Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Praznovanje SKD Celovec, možnosti za zagotovljeno zastopstvo Slovencev v Rimu, kako do učiteljev slovenščine na Hrvaškem, pravljični večer v Porabju
Slovensko kulturno društvo Celovec je v Vrbi na avstrijskem Koroškem s koncertom Katarine Hartmann praznovalo 65-letnico delovanja. Društvo, ki deluje v mestu z največ koroškimi Slovenci, je imelo kar nekaj vrhuncev, pravi njegov predsednik Tomo Millonig. Prvi je bila že sama ustanovitev:
»Najpomembnejše je bilo, da so koroški Slovenci in Slovenci, ki so živeli v Celovcu, leta 1953 ustanovili slovensko kulturno društvo, ker so se želeli organizirati.«
Dejavni pa so bili že prej. Začetki namreč segajo v leto 1951, ko je Celovška igralska skupina uprizorila predstavo Pri belem konjičku. Vodja skupine Karl Rojšek je bil tudi pobudnik za ustavitev SKD Celovec in prvi predsednik. Nasledil ga je dolgoletni ravnatelj Slovenske gimnazije dr. Pavel Zablatnik, leta 1994 pa je vodenje prevzel zdajšnji predsednik Tomo Millonig.
Ponosen je na lutkovno dejavnost, s katero je društvo začelo leta 1990. Leto prej je bila namreč ustanovljena Mohorjeva ljudska šola. Da bi otrokom na različne kreativne načine približali slovenščino, so se odločili za lutkarstvo.
»V dobrih 25 letih so imeli več kot 50 premier.«
Ob tem pa predsednik SKD Celovec med vrhunci izpostavlja tudi glasbeno – literarne večere Klasika sreča literaturo, na katerih nastopajo vrhunski slovenski koroški in nemško govoreči avtorji, ter CD kvarteta Hartmann’ce s pesmimi Milke Hartmann, ki jih je priredila njena pranečakinja Katarina Hartmann. Ta igralka in glasbenica je skupaj z gosti, znanimi avstrijskimi glasbeniki, ter Totim Big Bandom iz Maribora pripravila koncert ob tokratnem jubileju društva.
Katarina Hartmann je, tako kot njene tri sestre, z društvom povezana že od najzgodnejših let. Pobudnik Karl Rojšek je bil namreč njen pradedek, Mama Marica Hartmann, delovanju v društvu zavezana vse svoje življenje, pa je ljubezen do kulturnega delovanja prenesla na svoje hčere. Te so tako že od otroštva povezani z društvom, pravi Katarina Hartmann:
»Pradedek je bil ustanovitelj, stari starši in straši so delali v društvu. Mi smo začeli lutkati (ukvarjati se z lutkarstvom o.p.), ko smo bili še čisto mali. Smo zelo povezani in zelo veliko delamo. Tudi med letom skušamo pripraviti različne programe. Lutkarstvo je stalnica, tako kot Klasika sreča literaturo.«
Koncert ob 65-letnici je Katarina Hartmann naslovila Feeling good, priprave nanj pa so se začele že pred letom dni, v zadnjih treh, štirih mesecih pa so se še okrepile. Poleg sester Mihaele, Natalije in Simone Hartmann so se na odru dvorane Casineum v Vrbi pevki pridružili pevka Katharina Strasser, kabaretist Thomas Stipsits in vodja skupine Matakustix, glasbenik Matthias Ortner in mladinski zbor Iniciative celovških Slovencev Zmaj. Spremljal pa jih je Toti Bigband iz Maribora.
Koncert bomo predvajali v oddaji Sotočja 24.12.2018. Prisluhnite mu!
Med Slovenci v Italiji se razgibano koledarsko leto počasi izteka tudi z zavestjo, da bo treba vse moči vložiti v ureditev zagotovljenega mesta slovenskemu predstavniku v državnem, pa tudi v deželnem parlamentu Furlanije Julijske krajine.
Svojega parlamentarca so doslej imeli le po zaslugi dobre volje levih strank in ne z urejeno zakonodajo, kot, na primer, velja v Sloveniji za poslanca italijanske in madžarske narodnosti v Državnem zboru. Idej, kako doseči zajamčeno mesto za predstavnika slovenske narodne skupnosti, je več in skupnost se bo morala poenotiti.
Slovenska senatorka Tatjana Rojc, izvoljena na listi Demokratske stranke, je zaradi zapletenosti vprašanja za pomoč prosila ustavnega pravnika v državnem centru za raziskovanje v Rimu. Pričakovati je strokovne odgovore o realnih možnostih zagotovitve mesta parlamentarcu slovenske narodnosti na temeljih obstoječe zakonodaje, je Tatjana Rojc povedala Mirjam Muženič.
»Možnosti so, čeprav niso zelo enostavne. Recimo na podlagi 6. člena ustave, 3. člena ustave in predvsem seveda na podlagi zaščitnega zakona (za Slovence v Italiji o.p.), ki v svojem 26.členu še ni udejanjen.«
Aktualno pa je še vedno tudi vprašanje načrtovane ukinitve financiranja tiskanih medijev. Gibanje petih zvezd je v proračunsko razpravo senata zdaj vložilo nov amandma, ki predvideva reze v javno sofinanciranje časopisov, kar je svojim volivcem obljubilo že pred volitvami, iz Rima poroča Janko Petrovec.
Po novem predlogu naj bi ukinitev javnih podpor tisku postala postopna. Za leto 2019 predvideva 20 odstotno krčenje tistega dela predvidene podpore, ki presega pol milijona evrov. V letu 2020 naj bi ta del skrčili že za 50 odstotkov, leta 2021 pa za 75 odstotkov.
Cehovski organizaciji italijanskih novinarjev sta proti predlogu protestirali, saj menita, da predlagani ukrep ogroža pluralizem javne besede, številna delovna mesta in pravico državljanov do informiranosti.
Novi predlog podpisuje vodja senatne skupine Gibanja petih zvezd, Tržačan Stefano Patuanelli. Ta je novembra za Primorski dnevnik izjavil, da bo Pet zvezd vztrajalo pri krčenju državnih prispevkov, da pa ukrep ne bi smel škodovati tisku jezikovnih manjšin.
Na rimskem srečanju s predsednikoma krovnih organizacij, Walterjem Bandljem in Rudijem Pavšičem, je Patuanelli konec novembra izjavil, da pri Gibanju petih zvezd preučujejo dve možnosti za rešitev financiranja manjšinskega tiska. Po prvi naj bi ustanovili državni sklad za manjšinska občila Južnih Tirolcev in Slovencev, iz katerega bi sofinancirali časopise manjšin. Po drugi pa naj bi javno podporo za slovenski tisk črpali iz splošnega sklada zaščitnega zakona za Slovence, ki bi ga z obstoječih desetih milijonov evrov letno povečali na 13 milijonov.
Prihodnji dnevi bodo dokončno pokazali, ali je vlada dejansko pripravljena rešiti nastalo situacijo v prid manjšinskemu tisku.
Hrvaška zakonodaja omogoča pripadnikom narodnih skupnosti različne modele učenja maternega jezika, vendar se tega ne zavedajo v dovolj veliki meri, ugotavlja predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem doktorica Barbara Riman. Za učenje po modelu C, ko se materni jezik poučuje kot predmet, namreč ni določeno, koliko učencev mora biti prijavljenih.
Zveza zato načrtuje pripravo seminarjev, na katerih bodo slovenska društva seznanili s temi možnostmi. Kako pa je z učiteljskim kadrom? To je težava, poudarja Barbara Riman.
»Kadrov nimamo, slovenistk nimamo, zato so učenci, ki obiskujejo pouk slovenščine v Varaždinski in Medžimurski županiji, na nek način privilegirani. Fenomenalno je, da jih učijo izvirni govorci.«
Učiteljice slovenščine pa imajo težave s pogodbami, ki veljajo samo pol leta in se morajo vedno znova prijavljati na razpis, ob tem pa ne vedo, ali bodo ohranile službo. Druga težava pa je, opozarja Barbara Riman, da so učiteljice, ki poučujejo slovenski jezik kot predmet (po modelu C), plačane samo za deset mesecev. Julija in avgusta so tako brez službe.
Slovensko ministrstvo za izobraževanje je pripravljeno pomagati Slovencem na Hrvaškem s štipendiranjem študenta slovenistike, ki bi se po končanem študiju vrnil domov.
»Težava pa je, da trenutno ne moremo dobiti osebe, ki bi tako dobro govorila slovenski jezik, da bi končala študij slovenistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani ali Mariboru. To je nek začaran krog. Verjeno bomo rešitev našli, toda v tej smeri bomo morali delati naprej.«
Priložnost za zaposlitev pa bi lahko dobili tudi učitelji iz Slovenije, saj od marca 2018 na Hrvaškem, poudarja Barbara Riman, ni več ovir za zaposlovanje ljudi iz drugih držav EU. In če na Hrvaškem ni ustreznega kadra, bi lahko zaposlili tudi učitelje slovenščine iz Slovenije.
»Imam pa občutek, da na nek način vodilni v hrvaških šolah s tem niso seznanjeni.«
V okviru projekta Obujamo dediščino so v Porabju pripravili Peti pravljični večer za odrasle, ki ga je odprl generalni konzul Slovenije v Monoštru Boris Jesih. Spomnil je, kako je bilo nekoč, ko še ni bilo televizije in so si ljudje dolge zimske večere krajšali s pripovedovanjem pravljic.
Projekt Vesne Radovič iz Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota je bil lani nagrajen kot najboljši projekt splošnih knjižnic za inovativno storitev za uporabnike in avtorica je presenečena nad odzivom.
»Najbolj zanimivo je, da ljudje pridejo in nas poslušajo.«
Pravljičarke govorijo v prekmurščini, vedno pa nekdo pripoveduje tudi v porabščini, ki je staro prekmursko narečje. Tako se narečji zlijeta v eno. Sicer pa Vesna Radovič tudi drugod po Sloveniji govori v prekmurščini in kljub začetnim pomislekom se na koncu večera izkaže, da ljudje večinoma razumejo prekmurščino.
»V Porabju pa se mi zdi zelo pomembno, da se ohranja ta jezik, kulturo in da se navaja tudi mlajše. Je pa res, da na te prireditve mladi ne prihajajo. Pa bi si jih želeli.«
Je pa Zveza Slovencev na Madžarskem tudi letos poskrbela, da bodo imeli porabski Slovenci kaj brati. Bralci Porabja bodo pred božično-novoletnimi prazniki poleg dvojne številke časopisa dobili še letopis Porabski koledar in knjižni dar. Več o tem pa v oddaji, v kateri predstavljamo tudi literarno revijo Rastje 12, ki je izšla v knjižnem daru Slovenske prosvetne zveze iz Celovca in delo z naslovom Moja RAI Saše Rudolfa. Gre za najnovejšo knjigo dolgoletnega športnega novinarja in dopisnika ter nekdanjega odgovornega urednika informativnega programa slovenskega radia deželnega sedeža italijanske radiotelevizije RAI.
Prisluhnite!
878 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Praznovanje SKD Celovec, možnosti za zagotovljeno zastopstvo Slovencev v Rimu, kako do učiteljev slovenščine na Hrvaškem, pravljični večer v Porabju
Slovensko kulturno društvo Celovec je v Vrbi na avstrijskem Koroškem s koncertom Katarine Hartmann praznovalo 65-letnico delovanja. Društvo, ki deluje v mestu z največ koroškimi Slovenci, je imelo kar nekaj vrhuncev, pravi njegov predsednik Tomo Millonig. Prvi je bila že sama ustanovitev:
»Najpomembnejše je bilo, da so koroški Slovenci in Slovenci, ki so živeli v Celovcu, leta 1953 ustanovili slovensko kulturno društvo, ker so se želeli organizirati.«
Dejavni pa so bili že prej. Začetki namreč segajo v leto 1951, ko je Celovška igralska skupina uprizorila predstavo Pri belem konjičku. Vodja skupine Karl Rojšek je bil tudi pobudnik za ustavitev SKD Celovec in prvi predsednik. Nasledil ga je dolgoletni ravnatelj Slovenske gimnazije dr. Pavel Zablatnik, leta 1994 pa je vodenje prevzel zdajšnji predsednik Tomo Millonig.
Ponosen je na lutkovno dejavnost, s katero je društvo začelo leta 1990. Leto prej je bila namreč ustanovljena Mohorjeva ljudska šola. Da bi otrokom na različne kreativne načine približali slovenščino, so se odločili za lutkarstvo.
»V dobrih 25 letih so imeli več kot 50 premier.«
Ob tem pa predsednik SKD Celovec med vrhunci izpostavlja tudi glasbeno – literarne večere Klasika sreča literaturo, na katerih nastopajo vrhunski slovenski koroški in nemško govoreči avtorji, ter CD kvarteta Hartmann’ce s pesmimi Milke Hartmann, ki jih je priredila njena pranečakinja Katarina Hartmann. Ta igralka in glasbenica je skupaj z gosti, znanimi avstrijskimi glasbeniki, ter Totim Big Bandom iz Maribora pripravila koncert ob tokratnem jubileju društva.
Katarina Hartmann je, tako kot njene tri sestre, z društvom povezana že od najzgodnejših let. Pobudnik Karl Rojšek je bil namreč njen pradedek, Mama Marica Hartmann, delovanju v društvu zavezana vse svoje življenje, pa je ljubezen do kulturnega delovanja prenesla na svoje hčere. Te so tako že od otroštva povezani z društvom, pravi Katarina Hartmann:
»Pradedek je bil ustanovitelj, stari starši in straši so delali v društvu. Mi smo začeli lutkati (ukvarjati se z lutkarstvom o.p.), ko smo bili še čisto mali. Smo zelo povezani in zelo veliko delamo. Tudi med letom skušamo pripraviti različne programe. Lutkarstvo je stalnica, tako kot Klasika sreča literaturo.«
Koncert ob 65-letnici je Katarina Hartmann naslovila Feeling good, priprave nanj pa so se začele že pred letom dni, v zadnjih treh, štirih mesecih pa so se še okrepile. Poleg sester Mihaele, Natalije in Simone Hartmann so se na odru dvorane Casineum v Vrbi pevki pridružili pevka Katharina Strasser, kabaretist Thomas Stipsits in vodja skupine Matakustix, glasbenik Matthias Ortner in mladinski zbor Iniciative celovških Slovencev Zmaj. Spremljal pa jih je Toti Bigband iz Maribora.
Koncert bomo predvajali v oddaji Sotočja 24.12.2018. Prisluhnite mu!
Med Slovenci v Italiji se razgibano koledarsko leto počasi izteka tudi z zavestjo, da bo treba vse moči vložiti v ureditev zagotovljenega mesta slovenskemu predstavniku v državnem, pa tudi v deželnem parlamentu Furlanije Julijske krajine.
Svojega parlamentarca so doslej imeli le po zaslugi dobre volje levih strank in ne z urejeno zakonodajo, kot, na primer, velja v Sloveniji za poslanca italijanske in madžarske narodnosti v Državnem zboru. Idej, kako doseči zajamčeno mesto za predstavnika slovenske narodne skupnosti, je več in skupnost se bo morala poenotiti.
Slovenska senatorka Tatjana Rojc, izvoljena na listi Demokratske stranke, je zaradi zapletenosti vprašanja za pomoč prosila ustavnega pravnika v državnem centru za raziskovanje v Rimu. Pričakovati je strokovne odgovore o realnih možnostih zagotovitve mesta parlamentarcu slovenske narodnosti na temeljih obstoječe zakonodaje, je Tatjana Rojc povedala Mirjam Muženič.
»Možnosti so, čeprav niso zelo enostavne. Recimo na podlagi 6. člena ustave, 3. člena ustave in predvsem seveda na podlagi zaščitnega zakona (za Slovence v Italiji o.p.), ki v svojem 26.členu še ni udejanjen.«
Aktualno pa je še vedno tudi vprašanje načrtovane ukinitve financiranja tiskanih medijev. Gibanje petih zvezd je v proračunsko razpravo senata zdaj vložilo nov amandma, ki predvideva reze v javno sofinanciranje časopisov, kar je svojim volivcem obljubilo že pred volitvami, iz Rima poroča Janko Petrovec.
Po novem predlogu naj bi ukinitev javnih podpor tisku postala postopna. Za leto 2019 predvideva 20 odstotno krčenje tistega dela predvidene podpore, ki presega pol milijona evrov. V letu 2020 naj bi ta del skrčili že za 50 odstotkov, leta 2021 pa za 75 odstotkov.
Cehovski organizaciji italijanskih novinarjev sta proti predlogu protestirali, saj menita, da predlagani ukrep ogroža pluralizem javne besede, številna delovna mesta in pravico državljanov do informiranosti.
Novi predlog podpisuje vodja senatne skupine Gibanja petih zvezd, Tržačan Stefano Patuanelli. Ta je novembra za Primorski dnevnik izjavil, da bo Pet zvezd vztrajalo pri krčenju državnih prispevkov, da pa ukrep ne bi smel škodovati tisku jezikovnih manjšin.
Na rimskem srečanju s predsednikoma krovnih organizacij, Walterjem Bandljem in Rudijem Pavšičem, je Patuanelli konec novembra izjavil, da pri Gibanju petih zvezd preučujejo dve možnosti za rešitev financiranja manjšinskega tiska. Po prvi naj bi ustanovili državni sklad za manjšinska občila Južnih Tirolcev in Slovencev, iz katerega bi sofinancirali časopise manjšin. Po drugi pa naj bi javno podporo za slovenski tisk črpali iz splošnega sklada zaščitnega zakona za Slovence, ki bi ga z obstoječih desetih milijonov evrov letno povečali na 13 milijonov.
Prihodnji dnevi bodo dokončno pokazali, ali je vlada dejansko pripravljena rešiti nastalo situacijo v prid manjšinskemu tisku.
Hrvaška zakonodaja omogoča pripadnikom narodnih skupnosti različne modele učenja maternega jezika, vendar se tega ne zavedajo v dovolj veliki meri, ugotavlja predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem doktorica Barbara Riman. Za učenje po modelu C, ko se materni jezik poučuje kot predmet, namreč ni določeno, koliko učencev mora biti prijavljenih.
Zveza zato načrtuje pripravo seminarjev, na katerih bodo slovenska društva seznanili s temi možnostmi. Kako pa je z učiteljskim kadrom? To je težava, poudarja Barbara Riman.
»Kadrov nimamo, slovenistk nimamo, zato so učenci, ki obiskujejo pouk slovenščine v Varaždinski in Medžimurski županiji, na nek način privilegirani. Fenomenalno je, da jih učijo izvirni govorci.«
Učiteljice slovenščine pa imajo težave s pogodbami, ki veljajo samo pol leta in se morajo vedno znova prijavljati na razpis, ob tem pa ne vedo, ali bodo ohranile službo. Druga težava pa je, opozarja Barbara Riman, da so učiteljice, ki poučujejo slovenski jezik kot predmet (po modelu C), plačane samo za deset mesecev. Julija in avgusta so tako brez službe.
Slovensko ministrstvo za izobraževanje je pripravljeno pomagati Slovencem na Hrvaškem s štipendiranjem študenta slovenistike, ki bi se po končanem študiju vrnil domov.
»Težava pa je, da trenutno ne moremo dobiti osebe, ki bi tako dobro govorila slovenski jezik, da bi končala študij slovenistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani ali Mariboru. To je nek začaran krog. Verjeno bomo rešitev našli, toda v tej smeri bomo morali delati naprej.«
Priložnost za zaposlitev pa bi lahko dobili tudi učitelji iz Slovenije, saj od marca 2018 na Hrvaškem, poudarja Barbara Riman, ni več ovir za zaposlovanje ljudi iz drugih držav EU. In če na Hrvaškem ni ustreznega kadra, bi lahko zaposlili tudi učitelje slovenščine iz Slovenije.
»Imam pa občutek, da na nek način vodilni v hrvaških šolah s tem niso seznanjeni.«
V okviru projekta Obujamo dediščino so v Porabju pripravili Peti pravljični večer za odrasle, ki ga je odprl generalni konzul Slovenije v Monoštru Boris Jesih. Spomnil je, kako je bilo nekoč, ko še ni bilo televizije in so si ljudje dolge zimske večere krajšali s pripovedovanjem pravljic.
Projekt Vesne Radovič iz Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota je bil lani nagrajen kot najboljši projekt splošnih knjižnic za inovativno storitev za uporabnike in avtorica je presenečena nad odzivom.
»Najbolj zanimivo je, da ljudje pridejo in nas poslušajo.«
Pravljičarke govorijo v prekmurščini, vedno pa nekdo pripoveduje tudi v porabščini, ki je staro prekmursko narečje. Tako se narečji zlijeta v eno. Sicer pa Vesna Radovič tudi drugod po Sloveniji govori v prekmurščini in kljub začetnim pomislekom se na koncu večera izkaže, da ljudje večinoma razumejo prekmurščino.
»V Porabju pa se mi zdi zelo pomembno, da se ohranja ta jezik, kulturo in da se navaja tudi mlajše. Je pa res, da na te prireditve mladi ne prihajajo. Pa bi si jih želeli.«
Je pa Zveza Slovencev na Madžarskem tudi letos poskrbela, da bodo imeli porabski Slovenci kaj brati. Bralci Porabja bodo pred božično-novoletnimi prazniki poleg dvojne številke časopisa dobili še letopis Porabski koledar in knjižni dar. Več o tem pa v oddaji, v kateri predstavljamo tudi literarno revijo Rastje 12, ki je izšla v knjižnem daru Slovenske prosvetne zveze iz Celovca in delo z naslovom Moja RAI Saše Rudolfa. Gre za najnovejšo knjigo dolgoletnega športnega novinarja in dopisnika ter nekdanjega odgovornega urednika informativnega programa slovenskega radia deželnega sedeža italijanske radiotelevizije RAI.
Prisluhnite!
V Sotočjih se tokrat odpravljamo v Pliberk na južnem Koroškem, kjer so se na svoj način lotili reševanja podeželja. Zemljišča po ugodnih cenah privabljajo vse več Slovencev. Spodbudne novice prihajajo iz Trsta, kjer bo čez nekaj mesecev vendarle zaživelo novo Tržaško knjižno središče, pomembno tako za slovensko narodno skupnost v Furlaniji julijski krajini kot tudi za slovenske literarate. Rojaki v Porabju te dni ocenjujejo rezultate parlamentarnih volitev. Presenečenj ni bilo. Kakšni pa so obeti? Odgovor slišite v tokratnih Sotočjih. Gostili pa smo tudi primorskega rojaka Sava Sancina, nekdanjega pomorščaka in profesorja na pomorski šoli v Bakru. Njegova družina je krepko zaznamovala kulturni in gospodarski razvoj v Istri.
V Sotočjih tokrat več o oddaji "Dober dan, Koroška", ki praznuje četrt stoletja, in njenem prispevku k sožitju med koroškimi Slovenci in Avstrijci. Novega predsednika programskega sveta tednika Novice Danila Katza smo med drugim vprašali, kakšen bi lahko bil v prihodnje osrednji časopis koroških Slovencev. Pri vodji porabske razvojne agencije Slovenska krajina Andreji Kovač preverjamo, kako napreduje projekt vzorčne kmetije. Pred nekaj leti se je namreč znašel v precejšnjih težavah. Da slovenska beseda v sosednjih državah ne zamre, skrbijo številni pevski zbori. Na Hrvaškem gojijo zborovsko tradicijo v več slovenskih društvih. Tradicionalni pa so postali tudi njihovi nastopi na revijah Primorska poje. Več o tem v tokratni oddaji, ko lahko slišite še, kako je po pol stoletja v Barkovljah vnovič zvenela Tržaška popevka.
V Sotočjih tokrat gostimo Eriko Kölleš Kiss, porabsko Slovenko, prvo zagovornico slovenske narodne skupnosti v madžarskem parlamentu. Med poslanci deželnega parlamenta avstrijske Koroške je vse več zanimanja za slovensko narodno skupnost, ugotavlja koroška Slovenka Zalka Kuchling, poslanka Zelenih v deželnem zboru. Ravnatelj evropske šole v Šmihelu pri Pliberku Danilo Katz pa opozarja, da se za lepo fasado koroške vlade skriva še veliko problemov. V prihodnjem šolskem letu bo v prvih razredih slovenskih srednjih oziroma višjih srednjih šol, kot jih imenujejo v Italiji, le dobra polovica tistih, ki končujejo slovensko osnovno šolo. Podatek ni spodbuden. Zakaj, pojasnjujemo v Sotočjih. O svojem zanimivem življenju pa je več povedal Ivica Kunej, rojak iz Zagreba. Upokojeni igralec, nekoč vodja teatra Gavella in zagrebške filharmonije, je pri 83. še zelo dejaven.
Kaj je prineslo leto, ko se je v koroškem deželnem zboru slišala slovenska beseda? Kaj se dogaja s statusom glasbene šole na Koroškem, slovenske glasbene šole? Gabrijel Hribar, vodja občinske Enotne liste v Železni Kapli, je novi predsednik edine politične stranke Koroških Slovencev. Kaj pomeni odločitev, da bo Enotna lista dejansko postala regionalna stranka? Odgovore na ta vprašanja najdete v tokratnih Sotočjih. Zveza Slovencev na Madžarskem je v Monoštru pripravila redni letni občni zbor. Kako v zvezi ocenjujejo aktualne razmere v Porabju in na Madžarskem tik pred parlamentarnimi volitvami? Pozornost pa bomo med drugim namenili tudi podružnici NLB na Opčinah pri Trstu, ki zapira vrata. Je to res edina možnost za uspešno prestrukturiranje banke? Kaj to pomeni za slovensko zamejsko gospdarstvo? Tudi o tem podrobneje v tokratnih Sotočjih.
Sotočja so tokrat predvsem zgodovinsko obarvana. Spomnili smo se 600. obletnice zadnjega ustoličenja karantanskega vojvode na Gosposvetskem polju. Pogovarjali smo se s celovškim sodnikom, literatom in zgodovinarjem, doktorjem Jankom Ferkom. Konec lanskega leta je izdal nov roman, v katerem osvetljuje razmere pred 100. leti in razloge za začetek prve svetovne vojne. Dogajanje med drugo svetovno vojno in trpljenje judovske družine iz Trsta opisuje Marta Ascoli v delu z naslovom »Auschwitz je tudi tvoj«. Tragično življenjsko zgodbo je iz italijanščine prevedla tržaška Slovenka, profesorica Magda Jevnikar. Več kot 70 let pa je trajalo, da je luč sveta v knjižni obliki ugledala Prekmurska slovenska slovnica. Doktor Avgust Pavel, jezikoslovec in literat, jo je napisal že leta 1942. Zakaj je pomembna za rojake v Porabju, lahko slišite v tokratnih Sotočjih. Odpravili smo se še v Matulje nad Reko, kjer so tudi v tamkajšnji šoli začeli s poukom slovenščine.
Slovenska manjšinska koordinacija, ki združuje vse krovne zamejske organizacije, je določila svoje prve naloge. Kakšne so, lahko slišite v Sotočjih. Čez slab mesec dni bodo na Madžarskem parlamentarne volitve. Porabski Slovenci bodo prvič volili svojega zagovornika oziroma poslanca. O pripravah na volitve več v tokratni oddaji. Predstavili smo tudi Zvonimirja Stipetića, novega predsednika Slovenskega doma Bazovica na Reki, spregovorili o možnostih za rešitev edine slovenske knjigarne v Trstu in se pridružili koroškim Slovencem na tradicionalnem koncertu Koroška poje.
Pustno rajanje in različni karnevali te dni potekajo tudi pri rojakih v sosednjih državah. V Sotočjih smo se odpravili na pustovanje na avstrijsko Koroško, v južno Podjuno, in v Porabje, kjer so po večletnem premoru obudili Borovo gostüvanje. Kako je bilo, lahko slišite v tokratni oddaji. Predstavili smo znanega slovenskega tržaškega umetnika, grafika in slikarja, Franka Vecchieta. Te dni je izšla monografija z naslovom »Memorabilia« kot poklon njegovemu delu, predstavljenem v Trstu. Pridružili smo se tudi slovenskim izgnancem v Zagrebu, ki so pred desetimi leti ustanovili svojo samostojno sekcijo.
V Sotočjih smo tokrat obudili spomina na zavedna rojaka, ki sta s svojim delovanjem v začetku prejšnjega stoletja v zgodovino Slovencev vtisnila neizbrisen pečat. Doktor Jože Volbank se je vse življenje zavzemal za ohranitev slovenskega jezika na avstrijskem Koroškem. Volbankova ustanova, ki gospodari z njegovo zapuščino in nadaljuje to tradicijo, pa te dni praznuje 5-letnico delovanja. Za pravice Slovencev se je vse življenje boril tudi Josip Pangerc, dolgoletni župan Doline pri Trstu in deželni poslanec. Kaj vse je počel, razkrivamo v tokratnih Sotočjih. V Slovenski vesi smo se pridružili porabskim Slovencem na premieri dveh novih kratkih iger, na Reki pa folklorni skupini Bazovica in domačemu tamburaškemu orkestru.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
V Sotočjih smo se posvetili živahnemu kulturnemu dogajanju v zamejstvu. Spomine smo obujali s Prešernovim nagrajencem, tržaškim Slovencem Pavletom Merkujem, skladateljem, etnomuzikologom, slovenistom in etimologom. Mlada koroška Slovenka Verena Gotthardt je pred kratkim izdala svoj pesniški prvenec z naslovom Najdeni nič. Več o njenem ustvarjanju lahko slišite v Sotočjih. Pesmi piše tudi rojakinja z Reke, zelo dejavna članica društva Bazovica Zdenka Kalan Verbanac. V Porabju so med drugim uradno zaznamovali 20. obletnico podpisa sporazuma med Slovenijo in Madžarsko o zagotavljanju posebnih pravic manjšinama. Sporazum, ki je začel veljati leta 1993, je prinesel pomembne spremembe. Kakšne? Odgovor nadete v tokratni oddaji.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Neveljaven email naslov