Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sotočja 19. 11. 2018

19.11.2018


Benjamin Wakounig o 30-letnici SGZ iz Celovca, Andrej Šik o uspešnosti poslovnih konferenc, 20-letnica generalnega konzulata in kulturnega centra v Monoštru, nagrajena literatka Andreja Malta

Slovenci so bolj Evropejci kot Avstrijci, ugotavlja Benjamin Wakounig, predsednik Slovenske gospodarske zveze (SGZ) iz Celovca, ki je ponosen, da je zveza, ustanovljena pred 30 leti, orala ledino pri čezmejnem gospodarskem sodelovanju.

SGZ je bila ustanovljena leta 1988, v času nekdanje Jugoslavije, pred njenim razpadom. To so bili težki časi, pravi Benjamin Wakounig:

»To so bili burni časi, ko se je Slovenija osamosvajala, in se tudi v SGZ niso zavedali, kako bo šlo naprej. Imeli pa smo sposobne ljudi, ki so bili pripravljeni sodelovati.«

Zveza se je v zadnjih 15, 20 letih dobro razvila, je ponosen njen predsednik, ki je vodenje prevzel leta 2006. Njegova filozofija je bila, da se zveza odpre in postavi na nove temelje. Veliko je k odpiranju pripomogel tudi vstop Avstrije in Slovenije v evropsko unijo.

Gospodarsko sodelovanje med državama je zelo pomembno, opozarja predsednik SGZ, s katerim smo se pogovarjali v Dravogradu na 10. poslovni konferenci o mednarodnem sodelovanju lokalnega podjetništva z naslovom »Slovenska podjetnost kroži prek meja«. Pobudo za tovrstne konference je dal Urad vlade Slovence v zamejstvu in po svetu, slovenska gospodarska združenja iz sosednjih držav pa na njih predstavljajo priložnosti za podjetja in posameznike iz Slovenije.

Koliko konkretnih poslov pa je bilo sklenjenih na poslovnih konferencah?

Mi smo zgolj posredniki med dvema podjetjema, ki ju povežemo, na sam posel pa nimamo vpliva, pravi Benjamin Wakounig in zagotavlja, da se je na takšnih gospodarskih konferencah spoznalo zelo veliko podjetnikov. Ob te pa opozarja, da ne gre zgolj za posel.

»Pomembno je, da se ljudje srečajo, postanejo prijatelji, se spoštujejo, kajti posel bo potem že prišel. Najpomembneje je, da  ni predsodkov, kar je tudi cilj SGZ.«

Je pa Benjamin Wakounig kritičen zaradi nepoznavanja v Sloveniji.

»Včasih se začudim, ko pridem v Slovenijo in vidim, da ljudje niti ne vedo, da na avstrijskem Koroškem živijo Slovenci. To je žalostno, ampak resnično. Edina generacija, ki se tega zaveda je 50+. Mlajši ne vedo, ali so Slovenci, ali niso.«

Zaradi tega apelira na šolski sistem, saj če  ta ne bo pokazal, kje vse živimo Slovenci, bo to problem:

»Se včasih začudijo, kako da lepo govorimo slovensko. Sprašujejo, kdaj si šel živet v Avstrijo. To mene kot koroškega Slovenca kar malo prizadene. Tu bi se moral spremeniti celoten način razmišljanja.«

Kritičen je tudi do poročanja medijev, ki, po njegovem, premalo pozornosti namenjajo dogajanju na avstrijskem Koroškem, še posebej v primerjavi s Koroško, kjer spremljajo, kaj se dogaja v Sloveniji. Premalo je tudi pozitivnih zgodb, zgodb o uspešnih podjetjih.

Toda, slovenski podjetniki v Avstriji lahko hitro naletijo na težave, kar je dokazala tudi nedavna sodba sodišča Evropske unije.

»V zadnjem času je avstrijska administracija šikanirala podjetja. Hvala bogu je tudi evropsko sodišče sprejelo razsodbo, kakršno smo pričakovali. Toda tudi slovenska državna administracija bi lahko od samega začetka bolj pokazala zobe.«

Doktorica Marija Škof iz odvetniške pisarne, ki je dosegla razsodbo na sodišču EU, je podpredsednica Slovenske gospodarske zveze in tako je tu zveza, pravi Benjamin Wakounig, igrala merodajno vlogo.

Nadgradnja poslovnih konferenc z B2B pogovori

Na poslovni konferenci v Dravogradu, ki se je je udeležilo več kot 130 podjetij in posameznikov, sodeluje tudi Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) iz Trsta. Direktor Andrej Šik pa si ob tem želi tudi večje podpore slovenskega gospodarskega ministrstva.

Konference so sicer, ugotavlja, pomembne za izmenjavo izkušenj. Med letom enostavno ni časa za tovrstna druženja, pravi.

»Tu dobiš skupaj vse institucije, ki so merodajne, od ministrstva za gospodarstvo, zbornic in vseh podpornih institucij. To je zagotovo zelo pomembno. Verjetno pa bi bilo treba malo razmisliti o nadgradnji in mogoče v prihodnje dati večji pomen tudi direktnim srečanjem podjetij, kakšen B2B bi bil tudi zelo dobrodošel.«

Andrej Šik je prepričan, da bi morala biti to tudi naloga slovenskih gospodarskih organizacij iz sosednjih držav, da pomagajo pri tem. Samo neposredni pogovori med podjetji namreč lahko pripeljejo do konkretnih rezultatov.

In kakšni so  konkretni rezultati tovrstnih poslovnih konferenc?

To je težko oceniti, pravi direktor SDGZ. To bi morali vprašati podjetja, ki so se udeležila predstavitev.

»Pride mi na misel konferenca v Nemčiji. Urad (za Slovence v zamejstvu in po svetu) je peljal podjetnike na najpomembnejše tržišče v Evropi in eno najpomembnejših na svetu. Tisto je bil gotovo rezultat, na katerega je treba biti ponosen. Tudi v nadaljevanju bi morali razmišljati o takšnem pristopu, ki je verjetno najbolj konstruktiven in prinaša največ konkretnih rezultatov.«

Šolstvo v Italiji je v težavah

Slovenske rojake v Italiji, še posebej zaposlene v šolah s slovenskim učnim jezikom, je presenetila vest o odstopu vodje deželnega šolskega urada Furlanije Julijske krajine Igorja Giacominija, ki je bil v tej vlogi zadolžen tako za italijanske kot tudi slovenske šole.

Igor Giacomini je z delom na tako pomembni funkciji predstavnika italijanskega šolskega ministrstva v  deželi Furlaniji Julijski krajini začel pred dobrim letom, potem ko je štiri leta že vodil tudi urad za italijanske šole s slovenskim učnim jezikom. To je bila pomembna in odgovorna zadolžitev. Dejstvo, da v urad ni prišel iz šolstva, mu je omogočilo objektivno in avtonomno presojo, zunaj utečene prakse in modelov. Kot se je pošalil na svoj račun v pogovoru z Mirjam Muženič, je zvonil z drugačnim zvoncem.

»Na kar opozarjam s svojim odstopom, je organizacijski problem. Precej nerodni smo pri upravljanju… od zaposlovanja do tega, da bi morali jamčiti za nekatere usluge, pa tega ne delamo. Zato trpi italijanska šola z njo pa tudi slovenska šola v Italiji.«

Ta ugotovitev velja za šolo v celotni državi in tudi njeni obmejni deželi. V Furlaniji julijski krajini morda še bolj, ocenjuje sogovornik:

 »Lahko bi rekli, da je, žal, paradoksalno, da smo v Furlaniji Julijski krajini na obronkih in zato trpimo še bolj. To je tudi eden od razlogov, da odstopam.«

Slovesno v Porabju

Porabski Slovenci so si v 90 letih prejšnjega stoletja močno prizadevali za odprtje slovenskega generalnega konzulata. Med pobudniki je bil tudi predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem, Jože Hirnök:

»Boril sem se za to pet, šest let, da tudi pri nas odpremo generalni konzulat, saj sem verjel, da Slovenci na Madžarskem nismo manj vredni kot na primer Slovenci na Koroškem ali v Italiji.

18. november 1998 je bil za porabske Slovence slavnosten dan, zgodovinsko pomemben dogodek. Takrat je namreč v Monoštru najprej svoja vrata odprl generalni konzulat Republike Slovenije, potem pa sta predsednika Slovenije in Madžarske, Milan Kučan in Árpád Göncz, v tem obmejnem mestu slovesno odprla še Slovenski kulturni in informativni center.

»Ko smo bili nekoč nekje v Prekmurju, sem jim predal naše načrte in jih prosil, naj postaneta pokrovitelja Kulturnega centra. Oba sta to z veseljem sprejela in nato pred Lipo posadila še drevo, še eno Lipo, kar je simbolično, ampak za nas zelo pomembno.«

Obeh obletnici so se v Porabju spomnili 16.11.2018. Predsednik Zveze Jože Hirnök je Silvi Eöry pojasnil, kako je prišlo do ideje za izgradnjo kulturnega in informativnega centra.

»Na eni od sej meddržavne mešane komisije leta 1995 sem prosil obe državi, naj nam pomagata in poskrbita za finance, da tudi Slovenci dobimo svoj radio v slovenskem jeziku. Potem sem iskal prostor za radio in s pomočjo takratnega župana smo kupili vrtec bivše tekstilne tovarne. Sam objekt je bil prevelik za radio in zato smo dodali še druge določene funkcije.«

Iz ideje o lastnem radiu je tako nastalo mnogo več. Danes Slovenski dom ni le dom radia, temveč je tudi dom časopisa Porabja, sedež Zveze Slovencev na Madžarskem, ki ima pod svojim okriljem tudi gostinski del, hotel in restavracijo »Lipa«. Dolgoročno je to pomembno za  razvoja turizma.

Večji del projekta je financirala Slovenija, nekaj je prispevala mestna občina Monošter, najmanj pa madžarska država. Vendar pa se v zadnjem času tudi tu kažejo pozitivne spremembe pri odnosu Madžarske do svojih manjšin.

Dr. Boris Jesih, peti generalni konzul Republike Slovenije v Monoštru, je prepričan, da  bi bila velika škoda, če zadnjih 20 let v Monoštru ne bi bilo konzulata.

»Škoda ne bi bila samo zaradi manjšega sodelovanja s slovensko manjšino v Monoštru in oteženega zastopanja njenih interesov,  tako v Sloveniji kot tudi na Madžarskem. Škoda bi bila tudi zaradi tega, ker bi bili odnosi med Slovenijo in Madžarsko in v tem obmejnem območju na marsikaterem področju slabši, ne bi bili tako razviti kot so sedaj. Če gledamo iz tega zornega kota, je generalni konzulat v Monoštru svojo nalogo v zadnjih 20 letih opravil.«

Dandanes manjšinske pravice niso več glavna tema pogovorov, predvsem se govori o čezmejnem povezovanju in tudi gospodarskem sodelovanju dveh držav. Moramo se zavedati, da je skupnost porabskih Slovencev zelo majhna in brez gospodarske osnove in sodelovanja s sosednjo Slovenijo ne bo mogla preživeti, dodaja dr. Boris Jesih.

»Končno bomo mogoče prišli do tega, da se bo slovenska gospodarska prisotnost v obliki investicij iz Republike Slovenije poznala tudi v Porabju. To nam daje upanje, da bodo tudi nove generacije, ki včasih ne vidijo več pravega razloga, zakaj bi se učile slovenskega jezika, ponovno začele uporabljati in se učiti slovenščino. Navsezadnje je to  njihov materni jezik ali jezik njihovih prednikov.«

Zagovornica Slovencev v Madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss je bila ena od slavnostnih govornic ob proslavljanju obeh jubilejev. Prepričana je, da te institucije pomagajo pri obstoju slovenske narodne skupnosti. Veliko ljudi je prav prek njih slišalo za manjšino, za porabske Slovence, hkrati pa te institucije zelo močno združujejo Slovence v Porabju.

»Generalni konzulat ni le vez med Slovenijo in Madžarsko, temveč tudi vez med Slovenci v Sloveniji in Slovenci, ki živijo izven meja.«

Da mladi odhajajo v druge države Evrope, čutijo tudi v Porabju, zato je njihova najpomembnejša naloga razvoj gospodarstva, ki bo obdržal mlade na zemlji, kjer so odraščali, in privabil nazaj tiste, ki so se že odselili. Vedno znova pa si prizadevajo ljudem približati slovenski jezik in kulturo, poudarja Erika Köleš Kiss, saj so to njihove korenine.

Andreja Malta – pesnica in pisateljica

V slovenskih društvih na Hrvaškem le peščica rojakov piše prozo ali poezijo, še redkeje oboje. Med takšnimi je Andreja Malta, ki se je po nekaj letih premora vrnila k svoji ljubezni iz najstniških let – pisanju. Je ena izmed najbolj plodovitih zadrskih književnic.

Rojena Ljubljančanka, ki trenutno živi na Hrvaškem, v Dalmaciji, ljubi življenje ob morju, kamor jo je pripeljala ljubezen. Po vrnitvi domov so zdravniki odkrili predrakave spremembe in diagnoza jo je čustveno zlomila.

»Vsak človek misli, da se to njemu ne more zgoditi, da se to dogaja le drugim, tebi pa ne«

Vendar je Andreja Malta ostala pozitivna:

»Sem oseba, ki realno gleda na življenje in se lahko prilagodim vsem razmeram. Šla sem v bolnico, bila operirana in zdaj upam, da bo še naprej vse v redu. Nisem pesimist, v prinipu sem zmeraj dobre volje, pač takšna sem.«

K pisanju, tokrat tudi v hrvaščini, se je vrnila pred dobrim desetletjem, predvsem na pobudo slovenskega kulturnega društva Lipa iz Zadra, kjer je tajnica, skrbi za kulturne dogodke in je vsestransko dejavna.

Dve leti zapored je sodelovala na Orientalnem festivalu v Zadru, kjer je brala svojo prozo in poezijo na temo Orienta. Na Reko pa jo je pripeljala njena zbirka kratkih zgodb z naslovom »Ultravijolično«, predstavljena 17.11. 2018, v okviru 11. literarnega festivala Dnevi prijateljev knjige.

»Veliko ljudi mi je reklo, naj pišem še naprej. Pravzaprav je pisanje, poleg mačk, ena mojih največjih ljubezni, v tej fazi življenja pa tudi terapija. Nekatere zgodbe niso nujno avtobiografske, so pa z enim delom povezane s časom, ki sem ga preživela v bolnici. To se te globoko dotakne.«

Andreja Malta se v svojih delih rada dotakne tabu tem, tem ki niso pogosto izpostavljene, ki so bolj osebne. Zato je v zbirki »Ultravijolčno« izkoristila priložnost in se posvetila moško-ženskim odnosom, smrti staršev, spominom na mladost, seksualnosti v kasnejših letih predvsem pri ženskah.

»To so teme o katerih se ne moreš pogovarjat z vsakim. Na žalost, mislim da je svet še zmeraj preveč zaprt za nekatere stvari.«

»Ultravijolično« je njena peta knjiga, pred tem je izdala dve prozno-poetski dvojezični zbirki v založništvu Slovenskega Kulturnega Društva Lipa iz Zadra; »Po stezah spominov« (2013) in »Vsakdanje stvari« (2015). Sledili sta še zbirki v hrvaščini »Lica i naličja ljubavi« (2015) in »Moja mačka Bella…radila je što je htjela« (2017).

Tudi v teh delih je izpostavila teme, ki so postavljene nekje ob rob, ki se ne omenjajo pogosto. Ideje za zgodbe včasih dobi tudi v črni kroniki, črpa jih tudi iz svojega lastnega življenja, življenja svojih bližnjih, prijateljev in kolegov. Vzame kakšne podrobnosti in iz njih napiše celo zgodbo.

»To je zame neka motivacija, inspiracija, da se dotaknem tega, o čemer se ne govori. Sem sodijo tudi ločitve, pač mučni dogodki, ki jih na svoj ironičen način mogoče prikažem s kančkom humorja.« 

Andreja Malta piše v hrvaškem in slovenskem jeziku, v pogovoru z Marjano Mirković pa opozori tudi razlike med obema.

»Svojega maternega jezika ne moreš pozabiti, nikakor ne. Hrvaški jezik pa mi je zanimiv, ker  se mi zdi nekako mehkejši. Svoja čustva lahko opišem na bolj romantičen način v hrvaščini kot slovenščini.«

Veliko podporo ima v Slovenskem kulturnem društvu Lipa iz Zadra, nekdanji tajnik Slovenske izseljenske matice Janez Rogelj pa je bil ključen, da se je odločila na tiskanje svojih del. Trenutno pripravlja novo dvojezično pesniško zbirko, ki bo izšla v Slovenščini in Hrvaščini, delovni naslov zbirke pa je »Nikoli ne veš, saj me razumeš«.

Andreja Malta je svoj talent za pisanje odkrila že v osnovni šoli, za svoje literarno ustvarjanje pa je bil večkrat nagrajena. Vsestranska avtorica svoja dela objavlja tudi v literarnih revijah in glasilih na Hrvaškem ter na spletnih portalih; Pesem.si, Širi poezijo, ne strahu, Književnost u živo, Studio TiMMetafora, Časopis Kvaka.

 


Sotočja

873 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Sotočja 19. 11. 2018

19.11.2018


Benjamin Wakounig o 30-letnici SGZ iz Celovca, Andrej Šik o uspešnosti poslovnih konferenc, 20-letnica generalnega konzulata in kulturnega centra v Monoštru, nagrajena literatka Andreja Malta

Slovenci so bolj Evropejci kot Avstrijci, ugotavlja Benjamin Wakounig, predsednik Slovenske gospodarske zveze (SGZ) iz Celovca, ki je ponosen, da je zveza, ustanovljena pred 30 leti, orala ledino pri čezmejnem gospodarskem sodelovanju.

SGZ je bila ustanovljena leta 1988, v času nekdanje Jugoslavije, pred njenim razpadom. To so bili težki časi, pravi Benjamin Wakounig:

»To so bili burni časi, ko se je Slovenija osamosvajala, in se tudi v SGZ niso zavedali, kako bo šlo naprej. Imeli pa smo sposobne ljudi, ki so bili pripravljeni sodelovati.«

Zveza se je v zadnjih 15, 20 letih dobro razvila, je ponosen njen predsednik, ki je vodenje prevzel leta 2006. Njegova filozofija je bila, da se zveza odpre in postavi na nove temelje. Veliko je k odpiranju pripomogel tudi vstop Avstrije in Slovenije v evropsko unijo.

Gospodarsko sodelovanje med državama je zelo pomembno, opozarja predsednik SGZ, s katerim smo se pogovarjali v Dravogradu na 10. poslovni konferenci o mednarodnem sodelovanju lokalnega podjetništva z naslovom »Slovenska podjetnost kroži prek meja«. Pobudo za tovrstne konference je dal Urad vlade Slovence v zamejstvu in po svetu, slovenska gospodarska združenja iz sosednjih držav pa na njih predstavljajo priložnosti za podjetja in posameznike iz Slovenije.

Koliko konkretnih poslov pa je bilo sklenjenih na poslovnih konferencah?

Mi smo zgolj posredniki med dvema podjetjema, ki ju povežemo, na sam posel pa nimamo vpliva, pravi Benjamin Wakounig in zagotavlja, da se je na takšnih gospodarskih konferencah spoznalo zelo veliko podjetnikov. Ob te pa opozarja, da ne gre zgolj za posel.

»Pomembno je, da se ljudje srečajo, postanejo prijatelji, se spoštujejo, kajti posel bo potem že prišel. Najpomembneje je, da  ni predsodkov, kar je tudi cilj SGZ.«

Je pa Benjamin Wakounig kritičen zaradi nepoznavanja v Sloveniji.

»Včasih se začudim, ko pridem v Slovenijo in vidim, da ljudje niti ne vedo, da na avstrijskem Koroškem živijo Slovenci. To je žalostno, ampak resnično. Edina generacija, ki se tega zaveda je 50+. Mlajši ne vedo, ali so Slovenci, ali niso.«

Zaradi tega apelira na šolski sistem, saj če  ta ne bo pokazal, kje vse živimo Slovenci, bo to problem:

»Se včasih začudijo, kako da lepo govorimo slovensko. Sprašujejo, kdaj si šel živet v Avstrijo. To mene kot koroškega Slovenca kar malo prizadene. Tu bi se moral spremeniti celoten način razmišljanja.«

Kritičen je tudi do poročanja medijev, ki, po njegovem, premalo pozornosti namenjajo dogajanju na avstrijskem Koroškem, še posebej v primerjavi s Koroško, kjer spremljajo, kaj se dogaja v Sloveniji. Premalo je tudi pozitivnih zgodb, zgodb o uspešnih podjetjih.

Toda, slovenski podjetniki v Avstriji lahko hitro naletijo na težave, kar je dokazala tudi nedavna sodba sodišča Evropske unije.

»V zadnjem času je avstrijska administracija šikanirala podjetja. Hvala bogu je tudi evropsko sodišče sprejelo razsodbo, kakršno smo pričakovali. Toda tudi slovenska državna administracija bi lahko od samega začetka bolj pokazala zobe.«

Doktorica Marija Škof iz odvetniške pisarne, ki je dosegla razsodbo na sodišču EU, je podpredsednica Slovenske gospodarske zveze in tako je tu zveza, pravi Benjamin Wakounig, igrala merodajno vlogo.

Nadgradnja poslovnih konferenc z B2B pogovori

Na poslovni konferenci v Dravogradu, ki se je je udeležilo več kot 130 podjetij in posameznikov, sodeluje tudi Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) iz Trsta. Direktor Andrej Šik pa si ob tem želi tudi večje podpore slovenskega gospodarskega ministrstva.

Konference so sicer, ugotavlja, pomembne za izmenjavo izkušenj. Med letom enostavno ni časa za tovrstna druženja, pravi.

»Tu dobiš skupaj vse institucije, ki so merodajne, od ministrstva za gospodarstvo, zbornic in vseh podpornih institucij. To je zagotovo zelo pomembno. Verjetno pa bi bilo treba malo razmisliti o nadgradnji in mogoče v prihodnje dati večji pomen tudi direktnim srečanjem podjetij, kakšen B2B bi bil tudi zelo dobrodošel.«

Andrej Šik je prepričan, da bi morala biti to tudi naloga slovenskih gospodarskih organizacij iz sosednjih držav, da pomagajo pri tem. Samo neposredni pogovori med podjetji namreč lahko pripeljejo do konkretnih rezultatov.

In kakšni so  konkretni rezultati tovrstnih poslovnih konferenc?

To je težko oceniti, pravi direktor SDGZ. To bi morali vprašati podjetja, ki so se udeležila predstavitev.

»Pride mi na misel konferenca v Nemčiji. Urad (za Slovence v zamejstvu in po svetu) je peljal podjetnike na najpomembnejše tržišče v Evropi in eno najpomembnejših na svetu. Tisto je bil gotovo rezultat, na katerega je treba biti ponosen. Tudi v nadaljevanju bi morali razmišljati o takšnem pristopu, ki je verjetno najbolj konstruktiven in prinaša največ konkretnih rezultatov.«

Šolstvo v Italiji je v težavah

Slovenske rojake v Italiji, še posebej zaposlene v šolah s slovenskim učnim jezikom, je presenetila vest o odstopu vodje deželnega šolskega urada Furlanije Julijske krajine Igorja Giacominija, ki je bil v tej vlogi zadolžen tako za italijanske kot tudi slovenske šole.

Igor Giacomini je z delom na tako pomembni funkciji predstavnika italijanskega šolskega ministrstva v  deželi Furlaniji Julijski krajini začel pred dobrim letom, potem ko je štiri leta že vodil tudi urad za italijanske šole s slovenskim učnim jezikom. To je bila pomembna in odgovorna zadolžitev. Dejstvo, da v urad ni prišel iz šolstva, mu je omogočilo objektivno in avtonomno presojo, zunaj utečene prakse in modelov. Kot se je pošalil na svoj račun v pogovoru z Mirjam Muženič, je zvonil z drugačnim zvoncem.

»Na kar opozarjam s svojim odstopom, je organizacijski problem. Precej nerodni smo pri upravljanju… od zaposlovanja do tega, da bi morali jamčiti za nekatere usluge, pa tega ne delamo. Zato trpi italijanska šola z njo pa tudi slovenska šola v Italiji.«

Ta ugotovitev velja za šolo v celotni državi in tudi njeni obmejni deželi. V Furlaniji julijski krajini morda še bolj, ocenjuje sogovornik:

 »Lahko bi rekli, da je, žal, paradoksalno, da smo v Furlaniji Julijski krajini na obronkih in zato trpimo še bolj. To je tudi eden od razlogov, da odstopam.«

Slovesno v Porabju

Porabski Slovenci so si v 90 letih prejšnjega stoletja močno prizadevali za odprtje slovenskega generalnega konzulata. Med pobudniki je bil tudi predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem, Jože Hirnök:

»Boril sem se za to pet, šest let, da tudi pri nas odpremo generalni konzulat, saj sem verjel, da Slovenci na Madžarskem nismo manj vredni kot na primer Slovenci na Koroškem ali v Italiji.

18. november 1998 je bil za porabske Slovence slavnosten dan, zgodovinsko pomemben dogodek. Takrat je namreč v Monoštru najprej svoja vrata odprl generalni konzulat Republike Slovenije, potem pa sta predsednika Slovenije in Madžarske, Milan Kučan in Árpád Göncz, v tem obmejnem mestu slovesno odprla še Slovenski kulturni in informativni center.

»Ko smo bili nekoč nekje v Prekmurju, sem jim predal naše načrte in jih prosil, naj postaneta pokrovitelja Kulturnega centra. Oba sta to z veseljem sprejela in nato pred Lipo posadila še drevo, še eno Lipo, kar je simbolično, ampak za nas zelo pomembno.«

Obeh obletnici so se v Porabju spomnili 16.11.2018. Predsednik Zveze Jože Hirnök je Silvi Eöry pojasnil, kako je prišlo do ideje za izgradnjo kulturnega in informativnega centra.

»Na eni od sej meddržavne mešane komisije leta 1995 sem prosil obe državi, naj nam pomagata in poskrbita za finance, da tudi Slovenci dobimo svoj radio v slovenskem jeziku. Potem sem iskal prostor za radio in s pomočjo takratnega župana smo kupili vrtec bivše tekstilne tovarne. Sam objekt je bil prevelik za radio in zato smo dodali še druge določene funkcije.«

Iz ideje o lastnem radiu je tako nastalo mnogo več. Danes Slovenski dom ni le dom radia, temveč je tudi dom časopisa Porabja, sedež Zveze Slovencev na Madžarskem, ki ima pod svojim okriljem tudi gostinski del, hotel in restavracijo »Lipa«. Dolgoročno je to pomembno za  razvoja turizma.

Večji del projekta je financirala Slovenija, nekaj je prispevala mestna občina Monošter, najmanj pa madžarska država. Vendar pa se v zadnjem času tudi tu kažejo pozitivne spremembe pri odnosu Madžarske do svojih manjšin.

Dr. Boris Jesih, peti generalni konzul Republike Slovenije v Monoštru, je prepričan, da  bi bila velika škoda, če zadnjih 20 let v Monoštru ne bi bilo konzulata.

»Škoda ne bi bila samo zaradi manjšega sodelovanja s slovensko manjšino v Monoštru in oteženega zastopanja njenih interesov,  tako v Sloveniji kot tudi na Madžarskem. Škoda bi bila tudi zaradi tega, ker bi bili odnosi med Slovenijo in Madžarsko in v tem obmejnem območju na marsikaterem področju slabši, ne bi bili tako razviti kot so sedaj. Če gledamo iz tega zornega kota, je generalni konzulat v Monoštru svojo nalogo v zadnjih 20 letih opravil.«

Dandanes manjšinske pravice niso več glavna tema pogovorov, predvsem se govori o čezmejnem povezovanju in tudi gospodarskem sodelovanju dveh držav. Moramo se zavedati, da je skupnost porabskih Slovencev zelo majhna in brez gospodarske osnove in sodelovanja s sosednjo Slovenijo ne bo mogla preživeti, dodaja dr. Boris Jesih.

»Končno bomo mogoče prišli do tega, da se bo slovenska gospodarska prisotnost v obliki investicij iz Republike Slovenije poznala tudi v Porabju. To nam daje upanje, da bodo tudi nove generacije, ki včasih ne vidijo več pravega razloga, zakaj bi se učile slovenskega jezika, ponovno začele uporabljati in se učiti slovenščino. Navsezadnje je to  njihov materni jezik ali jezik njihovih prednikov.«

Zagovornica Slovencev v Madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss je bila ena od slavnostnih govornic ob proslavljanju obeh jubilejev. Prepričana je, da te institucije pomagajo pri obstoju slovenske narodne skupnosti. Veliko ljudi je prav prek njih slišalo za manjšino, za porabske Slovence, hkrati pa te institucije zelo močno združujejo Slovence v Porabju.

»Generalni konzulat ni le vez med Slovenijo in Madžarsko, temveč tudi vez med Slovenci v Sloveniji in Slovenci, ki živijo izven meja.«

Da mladi odhajajo v druge države Evrope, čutijo tudi v Porabju, zato je njihova najpomembnejša naloga razvoj gospodarstva, ki bo obdržal mlade na zemlji, kjer so odraščali, in privabil nazaj tiste, ki so se že odselili. Vedno znova pa si prizadevajo ljudem približati slovenski jezik in kulturo, poudarja Erika Köleš Kiss, saj so to njihove korenine.

Andreja Malta – pesnica in pisateljica

V slovenskih društvih na Hrvaškem le peščica rojakov piše prozo ali poezijo, še redkeje oboje. Med takšnimi je Andreja Malta, ki se je po nekaj letih premora vrnila k svoji ljubezni iz najstniških let – pisanju. Je ena izmed najbolj plodovitih zadrskih književnic.

Rojena Ljubljančanka, ki trenutno živi na Hrvaškem, v Dalmaciji, ljubi življenje ob morju, kamor jo je pripeljala ljubezen. Po vrnitvi domov so zdravniki odkrili predrakave spremembe in diagnoza jo je čustveno zlomila.

»Vsak človek misli, da se to njemu ne more zgoditi, da se to dogaja le drugim, tebi pa ne«

Vendar je Andreja Malta ostala pozitivna:

»Sem oseba, ki realno gleda na življenje in se lahko prilagodim vsem razmeram. Šla sem v bolnico, bila operirana in zdaj upam, da bo še naprej vse v redu. Nisem pesimist, v prinipu sem zmeraj dobre volje, pač takšna sem.«

K pisanju, tokrat tudi v hrvaščini, se je vrnila pred dobrim desetletjem, predvsem na pobudo slovenskega kulturnega društva Lipa iz Zadra, kjer je tajnica, skrbi za kulturne dogodke in je vsestransko dejavna.

Dve leti zapored je sodelovala na Orientalnem festivalu v Zadru, kjer je brala svojo prozo in poezijo na temo Orienta. Na Reko pa jo je pripeljala njena zbirka kratkih zgodb z naslovom »Ultravijolično«, predstavljena 17.11. 2018, v okviru 11. literarnega festivala Dnevi prijateljev knjige.

»Veliko ljudi mi je reklo, naj pišem še naprej. Pravzaprav je pisanje, poleg mačk, ena mojih največjih ljubezni, v tej fazi življenja pa tudi terapija. Nekatere zgodbe niso nujno avtobiografske, so pa z enim delom povezane s časom, ki sem ga preživela v bolnici. To se te globoko dotakne.«

Andreja Malta se v svojih delih rada dotakne tabu tem, tem ki niso pogosto izpostavljene, ki so bolj osebne. Zato je v zbirki »Ultravijolčno« izkoristila priložnost in se posvetila moško-ženskim odnosom, smrti staršev, spominom na mladost, seksualnosti v kasnejših letih predvsem pri ženskah.

»To so teme o katerih se ne moreš pogovarjat z vsakim. Na žalost, mislim da je svet še zmeraj preveč zaprt za nekatere stvari.«

»Ultravijolično« je njena peta knjiga, pred tem je izdala dve prozno-poetski dvojezični zbirki v založništvu Slovenskega Kulturnega Društva Lipa iz Zadra; »Po stezah spominov« (2013) in »Vsakdanje stvari« (2015). Sledili sta še zbirki v hrvaščini »Lica i naličja ljubavi« (2015) in »Moja mačka Bella…radila je što je htjela« (2017).

Tudi v teh delih je izpostavila teme, ki so postavljene nekje ob rob, ki se ne omenjajo pogosto. Ideje za zgodbe včasih dobi tudi v črni kroniki, črpa jih tudi iz svojega lastnega življenja, življenja svojih bližnjih, prijateljev in kolegov. Vzame kakšne podrobnosti in iz njih napiše celo zgodbo.

»To je zame neka motivacija, inspiracija, da se dotaknem tega, o čemer se ne govori. Sem sodijo tudi ločitve, pač mučni dogodki, ki jih na svoj ironičen način mogoče prikažem s kančkom humorja.« 

Andreja Malta piše v hrvaškem in slovenskem jeziku, v pogovoru z Marjano Mirković pa opozori tudi razlike med obema.

»Svojega maternega jezika ne moreš pozabiti, nikakor ne. Hrvaški jezik pa mi je zanimiv, ker  se mi zdi nekako mehkejši. Svoja čustva lahko opišem na bolj romantičen način v hrvaščini kot slovenščini.«

Veliko podporo ima v Slovenskem kulturnem društvu Lipa iz Zadra, nekdanji tajnik Slovenske izseljenske matice Janez Rogelj pa je bil ključen, da se je odločila na tiskanje svojih del. Trenutno pripravlja novo dvojezično pesniško zbirko, ki bo izšla v Slovenščini in Hrvaščini, delovni naslov zbirke pa je »Nikoli ne veš, saj me razumeš«.

Andreja Malta je svoj talent za pisanje odkrila že v osnovni šoli, za svoje literarno ustvarjanje pa je bil večkrat nagrajena. Vsestranska avtorica svoja dela objavlja tudi v literarnih revijah in glasilih na Hrvaškem ter na spletnih portalih; Pesem.si, Širi poezijo, ne strahu, Književnost u živo, Studio TiMMetafora, Časopis Kvaka.

 


07.09.2015

Sotočja 7.9.2015

Ob začetku novega šolskega leta na avstrijskem Koroškem, boste v tokratnih Sotočjih lahko prisluhnili pogovoru z doktorjem Miho Vrbincem, nekdanjim ravnateljem slovenske gimnazije v Celovcu, ki je zdaj nadzornik za slovenščino na gimnazijah in poklicno izobraževalnih šolah. Na Hrvaškem se z novim šolskim letom na Reki, v Pulju in Buzetu začenja dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture z novima učiteljicama, novosti pa se obetajo tudi pri učenju slovenščine v javnih šolah na Reki in v Matuljih. Katere, izveste v Sotočjih, v katerih bomo zajadrali tudi do uspešnega športnega projekta Esimit Europa, slovenskega podjetnika Igorja Simčiča, ki je povezal dve deželi, gospodarstvo, kulturo, dobrodelnost in diplomacijo. Bili pa smo tudi na odkritju spomenika v spomin slovenskim porabskim pregnancem v delovna taborišča na Hortobágy.


31.08.2015

Sotočja - 31.8.2015

Zadnja Sotočja v mesecu avgustu bodo postregla s pisanim pregledom poletnega- ustvarjalnega dogajanja med našimi rojaki iz sosednjih držav. Ustavili se bomo na 45. Likovni koloniji mladih, ki bi sicer prvotno morala biti na Koroškem, a je zmanjkalo finančnih sredstev, zato so izvedbo zaupali narodni skupnosti v Porabju. Po zaključku letošnjega projekta Mladirod rock v Šentjanžu v Rožu se bomo pogovarjali z glasbenikom, moderatorjem in glasbenim menedžerjem Nikolajem Grilcem, ki je vodil eno od delavnic. Za Sotočja bo strnil vtise in povedal tudi nekaj več o svoji prihajajoči solo plošči. Izvedeli boste, kako so se imeli udeleženci že 40. Gledališke in kulturne delavnice v Ankaranu, obmorskim razglednicam pa bomo pridali še eno – o kulturni ustvarjalnosti v Kvarnerju s slovenskih pridihom, ki je zaznamovala zadnji avgustovski konec tedna. Seveda pa ne bomo pozabili na jubilanta, Borisa Pahorja, ki je ob svojem 102. rojstnem dnevu prejel naziv kulturni ambasador Slovenije. Vabljeni v družbo Sotočij v ponedeljek po 20h!


24.08.2015

Sotočja - 24.8.

Folklorna skupina Zveze Slovencev na Madžarskem z Gornjega Senika obeležuje 30 let. Kako so proslavili ta jubilej boste izvedeli v Sotočjih, v katerih se bomo ustavili tudi v Rožu, kjer je vse nared za že tretjo delavnico Mladirod rock, o kateri bo spregovoril vodja Marko Štern. Zavili bomo tudi v Špeter in si ogledali tamkajšnji muzej SMO- Slovensko multimedialno okno, ki mu v Evropi tako rekoč ni para. Odgovor zakaj je temu tako prinaša tokratna oddaja. Muzej je nastal v okviru projekta Jezik Lingua, prav jezik oziroma domače narečje pa sta bila v središču pozornosti letošnje Etnološke delavnice v »Palčavi Šiši« v vasici Plešce v Gorskem Kotarju. Več o tem bo povedal vodja Marko Smole, ki je tudi zaslužen, da bil prav ta govor letos uvrščen na seznam nesnovne dediščine na Hrvaškem. Ob pestrem poletnem dogajanju pa se bomo že zazrli tudi v jesen, ki bo delovna tudi za stranko Slovenska skupnost iz Italije. Vabljeni v družbo zgodb rojakov iz sosednjih držav!


17.08.2015

Sotočja 17.8. 2015

V oddaji tokrat gostimo Davida Peterina, rojaka z Goriškega, novega predsednika pokrajinske organizacije Slovenske kulturno gospodarske zveze. Kaj so njegove prioritete in kako je s sodelovanjem z drugo krovno organizacijo Slovencev v Italiji - Svetom slovenskih organizacij na pokrajinskem nivoju? Odgovor slišite v Sotočjih. Predstavljamo urednico prve slovenske revije za ženske Slovenka, pisateljico, prevajalko, intelektualko, ki je javno polemizirala z Antonom Mahničem Marico Nadlišek Bartol. Z vodjo Slovenske prosvetne zveze iz Celovca Jankom Mallejem zaznamujemo 20-letnico delovanja njihovega K in K centra v Šentjanžu v Rožu ter preverjamo, kako kulturno poletje preživljajo rojaki na avstrijskem Koroškem. V Monoštru obiščemo ustvarjalce tradicionalne likovne kolonije in se ustavimo v Gorskem kotarju, v vasici Plešce, kjer je tudi to poletje zelo živahno. Zakaj? Prisluhnite oddaji!


17.08.2015

Sotočja 17.8. 2015

V oddaji tokrat gostimo Davida Peterina, rojaka z Goriškega, novega predsednika pokrajinske organizacije Slovenske kulturno gospodarske zveze. Kaj so njegove prioritete in kako je s sodelovanjem z drugo krovno organizacijo Slovencev v Italiji - Svetom slovenskih organizacij na pokrajinskem nivoju? Odgovor slišite v Sotočjih. Predstavljamo urednico prve slovenske revije za ženske Slovenka, pisateljico, prevajalko, intelektualko, ki je javno polemizirala z Antonom Mahničem Marico Nadlišek Bartol. Z vodjo Slovenske prosvetne zveze iz Celovca Jankom Mallejem zaznamujemo 20-letnico delovanja njihovega K in K centra v Šentjanžu v Rožu ter preverjamo, kako kulturno poletje preživljajo rojaki na avstrijskem Koroškem. V Monoštru obiščemo ustvarjalce tradicionalne likovne kolonije in se ustavimo v Gorskem kotarju, v vasici Plešce, kjer je tudi to poletje zelo živahno. Zakaj? Prisluhnite oddaji!


10.08.2015

Sotočja 10.8. 2015

Avstrijska Koroška, ki odločno nasprotuje podaljšanju obratovanja krške jedrske elektrarne, stavi na uporabo zgolj obnovljivih virov energije. Kako pa je z njihovim ambicioznim načrtom energetskega preobrata, tudi v luči nujnega varčevanja? O tem se v tokratni oddaji pogovarjamo Štefanom Merkačem, ki je pri koroški deželni vladi zadolženega za energijo in trajnostni razvoj. Vabimo vas na kavo oziroma na razstavo o kavi v Trst in k rojakom v Reziji. S porabskim Slovencem Lacijem Kovačem predstavljamo Števanovce in preverjamo, kako to vroče poletje preživljajo v Kvarnerju. Slovenski gosti so, kot kaže, zadovoljni. Zadovoljni pa so tudi tamkajšnji turistični delavci, saj so Slovenci po obisku takoj za nemškimi turisti.


03.08.2015

Sotočja 3.8.2015

Rojakom v Benečiji se je ob koncu svojega mandata z obiskom zahvalil veleposlanik Slovenije v Italiji Iztok Mirošič. Z Milošem Budinom, vodjo Gledališča Furlanije - Julijske krajine v Trstu, govorimo o novi sezoni in nadaljnjem sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem. Preverjamo poletni kulturni utrip med rojaki na avstrijskem Štajerskem. Z donom doktorjem Ivico Križem, rojakom iz Prezida, se pogovarjamo tudi o posledicah najnovejših zapletov z arbitražnim sporazumom in predstavljamo mlado porabsko Slovenko Anamarijo Bedič, novo sodelavko Zveze Slovencev na Madžarskem.


27.07.2015

Sotočja 27.7.2015

Slovenski zamejski tiskani mediji so, kot kaže, v vse večji krizi. Po Primorskem dnevniku, tednikih Nov Mataj in Novice, se je v finančnih težavah zdaj znašla tudi Zadruga Goriška Mohorjeva in njen tednik Novi glas. Kaj to pomeni, nas zanima v tokratni oddaji. V Porabju so slovesno odprli slovensko vzorčno kmetijo, ki naj bi v prihodnje postala osrednji center za druženje, izobraževanje in spodbujanje kmetijske dejavnosti. Na Reki preverjamo, kakšno je zanimanje med mladimi za študij v Sloveniji, na Rebrci, na avstrijskem Koroškem, pa kaj so v tednu dni ustvarili mladi umetniki.


20.07.2015

Sotočja 20. 7. 2015

Razmere med rojaki v sosednjih državah se spreminjajo in vse teže bo govoriti o pripadnosti slovenskemu narodu, na osnovi najnovejših raziskav ugotavlja Ivan Peterlin, predsednik zveze slovenskih športnih društev v Italiji. Pristojni za dvojezično šolstvo na avstrijskem Koroškem želijo s projektom kompetenčnih ocen izboljšati poučevanje v slovenskem jeziku in tako tudi dvigniti raven znanja slovenščine med učenci. Kakšni so rezultati projekta, ki so ga začeli poskusno uvajati pred dvema letoma, nas zanima v tokratni oddaji. Odpravili smo se na tradicionalno srečanje porabskih Slovencev, tokrat v Andovce, skupaj z rojakom doktorjem Boštjanom Surino pa vas povabimo v Prirodoslovni muzej na Reki, kjer so na ogled zanimive zbirke.


13.07.2015

Sotočja 13.7.2015

Tokrat nekaj več pozornosti namenjamo športu, ki je med rojaki v soseščini zelo pomemben, ne le zaradi telesne vadbe, temveč tudi zaradi ohranjanja slovenske identitete. Prvi nogometni turnir, ki so ga pripravili na Ptuju v okviru prireditve Dobrodošli doma, je spodbudil pristojne, da bodo skušali še okrepiti tovrstno sodelovanje. Na čezmejno sodelovanje stavijo, kot lahko slišite, tudi v športnem društvu Zarja iz Bazovice pri Trstu, ustanovljenem že leta 1923. Gostimo predsednico novega sveta slovenske narodne skupnosti v občini Matulji Rozo Jelenič in se pogovarjamo z udeleženci 10. mladinske poletne šole slovenščine. Vnovič se odpravimo v Benečijo, Na "Postajo Topolôve", zanimiv umetniški projekt, ki pod Kolovrat vedno znova privabi množico ljudi. Skupaj z udeleženci etnološkega tabora pa raziskujemo kulinarične običaje Porabja. Pridružite se rojakom iz sosednjih držav!


06.07.2015

Sotočja 6.7.2015

Skupina učiteljev iz Porabja je tokrat svoje znanje slovenščine izpopolnjevala v Radencih. Kako je bilo, lahko slišite v tokratni oddaji. S predsednikom sveta slovenske narodne skupnosti v Primorsko-goranski županiji Vasjo Simoničem, rojakom iz Lovrana, se pogovarjamo tudi o pripravljenosti Slovencev iz Kvarnerja za sodelovanje v manjšinskih predstavništvih ter o pomenu samih svetov. Še naprej spremljamo usodo Novic - tednika koroških Slovencev. Kakšen naj bi bil v prihodnje ta časopis, so konec tedna razpravljali predstavniki lastnikov, dveh krovnih organizacij Slovencev na avstrijskem Koroškem. Odpravili smo se tudi v Špeter in z zadnjimi štirimi beneškimi Čedermaci, zlatomašniki, obujali spomine na 50 let njihovega delovanja, predanega tam živečim Slovencem ter se pridružili romarjem na Višarje. Slišite pa lahko tudi nekaj utrinkov z letošnjega srečanja Dobrodošli doma, ki je potekalo na Ptuju, in predlogov, ki so jih dali rojaki na 15. Vseslovenskem srečanju v državnem zboru, naslovljenem »Slovenke in Slovenci iz tujine za uspešno Slovenijo«. Predlogov je bilo kar nekaj, manj pa je bilo tistih, ki so jim bili namenjeni.


29.06.2015

Sotočja 29.6.2015

Pouka je konec, nas pa zanima, kaj si lahko mladi rojaki v sosednjih državah obetajo v prihodnjem šolskem letu. Kako bo s poukom na dvojezičnih osnovnih šolah v Porabju in kako z učitelji iz Slovenije, ki učijo slovenski jezik in kulturo na območju varaždinske županije? O tem se pogovarjamo s predstavnikom ministrstva za izobraževanje Romanom Grudnom, sekretarjem v službi za mednarodno sodelovanje in evropske zadeve, zadolženim za slovensko šolstvo v zamejstvu. Zaradi varčevanja bodo na avstrijskem Koroškem zaprli 20 manjših podružničnih ljudskih šol, med njimi bo tudi 8 dvojezičnih. Protesti krajanov in več tisoč zbranih podpisov oblasti niso prepričali. Zakaj zapirajo manjše šole, pojasnjuje vodja oddelka za manjšinsko šolstvo na avstrijskem Koroškem Sabine Sandrieser. V oddaji lahko slišite tudi nekaj odzivov na odprtje novega tržaškega knjižnega središča, tudi uglednega pesnika, pisatelja, dramatika in prevajalca, Prešernovega nagrajenca Miroslava Košuto. Radio Monošter, edina slovenska radijska postaja na Madžarskem, praznuje 15-letnico delovanja. Kako je s poslušalstvom? Kako je z mladimi? So kot cigaret, ki dogoreva, pravi glavni urednik Francek Mukič. Reška fotografinja in planinka Anita Hromin pa pove več o razstavi Impresije z morja, s katero se bodo fotografi Slovenskega doma Bazovica predstavili na prireditvi Dobrodošli doma na Ptuju.


22.06.2015

Sotočja

Odpravili smo se na slovensko gimnazijo v Celovec, kjer poteka sklepni del mature – letos prvič enotne po vsej Avstriji. Dijake ta teden čaka še ustni izpit iz izbranega predmeta. Pred tem so večinoma zelo uspešno opravili pisni izpit in predznanstveno oziroma seminarsko nalogo z zagovorom, kjer so se srečali tudi z znanstveno raziskovalnim delom. Kaj pa je bilo najtežje, nas zanima v oddaji. Uredniška ekipa osrednjega tednika koroških Slovencev – Novice - bo morala prvega julija oditi, če ji lastniki ne bodo preklicali odpovedi zaposlitev. Razlog za odpovedi so bile finančne težave časnika, ki naj bi bile za zdaj rešene. Kaj pa novinarji in uredniki, zadolženi za vsebino tednika, enega redkih, ki mu v teh časih naklada raste? Prisluhnite oddaji. Gostimo Draga Štoko, tržaškega Slovenca, nekdanjega predsednika Sveta slovenskih organizacij, in Tatjano Jedriško Pančelat, rojakinjo iz Medveje pri Lovranu, zelo dejavno literatko. Na romanje od Malega Triglava v Andovcih do Triglava pospremimo skupino 14-ih porabskih Slovencev. Več dni hoje, tudi po 50 kilometrov na dan, v vremenu, ki planincem ni bilo naklonjeno, toda …. Ali so osvojili najvišji slovenski vrh? Poslušajte oddajo.


15.06.2015

Sotočja 15.6.2015

Šolske torbe romajo v kot, tudi na Hrvaškem in v Porabju, kjer se, ugotavljajo tamkajšnji strokovnjaki, položaj slovenskega jezika slabša. Zakaj, nas med drugim zanima v tokratnih Sotočjih. Preverjamo, kako je s poukom slovenskega jezika in kulture na območju Varaždina, predvsem, kako kaže za prihodnje šolsko leto. Ustavimo se na celovški univerzi, kjer se končuje prvi del študijskega projekta, namenjenega usposabljanju za delo s prebežniki. Zanimanje za izobraževanje je preseglo pričakovanja in zmožnosti. V Avstrijo naj bi se letos zateklo več deset tisoč prebežnikov in več deset jih bo zatočišče dobilo tudi na avstrijskem Koroškem. Kakšne so izkušnje v Železni Kapli, lahko slišite v oddaji. Gostimo znano in v evropskem prostoru uveljavljeno koroško literatko Majo Haderlap, odlikovano z državnim redom za zasluge. Povabimo pa vas tudi v Slovensko stalno gledališče v Trstu, kjer za prihodnjo sezono pripravljajo sedem svojih predstav.


08.06.2015

Sotočja 8.6.2015

V oddaji tokrat preverjamo, ali se vendarle obeta sistemska rešitev financiranja manjšinskih medijev v Avstriji in s tem tudi slovenskega tednika Novice. Gostimo Sarah Martino Rogaunig, koroško Slovenko, ki je raziskovala, kakšen vpliv ima gledališka dejavnost mladih rojakov na njihovo narodno identiteto, in Majo Smotlak, rojakinjo s Tržaškega, ki jo je zanimalo, kako se narodna pripadnost odraža v sodobnem slovenskem romanu v Italiji. Kaj sta ugotovili, lahko slišite v oddaji. Odpravili smo se v Špeter, kjer so slovesno zaznamovali 30-letnico delovanja za rojake zelo pomembne dvojezične šole, in skupaj z monoštrskim komornim zborom praznovali 10–letnico njegovega delovanja. Z mlado rojakinjo s Kvarnerja Roberto Cetina pa se pogovarjamo o študiju oblikovanja. Kot študentka na ljubljanski akademiji za likovno umetnost sodeluje na zaključni razstavi študentskih del, za svojo kreativnost pa je bil odlikovana že kot dijakinja. Prisluhnite rojakom in njihovim zgodbam v oddaji Sotočja!


01.06.2015

Sotočja 1.6.2015 - Druženje z rojaki iz soseščine

Tokrat se ustavimo na Tromejniku, stičišču Slovenije, Madžarske in Avstrije, kjer so se minuli teden srečali predsedniki vseh treh držav. Kakšne priložnosti ponuja območje treh povezanih narodnih parkov, lahko slišite v tokratni oddaji. Odpravili smo se v Škófiče na avstrijskem Koroškem, kjer so konec tedna praznovali 110-letnico delovanja prosvetnega društva Edinost, enega najstarejših slovenskih društev, in 30-letnico dvojezičnega vrtca Minka. Oba skrbita, da slovenska beseda ob vrbskem jezeru ne zamre. Doktorica Barbara Riman pove več o tesnih vezeh Slovencev z Reko, ki segajo že v 15. Stoletje. Preverjamo pa tudi, kako poteka obnova prostorov novega slovenskega kulturnega knjižnega središča v Trstu, ki naj bi svoja vrata odprl 23. junija letos. Rojaki ga, kot lahko slišite v Sotočjih, težko pričakujejo. Zakaj? Prisluhnite oddaji!


01.06.2015

Druženje z rojaki iz soseščine

Tokrat se ustavimo na Tromejniku, stičišču Slovenije, Madžarske in Avstrije, kjer so se minuli teden srečali predsedniki vseh treh držav. Kakšne priložnosti ponuja območje treh povezanih narodnih parkov, lahko slišite v tokratni oddaji. Odpravili smo se v Škófiče na avstrijskem Koroškem, kjer so konec tedna praznovali 110-letnico delovanja prosvetnega društva Edinost, enega najstarejših slovenskih društev, in 30-letnico dvojezičnega vrtca Minka. Oba skrbita, da slovenska beseda ob vrbskem jezeru ne zamre. Doktorica Barbara Riman pove več o tesnih vezeh Slovencev z Reko, ki segajo že v 15. Stoletje. Preverjamo pa tudi, kako poteka obnova prostorov novega slovenskega kulturnega knjižnega središča v Trstu, ki naj bi svoja vrata odprl 23. junija letos. Rojaki ga, kot lahko slišite v Sotočjih, težko pričakujejo. Zakaj? Prisluhnite oddaji!


25.05.2015

Sotočja 25.5.2015

Ob shodih neofašistov in protifašistov v Gorici se v tokratni oddaji z zgodovinarko iz Trsta, doktorico Marto Verginella pogovarjamo o spominjanju, temi, ki postaja tudi za zgodovinarje vse aktualnejša. Gostimo pred kratkim izvoljenega predsednika Sveta slovenskih organizacij, goriškega Slovenca, Walterja Bandlja, ki napoveduje obiske na terenu. Zanima nas, kakšne načrte ima Zveza Slovencev na Madžarskem pod novim – starim vodstvom. V petek je bil na mesto predsednika najstarejše krovne organizacije porabskih Slovencev vnovič izvoljen Jože Hirnök. Kot pravi, bodo skušali v delovanje zveze bolj vključiti tudi mlade. Sicer pa ostaja njihova ključna prioriteta skrb za slovenski jezik in porabsko narečje, pa tudi gospodarski razvoj. V oddaji lahko slišite več tudi o slovensko hrvaškem sodelovanju v Kvarnerju. Slovenski arhitekti pripravljajo preureditev mestnega središča v Matuljih, študenti premišljajo o preureditvi tamkajšnjih turističnih objektov. Slovenskim strokovnjakom so zaupali znamčenje otoka Cresa, hotelirji iz Slovenije in Hrvaške pa sodelujejo v več projektih, povezanih tudi z ugotavljanjem kakovosti hotelske ponudbe. Rojake na Reki je obiskala tudi skupina študentov iz Slovenije. Kaj jih je najbolj presenetilo, lahko slišite v tokratni oddaji, ko vas povabimo tudi na ogled kovačije Petra Dolinška v Železni Kapli. V kovaški delavnici, ki je bila postavljena že v 16. stoletju, so več sto let kovali orodje, podkovali konje in popravljali vozove. Prav zaradi opazovanja kovača pri delu se je Peter Dolinšek odločil, da se bo izučil tega poklica. Po upokojitvi pa je tudi kupil kovačijo in s tem uresničil svoje sanje. Prisluhnite mu v tokratni oddaji!


18.05.2015

Sotočja 18.5.2015

Ob 60. obletnici podpisa avstrijske državne pogodbe je vnovič postalo aktualno vprašanje, ali naj Slovenija notificira nasledstvo. Kako na to gledajo koroški Slovenci? Odgovor slišite v tokratnih Sotočjih. V Milanu smo se na svetovni razstavi pridružili rojakom iz Furlanije Julijske krajine, ki so se predstavili v slovenski hiši, in se v Trstu ustavili na klasičnem liceju, kjer se dijaki učijo tudi stare grščine. V Porabju preverjamo, kako daleč je projekt vzorčne slovenske kmetije, ki naj bi spodbudil turistični razvoj tega območja. Z 79-letno rojakinjo z Reke Marijo Šenk pa se pogovarjamo o njenem zelo intenzivnem pesniškem ustvarjanju. V zadnjih treh letih je namreč izdala štiri pesniške zbirke, peta čaka na izdajo, nastaja pa že šesta.


11.05.2015

Sotočja 11. 5. 2015

Tokratno druženje z rojaki iz sosednjih držav v oddaji Sotočja vnovič zaznamujejo pomembne obletnice. Pred 70. leti je začel izhajati Primorski dnevnik, edini dnevnik rojakov v Furlaniji Julijski krajini. V zadnjih letih se zaradi zaostrenih gospodarskih razmer sooča z velikimi težavami. 70-letnico delovanja letos obeležuje tudi slovenski znanstveni licej Franceta Prešerna v Trstu. V čem je njegova posebnost, pojasnjuje ravnateljica Loredana Guštin. Tudi avstrijski državni pogodbi, ki so jo sprejeli pred 60 leti se ne moremo izogniti. O razmerah v Avstriji, ki so botrovale sprejetju pogodbe, govori zgodovinar Teodor Domej. Irena Margan, ravnateljica reške osnovne šole Pečine in pobudnica pouka slovenščine odhaja v pokoj. O spoštljivi dediščini, ki jo pušča za sabo, in množici stkanih vezi pove več v tokratni oddaji. Brez knjig v slovenskem jeziku rojaki v zamejstvu ne bi mogli skrbeti za ohranjanje maternega jezika. Porabskim Slovencem pri tem pomaga tudi Bibliobus murskosoboške pokrajinske in študijske knjižnice, ki te dni praznuje 20-letnico delovanja in že 15 let vozi tudi v Porabje. Rojaki iz sosednjih držav vas s svojimi zgodbami tudi ta ponedeljek čakajo v oddaji Sotočja!


Stran 23 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov