Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pomemben obisk v Porabju, veliko zanimanje dijakov za čezmejno opravljanje prakse, škoromati med osnovnošolci na Reki, ziljska žegen in noša na seznamu nesnovne kulturne dediščine Unesca
V Porabju je vse bolj živahno, tudi zaradi obiskov visokih državnih predstavnikov. 21.2. 2019 sta predsednik državnega zbora Dejan Židan in njegov madžarski kolega László Kövér skupaj obiskala najprej prekmurske Madžare in nato še porabske Slovence. Optimizma ni manjkalo.
Predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš, ki je na sedežu te krovne organizacije porabskih Slovencev na Gornjem Seniku sprejel predsednika obeh parlamentov, v pogovoru s Silvo Eöry pojasnjuje, zakaj je bil tokratni obisk še posebej pomemben.
»Ker smo lani pripravili razvojni program slovenskega Porabja in tu smo oba predsednika prosili, še posebej za madžarskega, naj vlada podpre ta program in naj takoj poskrbi za finančna sredstva, da se bodo že letos začele priprave. S slovenske strani pa smo prosili predsednika, naj da tudi Slovenija finančno podporo za ta program.«
Na seji mešane slovensko madžarske komisije so namreč sklenili, da bosta obe državi finančno podprli programe gospodarskega razvoja območij, kjer živita narodni skupnosti.
Kot je ob obisku napovedal predsednik madžarskega državnega zbora László Kövér, bo madžarska vlada omenjeni 50 milijonov evrov vreden program že kmalu sprejela. Strinjal se je s porabskimi sogovorniki, da za obstoj narodnosti ni pomembno le negovanje in ohranjanje maternega jezika, ampak tudi gospodarski razvoj območja, na katerem pripadniki slovenske narodne skupnosti na Madžarskem živijo. Predsednik madžarskega državnega zbora je ob tem še poudaril.
»Izmed 13 narodnosti, ki jih imamo na Madžarskem, je, po mojem mnenju, slovenska najbolj aktivna, sploh, če to ocenjujemo v luči tega, da gre za številčno majhno narodno skupnost. Predlogi, ki so jih posredovali na vlado imajo tako moralno kot intelektualno podlago. Pomembno je tudi to, da skupaj s prekmurskimi Madžari usklajeno predstavljajo svoje pobude obema vladama.«
Predsednik državnega zbora Republike Slovenije Dejan Židan pa je izpostavil, kako prelomen je razvojni program slovenskega Porabja, saj je utrjevanje gospodarske moči narodne skupnosti poleg jezika in kulture najpomembnejši pogoj za obstoj narodne skupnosti.
»Danes opazujemo optimizem. Optimizem tako pri pripadnikih slovenske narodne skupnosti v Porabju kot pri madžarski skupnosti v Prekmurju. S predsednikom sva si zadala veliko nalog in čez leto dni, ko bova ponovila ta obisk na obeh straneh meje, bova preverila, ali sva jih realizirala in ker najina beseda velja, bova to morala realizirati.”
Ali se bodo obljube uresničile, bomo spremljali tudi v oddaji Sotočja. In če so se politiki ukvarjali s sedanjostjo in prihodnostjo Porabja, se je Klaudija Sedar iz Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota ukvarjala predvsem z njegovo preteklostjo.
V Števanovcih so tako 19.2.2019 predstavili njeno knjigo z naslovom Fajn je bilou, v kateri porabski Slovenci ugotavljajo, da je bilo včasih bolje. Zakaj? Prisluhnite oddaji!
Rojaki v sosednjih državah maternemu jeziku, tudi zaradi razmer v katerih živijo, posvečajo posebno skrb. Slovenci v Furlaniji Julijski krajini imajo možnost šolanja v maternem jeziku, kar je za razvoj jezika velika prednost, ugotavljajo strokovnjaki. Ob tem pa že vrsto let opozarjajo, da se razmere v šolah s slovenskim učnim jezikom spreminjajo. In na to se morajo odzvati tako šole kot politične in civilnodružbene organizacije.
Kot ugotavlja doktorica Matejka Grgič iz tržaškega Slovenskega raziskovalnega inštituta, je možnost šolanja v slovenskem jeziku rojakom v Furlaniji Julijski krajini pomenila simbolno priznanje.
»Ko so te šole nastale, so imele seveda zelo pomembno politično funkcijo, simbolno vrednost, največ kar lahko manjšina doseže, da ima šolo, kjer je manjšinski jezik ne samo predmet, ampak tudi učni jezik. Podoben status imajo tudi šole z italijanskim učnim jezikom v Sloveniji. To je največ, kar lahko manjšina formalno doseže.«
Toda svet se je spremenil. Včasih so te šole obiskovali učenci, ki so doma govorili samo slovensko in so se italijanščine začeli učiti šele v šoli. Temu so bili prilagojeni tudi učni programi. Danes pa v šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji vpisujejo tudi otroke iz mešanih slovensko italijanskih družin, povsem italijanskih družin in drugi, opozarja dr. Matejka Grgič. Različna so tudi pričakovanja staršev.
»Ni več te zelo jasne delitve slovenščina in italijanščina, prvi in drugi, domači in tuji jezik. Tu je veliko različnih življenjskih situacij in tega šolski programi ne upoštevajo in to se mora njuno spremeniti.«
Kako hitro se bodo lahko spremenili programi, je odvisno od pritiska na šolnike, je prepričana naša sogovornica. Posamezniki lahko nekaj naredijo, toda spremembe morajo biti sistemske. Pa je tudi slovenska narodna skupnost pripravljena na te nujne spremembe, o katerih se razpravlja že nekaj let?
»Mislim, da se je senzibilnost za jezik, jezikovne teme v zadnjih petih, šestih letih pri nas dobesedno eksplodirala. Mi smo si zatiskali oči pred realnostjo dobrih 20 let. Prve raziskave, ki so kazale na vse te trende, na vse to sta kolegici Norina Bogatec in Suzana Pertot opozarjali pred več kot 20 leti. Če bi zdaj naredili Ten years challenge, ki se pojavlja na družbenih omrežjih, bi videli, da se situacija ni bistveno spremenila. Dejstvo pa je, da mi takrat nismo ukrepali in zdaj je samo še vprašanje, ali smo zadnji vlak zamudili, ali pa lahko še ujamemo zadnji vagon.«
Kako? Daljši pogovor z doktorico Matejko Grgič, jezikoslovko in raziskovalko tržaškega Slovenskega raziskovalnega inštituta, lahko slišite v oddaji. Mirjam Muženič več pove o možnostih čezmejnega opravljanja obvezne prakse, še enem od programov Interreg Slovenija Italija.
Martina Piko Rustia, znanstvena vodja Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik iz Celovca, pojasni, kako pomembna sta vpisa ziljskega žegna in ziljske noše na mednarodni seznam nesnovne kulturne dediščine Unesca. To je prvi dvojezični naslov v avstrijskem seznamu nesnovne dediščine, kar je še dodatni razlog za zadovoljstvo in pomembna spodbuda Ziljanom, ki skušajo ohraniti svoje narečje.
Pridružimo pa se tudi učencem slovenskega jezika na reški osnovni šoli Kozala, ki so jih obiskali mladi škoromati iz osnovne šole Podgrad.
Pustne šeme z Bistriškega se pogosto udeležujejo karnevalskih dogodkov na Reki in okolici, podgrajski škoromati pa so posebej znani gostje v Kastvu in Matuljih, kjer so več let sodelovali na reviji zvončarjev. Tokrat so na Reki, na osnovni šoli Kozala, predstavili tri člane svojega podmladka.
Sandra Grudenić, učiteljica pouka slovenščine kot izbirnega predmeta po t.i. modelu C manjšinske zakonodaje na osnovni šoli Kozala, sodelovanje s šolami v Sloveniji napoveduje tudi v prihodnje.
»Skušamo nekako povezati obmejne občine. Mogoče tudi zato, ker izhajam iz Ilirske Bistrice in želim predstaviti tudi svoj kraj. Zvončarska tradicija je na hrvaški strani zelo močna, tako kot na slovenski, in zdi se mi prav, da se učenci podučijo o kulturi slovenske strani, ki je podobna.«
Vezi, družinske in poslovne, so namreč še vedno tesne in ljudje so ostali povezani kljub meji, pojasnjuje učiteljica slovenskega jezika Sandra Grudenić, zadovoljna z udeležbo pri pouku. Letos ga namreč obiskuje kar 30 učencev, od teh jih je 13 prvošolcev, več kot polovica vseh, ki so letos vpisani v prvi razred.
Prisluhnite!
873 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Pomemben obisk v Porabju, veliko zanimanje dijakov za čezmejno opravljanje prakse, škoromati med osnovnošolci na Reki, ziljska žegen in noša na seznamu nesnovne kulturne dediščine Unesca
V Porabju je vse bolj živahno, tudi zaradi obiskov visokih državnih predstavnikov. 21.2. 2019 sta predsednik državnega zbora Dejan Židan in njegov madžarski kolega László Kövér skupaj obiskala najprej prekmurske Madžare in nato še porabske Slovence. Optimizma ni manjkalo.
Predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš, ki je na sedežu te krovne organizacije porabskih Slovencev na Gornjem Seniku sprejel predsednika obeh parlamentov, v pogovoru s Silvo Eöry pojasnjuje, zakaj je bil tokratni obisk še posebej pomemben.
»Ker smo lani pripravili razvojni program slovenskega Porabja in tu smo oba predsednika prosili, še posebej za madžarskega, naj vlada podpre ta program in naj takoj poskrbi za finančna sredstva, da se bodo že letos začele priprave. S slovenske strani pa smo prosili predsednika, naj da tudi Slovenija finančno podporo za ta program.«
Na seji mešane slovensko madžarske komisije so namreč sklenili, da bosta obe državi finančno podprli programe gospodarskega razvoja območij, kjer živita narodni skupnosti.
Kot je ob obisku napovedal predsednik madžarskega državnega zbora László Kövér, bo madžarska vlada omenjeni 50 milijonov evrov vreden program že kmalu sprejela. Strinjal se je s porabskimi sogovorniki, da za obstoj narodnosti ni pomembno le negovanje in ohranjanje maternega jezika, ampak tudi gospodarski razvoj območja, na katerem pripadniki slovenske narodne skupnosti na Madžarskem živijo. Predsednik madžarskega državnega zbora je ob tem še poudaril.
»Izmed 13 narodnosti, ki jih imamo na Madžarskem, je, po mojem mnenju, slovenska najbolj aktivna, sploh, če to ocenjujemo v luči tega, da gre za številčno majhno narodno skupnost. Predlogi, ki so jih posredovali na vlado imajo tako moralno kot intelektualno podlago. Pomembno je tudi to, da skupaj s prekmurskimi Madžari usklajeno predstavljajo svoje pobude obema vladama.«
Predsednik državnega zbora Republike Slovenije Dejan Židan pa je izpostavil, kako prelomen je razvojni program slovenskega Porabja, saj je utrjevanje gospodarske moči narodne skupnosti poleg jezika in kulture najpomembnejši pogoj za obstoj narodne skupnosti.
»Danes opazujemo optimizem. Optimizem tako pri pripadnikih slovenske narodne skupnosti v Porabju kot pri madžarski skupnosti v Prekmurju. S predsednikom sva si zadala veliko nalog in čez leto dni, ko bova ponovila ta obisk na obeh straneh meje, bova preverila, ali sva jih realizirala in ker najina beseda velja, bova to morala realizirati.”
Ali se bodo obljube uresničile, bomo spremljali tudi v oddaji Sotočja. In če so se politiki ukvarjali s sedanjostjo in prihodnostjo Porabja, se je Klaudija Sedar iz Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota ukvarjala predvsem z njegovo preteklostjo.
V Števanovcih so tako 19.2.2019 predstavili njeno knjigo z naslovom Fajn je bilou, v kateri porabski Slovenci ugotavljajo, da je bilo včasih bolje. Zakaj? Prisluhnite oddaji!
Rojaki v sosednjih državah maternemu jeziku, tudi zaradi razmer v katerih živijo, posvečajo posebno skrb. Slovenci v Furlaniji Julijski krajini imajo možnost šolanja v maternem jeziku, kar je za razvoj jezika velika prednost, ugotavljajo strokovnjaki. Ob tem pa že vrsto let opozarjajo, da se razmere v šolah s slovenskim učnim jezikom spreminjajo. In na to se morajo odzvati tako šole kot politične in civilnodružbene organizacije.
Kot ugotavlja doktorica Matejka Grgič iz tržaškega Slovenskega raziskovalnega inštituta, je možnost šolanja v slovenskem jeziku rojakom v Furlaniji Julijski krajini pomenila simbolno priznanje.
»Ko so te šole nastale, so imele seveda zelo pomembno politično funkcijo, simbolno vrednost, največ kar lahko manjšina doseže, da ima šolo, kjer je manjšinski jezik ne samo predmet, ampak tudi učni jezik. Podoben status imajo tudi šole z italijanskim učnim jezikom v Sloveniji. To je največ, kar lahko manjšina formalno doseže.«
Toda svet se je spremenil. Včasih so te šole obiskovali učenci, ki so doma govorili samo slovensko in so se italijanščine začeli učiti šele v šoli. Temu so bili prilagojeni tudi učni programi. Danes pa v šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji vpisujejo tudi otroke iz mešanih slovensko italijanskih družin, povsem italijanskih družin in drugi, opozarja dr. Matejka Grgič. Različna so tudi pričakovanja staršev.
»Ni več te zelo jasne delitve slovenščina in italijanščina, prvi in drugi, domači in tuji jezik. Tu je veliko različnih življenjskih situacij in tega šolski programi ne upoštevajo in to se mora njuno spremeniti.«
Kako hitro se bodo lahko spremenili programi, je odvisno od pritiska na šolnike, je prepričana naša sogovornica. Posamezniki lahko nekaj naredijo, toda spremembe morajo biti sistemske. Pa je tudi slovenska narodna skupnost pripravljena na te nujne spremembe, o katerih se razpravlja že nekaj let?
»Mislim, da se je senzibilnost za jezik, jezikovne teme v zadnjih petih, šestih letih pri nas dobesedno eksplodirala. Mi smo si zatiskali oči pred realnostjo dobrih 20 let. Prve raziskave, ki so kazale na vse te trende, na vse to sta kolegici Norina Bogatec in Suzana Pertot opozarjali pred več kot 20 leti. Če bi zdaj naredili Ten years challenge, ki se pojavlja na družbenih omrežjih, bi videli, da se situacija ni bistveno spremenila. Dejstvo pa je, da mi takrat nismo ukrepali in zdaj je samo še vprašanje, ali smo zadnji vlak zamudili, ali pa lahko še ujamemo zadnji vagon.«
Kako? Daljši pogovor z doktorico Matejko Grgič, jezikoslovko in raziskovalko tržaškega Slovenskega raziskovalnega inštituta, lahko slišite v oddaji. Mirjam Muženič več pove o možnostih čezmejnega opravljanja obvezne prakse, še enem od programov Interreg Slovenija Italija.
Martina Piko Rustia, znanstvena vodja Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik iz Celovca, pojasni, kako pomembna sta vpisa ziljskega žegna in ziljske noše na mednarodni seznam nesnovne kulturne dediščine Unesca. To je prvi dvojezični naslov v avstrijskem seznamu nesnovne dediščine, kar je še dodatni razlog za zadovoljstvo in pomembna spodbuda Ziljanom, ki skušajo ohraniti svoje narečje.
Pridružimo pa se tudi učencem slovenskega jezika na reški osnovni šoli Kozala, ki so jih obiskali mladi škoromati iz osnovne šole Podgrad.
Pustne šeme z Bistriškega se pogosto udeležujejo karnevalskih dogodkov na Reki in okolici, podgrajski škoromati pa so posebej znani gostje v Kastvu in Matuljih, kjer so več let sodelovali na reviji zvončarjev. Tokrat so na Reki, na osnovni šoli Kozala, predstavili tri člane svojega podmladka.
Sandra Grudenić, učiteljica pouka slovenščine kot izbirnega predmeta po t.i. modelu C manjšinske zakonodaje na osnovni šoli Kozala, sodelovanje s šolami v Sloveniji napoveduje tudi v prihodnje.
»Skušamo nekako povezati obmejne občine. Mogoče tudi zato, ker izhajam iz Ilirske Bistrice in želim predstaviti tudi svoj kraj. Zvončarska tradicija je na hrvaški strani zelo močna, tako kot na slovenski, in zdi se mi prav, da se učenci podučijo o kulturi slovenske strani, ki je podobna.«
Vezi, družinske in poslovne, so namreč še vedno tesne in ljudje so ostali povezani kljub meji, pojasnjuje učiteljica slovenskega jezika Sandra Grudenić, zadovoljna z udeležbo pri pouku. Letos ga namreč obiskuje kar 30 učencev, od teh jih je 13 prvošolcev, več kot polovica vseh, ki so letos vpisani v prvi razred.
Prisluhnite!
Kako Slovenija in Madžarska skrbita za razvoj svojih manjšin? O tem so se predstavniki različnih ministrstev obeh držav pogovarjali na zasedanju skupne mešane slovensko madžarske komisije. Kaj se dogaja s skupnim skladom, bo po dveh letih priprav zdaj vendarle zaživel? Porabski Slovenci verjamejo, da bo, čeprav se sklepi in priporočila na tovrstnih zasedanjih pogosto ponavljajo.
Kaj dejansko pomeni tako velika podpora volivcev svobodnjakom tudi na avstrijskem Koroškem in njihova zmaga na zveznih volitvah za koroške Slovence? O tem se pogovarjamo z Olgo Voglauer, ki je bila na listi Zelenih vnovič izvoljena v avstrijski parlament.
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport v prihodnjih letih napoveduje korenito zvišanje pomoči za gospodarski razvoj Slovencev v sosednjih državah. Zamejskim športnim organizacijam in klubom pa naj bi prihodnje leto pomagali s trenerji iz Slovenije in za to namenili dodatnih 200.000 evrov. Kako, pojasnjuje državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan.
Pouk v slovenskem jeziku je ključen za rojake v sosednjih državah in razvoj njihovih skupnosti. Kako so v novo šolsko leto vstopili v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem? So zadovoljni z vpisi? Kako pa je s kompetentnimi učiteljicami in učitelji? Dobitnik kristala vilenice Dóminik Srienc pripoveduje o svoji poeziji, s katero prehaja med jeziki in prostori. V nacionalne jezike pa, kot pravi, ne verjame. V Porabju preverjamo, kaj bodo ključne teme tokratnega zasedanja mešane slovensko madžarske komisije. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec opozarja, da se sprejete zaveze vseskozi ponavljajo, uresničitve pa ni. V Slovenskem domu Bazovica na Reki so imeli slovesno prvo trgatev stare trte iz Maribora. Kako je obrodila? Prisluhnite!
Kaj pripovedujejo in na kaj nas danes opozarjajo bazoviški junaki, četverica antifašistov, ubitih na bazovski gmajni pred 94 leti?
Sprehodimo se skozi glasbeno zgodovino skupine, ki ji na avstrijskem Koroškem ni para.
Na avstrijskem Koroškem so pred kratkim sprejeli zakon o energetskem prehodu. Kaj dejansko prinaša, pojasnjuje deželnozborski poslanec Franc Jožef Smrtnik, prepričan, da . brez vetrnih elektrarn ne bo šlo, toda ne povsod. "Potrebna je pametna politika, da ne dobimo več nasprotnikov kot zagovornikov," pravi poslanec Team Kärnten in podžupan Železne Kaple.
»Enkrat še videl bi rad dim nad Itako rodno«, je bil naslov slovesnosti, ki so jo ob 100. obletnici rojstva Alojza Rebule pripravili v njegovem rodnem Šempolaju. Kako so se poklonili velikemu rojaku, ki je med Slovenci v Italiji pustil neizbrisno sled, slišite v tokratni oddaji.
Narodna domova v Trstu sta bila nekoč središči tam živečih Slovencev, simbola njihove prisotnosti v večkulturnem mestu pa tudi fašističnega pogroma nad njimi. Kaj se bo v prihodnosti dogajalo v njih? Kakšna bo Fabianijeva palača v središču mesta in kaj bo v obnovljenem domu pri Svetem Ivanu?
Šolsko leto se je končalo tudi na avstrijskem Koroškem in zanima nas, kakšne so izkušnje s spremenjenim učnim načrtom na dvojezičnih ljudskih šolah pa tudi, kako je s pripravo predlogov sprememb manjšinske šolske zakonodaje. Kakšne so možnosti za dejanske spremembe, pojasnjuje Danilo Katz, predsednik strokovnega pedagoškega združenja in član posebne delovne skupine, ki jo je ustanovila dežela Koroška.
Potegnemo črto pod 20. Vseslovensko srečanje v državnem zboru, vnovič posvečeno mladim rojakom iz zamejstva in sveta. O projektih Slovika – slovenskega izobraževalnega konzorcija -, ki povezujejo mlade rojake iz Furlanije – Julijske krajine, pripoveduje predsednica Martina Budin, ena od nastopajočih v parlamentu.
Veliko je bilo narejenega v zadnjih letih za razvoj Porabja, je na tradicionalnem druženju Slovencev na Madžarskem dejala predsednica krovne zveze Andrea Kovač, zadovoljna, saj se je Porabskega dne udeležilo 350 rojakov z vse Madžarske.
Tonč Feinig in Andrejka Možina sta vrhunska, uveljavljena in zelo dejavna glasbenika. Prvi prihaja z avstrijske Koroške, druga s Tržaškega.
Skupaj z evropskimi volitvami bodo v več občinah v Furlaniji - Julijski krajini potekale lokalne volitve, tudi s slovenskimi kandidatkami in kandidati različnih strank in gibanj. Županja Števerjana Franka Padovan pa na evropskih volitvah kot edina Slovenka v Italiji kandidira na listi južnotirolske Ljudske stranke.
Število slovenskih govorce v Kanalski dolini na skrajnem severu Furlanije – Julijske krajine se je v dveh desetletjih prepolovilo, poudarja raziskovalka dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Predsednica države Nataša Pirc Musar je ob obisku na avstrijskem Koroškem pozvala pristojne, naj določijo časovnico za uresničitev določb 7. člena avstrijske državne pogodbe. Kaj so ključne težave?
V Avstriji ni veliko posluha za nujne spremembe manjšinske zakonodaje, ugotavlja poslanka Zelenih v državnem zbor, koroška Slovenka Olga Voglauer. Velika pričakovanja ob začetku mandata, se niso uresničila, zato naloge ostajajo za prihodnji mandat, pravi naša sogovornica. Kako pa je na Dunaju odmevala peticija koroških Slovencev, o kateri so evropski poslanci razpravljali na odboru za peticije v Bruslju?
20 let po vstopu Slovenije v EU in slabo leto dni pred odprtjem evropske prestolnice kulture, ki bo povezala Novo Gorico in Gorico, nas zanima, kakšni so čezmejni stiki mladih in njihova pričakovanja.
Zasedanje skupnega odbora Slovenija – avstrijska Koroška je potekalo uspešno in v prijateljskem duhu, sta po seji zagotavljala zunanja ministrica Tanja Fajon in koroški deželni glavar Peter Kaiser.
Pobudnik mreže Maj – mladi Alpe Jadran - Feliks Wieser je prepričan, da morajo organizacije slovenske narodne skupnosti, če si želijo zagotoviti naraščaj, vlagati v mlade. Ti so serijo druženj začeli letos v Porabju, kjer so spoznavali okuse regije, tudi koup oziroma tamerli.
Neveljaven email naslov