ker nismo fizična ampak pravna oseba, za nas veljajo strožji predpisi. Zato smo se odločili, da lahko pri nas ljudje kupijo jabolka za stiskanje, končni produkt pa je sok.”
Problem je, ko jabolk ni, in problem je, ko jih je preveč. Postavitev hladilnice bi zahtevala predhodne dogovore za prodajo jabolk, pravi Andreja Kovač:
“Razmišljamo, da bi jih prodali različnim ustanovam, za kar pa je treba sodelovati z drugimi sadjarji v okolici. Le tako bi lahko zagotovili dovolj veliko količino jabolk. Vprašanje pa je, kaj bo, ko jih ne bo, skladno s sklenjenimi pogodbami pa bi jabolka morali zagotoviti.”
In zato o hladilnici še razmišljajo, dilemo v pogovoru s Silvo Eöry pojasnjuje Andreja Kovač. Kako pa so bili zadovoljni obiskovalci festivala jabolk? Prisluhnite!
Na avstrijskem Koroškem je deželni šolski svet letos zamenjala izobraževalna direkcija. Kaj te spremembe pomenijo za dvojezične šole in Slovensko gimnazijo, pojasnjuje deželna šolska nadzornica za manjšinsko šolstvo na avstrijskem Koroškem Sabina Sandrieser. Z znanim koroškim slovenskim slikarjem Valentinom Omanom se pogovarjamo o donaciji del Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj. Na Reki si ogledamo Malega princa, predstavo, ki je nastala v koprodukciji z Lutkovnim gledališčem Ljubljana v okviru projekta Reka, Evropska prestolnica kulture 2020. Ustavimo se na Gornjem Seniku, na še enem pravljičnem večeru za odrasle in se s tržaško Slovenko Jasno Tuta odpravimo v Polinezijo.
Na avstrijskem Koroškem je deželni šolski svet letos zamenjala izobraževalna direkcija. Kaj te spremembe pomenijo za dvojezične šole in Slovensko gimnazijo, pojasnjuje deželna šolska nadzornica za manjšinsko šolstvo na avstrijskem Koroškem Sabina Sandrieser. Z znanim koroškim slovenskim slikarjem Valentinom Omanom se pogovarjamo o donaciji del Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj. Na Reki si ogledamo Malega princa, predstavo, ki je nastala v koprodukciji z Lutkovnim gledališčem Ljubljana v okviru projekta Reka, Evropska prestolnica kulture 2020. Ustavimo se na Gornjem Seniku, na še enem pravljičnem večeru za odrasle in se s tržaško Slovenko Jasno Tuta odpravimo v Polinezijo.
Trije osrednji slovenski tiskani mediji imajo zagotovljeno denarno podporo iz italijanskega proračuna za prihodnja tri leta. Zasluge za to ima tudi pritisk slovenske strani, pravijo predstavniki Slovencev v Italiji. Kako je po novem urejeno financiranje tiskanih medijev v Italiji, več v tokratni oddaji. Pridružimo se predsedniku državnega zbora Dejanu Židanu na obisku v Trstu. Z doktorico Saro Brezigar se pogovarjamo o novih didaktičnih metodah za učenje slovenščine najmlajših v Italiji. S slovenščino je tesno povezan tudi koroški rojak doktor Janko Zerzer, dobitnik jubilejne 40. Tischlerjeve nagrade. V Porabju obiščemo sekretarko Zveze Slovencev na Madžarskem Nikoletto Vajda Nagy. Ustavimo pa se tudi na največjem smučišču na Hrvaškem, ki ga vodi rojak Alen Udovič. Prisluhnite!
Skupina Bališ je v Šentjanžu v Rožu predstavila svoj najnovejši album z naslovom 11 stopinj. Več o albumu, koncertu in odzivu občinstva lahko slišite v oddaji. Preverjamo, kakšni so konkretni razultati projekta Eduka 2, enega od projektov v okviru čezmejnega sodelovanja Slovenije in Italije. Gostimo Valentino Novak, učiteljico - asistentko, ki poučuje slovenščino na dvojezični osnovni šoli na Gornjem Seniku. V Benečiji pa obiščemo brata Zuanella, Boža in Pasqualeja, duhovnika, ki jesen življenja skupaj preživljata v vasici Matajur. Prisluhnite!
Za Slovence v sosednjih državah je kulturno delovanje zelo pomembno, saj tako utrjujejo svojo narodno identiteto. Kaj za prvo polovico leta načrtujeta obe krovni kulturni organizaciji koroških Slovencev? Povabimo vas v Slovensko stalno gledališče v Trst, kjer so s Kraljem na Betajnovi sklenili Cankarjevo leto v Trstu. Gostimo Micko Bájzek, še eno dejavno porabsko Slovenko, in Slavka Mežka, predsednika gibanja Kultura Natura Slovenija. Društvo, ki podeljuje priznanje Naša Slovenija, je prek kulturne dediščine tesno povezano tudi s Slovenci v zamejstvu. Kako? Prisluhnite!
Leto 2019 prinaša zamenjave na mestih predsednikov dveh krovnih slovenskih zamejskih organizacij. Tako se po dobrih 26 letih z mesta predsednika Zveze slovenskih organizacij poslavlja Marjan Sturm. Kako pravnik in zgodovinar, v manjšinski politiki dejaven koroški Slovenec ocenjuje svoje delo? Kako je z dialogom med slovensko narodno skupnostjo in nemško govorečo večino ter znotraj same manjšine? Odgovore lahko slišite v tokratni oddaji. Gostimo predsednico Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbaro Riman, ki je lani na mestu vodje nasledila Darka Šonca, še enega od starosti slovenske manjšinske politike. O izzivih, ki so pred porabskimi Slovenci, se pogovarjamo s predsednikom Državne slovenske samouprave Martinom Ropošem, dobitnikom visokega državnega madžarskega priznanja »Za narodnosti«. S tržaškima rojakoma mlajše generacije Lucijo Tavčar in Evgenom Banom pa se pogovarjamo tudi o odnosu do matične Slovenije. Prisluhnite!
»Feeling good« je bil naslov koncerta Katarine Hartmann z gosti in s Totim Big Bandom iz Maribora, posvečen 65-letnici Slovenskega kulturnega društva Celovec. Praznovanju v Vrbi na avstrijskem Koroškem 13.12.2018 so se med drugim pridružili znana avstrijska glasbenica in igralka Katarina Strasser, popularni mladi pevec Matthias Ortner, Hartmann'ce in prvič tudi mladinski zbor Iniciative celovških Slovencev Zmaj. Spektakularno, je po koncertu dejala koroška slovenska igralka, skladateljica in pevka Katarina Hartmann. Zakaj? Prisluhnite!
Slovensko kulturno društvo Celovec je 65-letnico delovanja praznovalo s koncertom Katarine Hartmann v Vrbi na avstrijskem Koroškem. O ključnih dosežkih društva in praznovanju več v tokratni oddaji. Zanima nas, kakšne možnosti še ima slovenska narodna skupnost v Italiji za zagotovitev svojega predstavnika v rimskem parlamentu. Z rojaki na Hrvaškem iščemo učitelje slovenščine in se na pravljičnem večeru pridržimo porabskim Slovencem. Prisluhnite!
Tudi rojaki v sosednjih državah so se z različnimi prireditvami poklonili Ivanu Cankarju ob 100. obletnici njegove smrti. Kaj poteka v okviru Cankarjevih dnevov v Zagrebu, lahko slišite v tokratni oddaji. S tajnikom Zveze koroških partizanov Andrejem Moharjem se pogovarjamo o 70-letnici delovanja zveze, kulturi spominjanja na Južnem Koroškem in v Sloveniji. Z direktorjem SDGZ Andrejem Šikom se pogovarjamo o prostocarisnki coni v tržaškem pristanišču in njegovem razcvetu. Pridružimo se potomcem slovenskih izseljencev iz Benečije, ki so v Čedadu praznovali 50-letnico delovanja svoje zveze, in porabskim slovenskim upokojencem na zadnjem letošnjem srečanju. Prisluhnite!
Zaščita slovenske narodne skupnosti v Italiji je te dni v ospredju politične pozornosti tudi v Rimu. Kako bo v prihodnje s financiranjem slovenskih tiskanih medijev, je ta hip eno najpomembnejših vprašanj. Več o tem v pogovoru z rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem. Ustavimo se v Porabju, ki ga je obiskala ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec in gostimo koroško Slovenko Olgo Vogelauer, svetovalko na Kmečki izobraževalni skupnosti. Prepričana je, da so za razvoj kmetijstva nujni izobraženi ljudje, za preživetje kmetije pa inovativen pristop in ekonomska vizija. Inovativne metode so nujne tudi pri poučevanju slovenskega jezika v Varaždinski županiji. Kakšno je zanimanje za pouk, kdo ga obiskuje in zakaj? Prisluhnite oddaji.
Večji del tokratne oddaje bomo namenili književni ustvarjalnosti Slovencev v sosednih državah, predvsem v Italiji pa tudi na avstrijskem Koroškem. Letošnja literarna bera rojakov v Furlaniji Julijski krajini je raznolika in seveda tudi v znamenju Cankarjevega leta. »Na otoku« je naslov dvojezične slovensko italijanske zbirke 10 črtic Ivana Cankarja, ki jih je uredila Marija Mitrović. Z njimi je, pravi, skušala predstaviti drugačnega Cankarja. Slovenci na Madžarskem letos praznujejo številne obletnice. 20-letnico delovanja so tako zaznamovali tudi rojaki v Sombotelu, kjer poleg društva Avgusta Pavla deluje slovenska narodnostna samouprava. Za rojake na Reki so zelo pomembna gostovanja slovenskih društev iz drugih delov Hrvaške. Tako so konec tedna za veselo razpoloženje poskrbeli člani slovenskih društev iz Zadra in Šibenika. Prisluhnite!
Slovenci so bolj Evropejci kot Avstrijci, ugotavlja Benjamin Wakounig, predsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca, ki je, kot pravi, orala ledino pri čezmejnem gospodarskem sodelovanju. Direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta Andrej Šik pa si pri čezmejnem povezovanju želi več podpore slovenskega gospodarskega ministrstva. Gostimo Igorja Giacominija, ki je odstopil z mesta vodje deželnega šolskega urada Furlanije Julijske krajine in tako opozoril na organizacijske težave italijanskega šolstva. Kakšni pa so obeti za slovensko šolstvo v Italiji? V Porabju te dni slovesno obeležujejo 20. obletnico odprtja slovenskega generalnega konzulata in 20-letnico delovanja Slovenskega kulturnega in informativnega centra v Monoštru. Na dnevih ljubiteljev knjige na Reki pa je rojakinja iz Zadra Andreja Malta prvič predstavila svojo novo knjigo, nagrajeno zbirko kratkih zgodb z naslovom Ultravijolično. Prisluhite
Položaj Slovencev v Furlaniji Julijski krajini se lahko hitro poslabša, saj trenutna italijanska vlada že omenja zmanjševanje podpore, prav tako še vedno niso uresničena vsa določila zaščitne zakonodaje. Kako se na odprta vprašanja odziva Slovenija? Ustavimo se v Celovcu, kjer je pod naslovom »Vojne je konec« potekalo srečanje treh dežel, držav in narodov ob 100. obletnici konca prve svetovne vojne. Zanima nas, kako je s poukom slovenščine v Gradcu. Na Gornjem Seniku prisluhnemo prazničnemu koncertu mešanega pevskega zbora Avgust Pavel ob 80-letnici delovanja. odpra se v Slovenskem domu v Zagrebu, kjer so predstavili v hrvaški jezik prevedene Prišleke Lojzeta Kovačiča, in na Reki, kjer je na festivalu manjšinske poezije sodelovala tudi rojakinja Zdenka Kalan Verbanac. Prisluhnite!
Evropska šola v Šmihelu pri Pliberku je znana po tem, da vseskozi orje ledino na področju osnovnega šolstva na avstrijskem Koroškem. Prvi v Avstriji zdaj začenjajo s poukom v tako imenovanih učnih birojih. Gre za prostore med eno in drugo šolsko stopnjo, kjer se lahko učenci avtonomno učijo snov višje stopnje. Uspešnejši tako lahko hitreje napredujejo, pojasnjuje ravnatelj Danilo Katz. Z dolgoletnim slovenskim diplomatom v Trstu Jožetom Šušmeljem obujamo spomine na osamosvajanje Slovenije in se poklonimo istrskim žrtvam prve svetovne vojne. Gostimo pa tudi porabsko Slovenko Biserko Bájzek, sekretarko Zveze Slovencev na Madžarskem, dobitnico najvišjega madžarskega priznanja na področju manjšinske kulture. Prisluhnite!
Potem ko v minulih dveh mandatih v državnem zboru ni bilo posebnega zanimanja za Slovence v sosednjih državah, so zdaj obeti boljši. Na pristojni komisiji za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu so tako rojaki že lahko predstavili razmere v državah, kjer živijo. Na kaj opozarjajo in kako njihova sporočila sprejemajo v državnem zboru? Pridružimo se pristojnemu ministru Petru Česniku in predsedniku državnega zbora Dejanu Židanu na obisku pri porabskih Slovencih. Ustavimo se na Reki, kjer so odprli lektorat za slovenski jezik. Živahno je bilo tudi na dnevih slovenske kulture v Istri in v Reziji, kjer domača folklorna skupina praznuje pomemben jubilej. Prvič so namreč nastopili že oktobra 1838.
Vstop v schengensko območje konec leta 2007, ko je padla tudi meja med Slovenijo in Italijo, je bil za rojake v Furlaniji Julijski krajini pomemben in težko pričakovan dogodek. Kaj je prineslo desetletje fizično odprte meje in kakšna je vloga manjšin pri spodbujanju čezmejnega povezovanja? Odgovore iščemo skupaj z raziskovalci iz Trsta. Ustavimo se na sejmu izobraževanje na Reki, kjer so se predstavile tudi fakultete iz Slovenije. Monošter je konec tedna gostili člane mreže MAJ, ki povezuje mlade rojake iz vseh štirih držav. Kaj so počeli mladi v Porabju, lahko slišite v tokratni oddaji. Odpravimo se na lutkovni festival Cikl Cakl v Šmihel pri Pliberku in si ogledamo premiero predstave 25 udarcev Teatra Šentjanž.
Člani slovenskih društev z vse Hrvaške so se letos srečali v Lovranu. Kaj izpostavljajo in na kaj opozarjajo, nas zanima v tokratni oddaji. O psihosocialni pomoči travmatiziranim zaradi vojn in nasilja se pogovarjamo z doktorjem Danielom Wuttijem, ki kot psihoterapevt pomaga tudi koroškim Slovencem, žrtvam nacionalsocializma med drugo svetovno vojno in njihovim potomcem. O Slovencih v Italiji od padca Berlinskega zidu do izzivov tretjega tisočletja spregovorita tržaški raziskovalki Norina Bogatec in Zaira Vidau. Pridružimo pa setudi šolarjem na srečanju dvojezičnih osnovnih šol iz Porabja in Prekmurja.
Predstavniki krovnih slovenskih zamejskih organizacij so imeli spoznavno srečanje z novim ministrom, pristojnim za njihova vprašanja, Petrom Česnikom. Kot je napovedal ob imenovanju, bodo prav rojaki v sosednjih državah njegova prioriteta. Kakšni so vtisi na obeh straneh? Kaj si lahko avtohtona slovenska narodna skupnost v sosednjih državah obeta od Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? O tem v pogovoru s predstavniki zamejskih Slovencev in ministrom. Povabimo vas na jubilejno 50. Barkolano. Ustavimo se v Slovenskem domu na Reki, kjer se je začel dopolnilni pouk slovenščine za najmlajše. Kaj spodbudi starše, da se odločijo za vpis svojih malčkov? V Porabju pa preverjamo, ali je letina jabolk tako dobra kot v Sloveniji. Prisluhnite!
Predstavniki krovnih slovenskih zamejskih organizacij so imeli spoznavno srečanje z novim ministrom, pristojnim za njihova vprašanja, Petrom Česnikom. Kot je napovedal ob imenovanju, bodo prav rojaki v sosednjih državah njegova prioriteta. Kakšni so vtisi na obeh straneh? Kaj si lahko avtohtona slovenska narodna skupnost v sosednjih državah obeta od Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? O tem v pogovoru s predstavniki zamejskih Slovencev in ministrom. Povabimo vas na jubilejno 50. Barkolano. Ustavimo se v Slovenskem domu na Reki, kjer se je začel dopolnilni pouk slovenščine za najmlajše. Kaj spodbudi starše, da se odločijo za vpis svojih malčkov? V Porabju pa preverjamo, ali je letina jabolk tako dobra kot v Sloveniji. Prisluhnite!
Neveljaven email naslov