Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pomemben obisk v Porabju, veliko zanimanje dijakov za čezmejno opravljanje prakse, škoromati med osnovnošolci na Reki, ziljska žegen in noša na seznamu nesnovne kulturne dediščine Unesca
V Porabju je vse bolj živahno, tudi zaradi obiskov visokih državnih predstavnikov. 21.2. 2019 sta predsednik državnega zbora Dejan Židan in njegov madžarski kolega László Kövér skupaj obiskala najprej prekmurske Madžare in nato še porabske Slovence. Optimizma ni manjkalo.
Predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš, ki je na sedežu te krovne organizacije porabskih Slovencev na Gornjem Seniku sprejel predsednika obeh parlamentov, v pogovoru s Silvo Eöry pojasnjuje, zakaj je bil tokratni obisk še posebej pomemben.
»Ker smo lani pripravili razvojni program slovenskega Porabja in tu smo oba predsednika prosili, še posebej za madžarskega, naj vlada podpre ta program in naj takoj poskrbi za finančna sredstva, da se bodo že letos začele priprave. S slovenske strani pa smo prosili predsednika, naj da tudi Slovenija finančno podporo za ta program.«
Na seji mešane slovensko madžarske komisije so namreč sklenili, da bosta obe državi finančno podprli programe gospodarskega razvoja območij, kjer živita narodni skupnosti.
Kot je ob obisku napovedal predsednik madžarskega državnega zbora László Kövér, bo madžarska vlada omenjeni 50 milijonov evrov vreden program že kmalu sprejela. Strinjal se je s porabskimi sogovorniki, da za obstoj narodnosti ni pomembno le negovanje in ohranjanje maternega jezika, ampak tudi gospodarski razvoj območja, na katerem pripadniki slovenske narodne skupnosti na Madžarskem živijo. Predsednik madžarskega državnega zbora je ob tem še poudaril.
»Izmed 13 narodnosti, ki jih imamo na Madžarskem, je, po mojem mnenju, slovenska najbolj aktivna, sploh, če to ocenjujemo v luči tega, da gre za številčno majhno narodno skupnost. Predlogi, ki so jih posredovali na vlado imajo tako moralno kot intelektualno podlago. Pomembno je tudi to, da skupaj s prekmurskimi Madžari usklajeno predstavljajo svoje pobude obema vladama.«
Predsednik državnega zbora Republike Slovenije Dejan Židan pa je izpostavil, kako prelomen je razvojni program slovenskega Porabja, saj je utrjevanje gospodarske moči narodne skupnosti poleg jezika in kulture najpomembnejši pogoj za obstoj narodne skupnosti.
»Danes opazujemo optimizem. Optimizem tako pri pripadnikih slovenske narodne skupnosti v Porabju kot pri madžarski skupnosti v Prekmurju. S predsednikom sva si zadala veliko nalog in čez leto dni, ko bova ponovila ta obisk na obeh straneh meje, bova preverila, ali sva jih realizirala in ker najina beseda velja, bova to morala realizirati.”
Ali se bodo obljube uresničile, bomo spremljali tudi v oddaji Sotočja. In če so se politiki ukvarjali s sedanjostjo in prihodnostjo Porabja, se je Klaudija Sedar iz Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota ukvarjala predvsem z njegovo preteklostjo.
V Števanovcih so tako 19.2.2019 predstavili njeno knjigo z naslovom Fajn je bilou, v kateri porabski Slovenci ugotavljajo, da je bilo včasih bolje. Zakaj? Prisluhnite oddaji!
Rojaki v sosednjih državah maternemu jeziku, tudi zaradi razmer v katerih živijo, posvečajo posebno skrb. Slovenci v Furlaniji Julijski krajini imajo možnost šolanja v maternem jeziku, kar je za razvoj jezika velika prednost, ugotavljajo strokovnjaki. Ob tem pa že vrsto let opozarjajo, da se razmere v šolah s slovenskim učnim jezikom spreminjajo. In na to se morajo odzvati tako šole kot politične in civilnodružbene organizacije.
Kot ugotavlja doktorica Matejka Grgič iz tržaškega Slovenskega raziskovalnega inštituta, je možnost šolanja v slovenskem jeziku rojakom v Furlaniji Julijski krajini pomenila simbolno priznanje.
»Ko so te šole nastale, so imele seveda zelo pomembno politično funkcijo, simbolno vrednost, največ kar lahko manjšina doseže, da ima šolo, kjer je manjšinski jezik ne samo predmet, ampak tudi učni jezik. Podoben status imajo tudi šole z italijanskim učnim jezikom v Sloveniji. To je največ, kar lahko manjšina formalno doseže.«
Toda svet se je spremenil. Včasih so te šole obiskovali učenci, ki so doma govorili samo slovensko in so se italijanščine začeli učiti šele v šoli. Temu so bili prilagojeni tudi učni programi. Danes pa v šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji vpisujejo tudi otroke iz mešanih slovensko italijanskih družin, povsem italijanskih družin in drugi, opozarja dr. Matejka Grgič. Različna so tudi pričakovanja staršev.
»Ni več te zelo jasne delitve slovenščina in italijanščina, prvi in drugi, domači in tuji jezik. Tu je veliko različnih življenjskih situacij in tega šolski programi ne upoštevajo in to se mora njuno spremeniti.«
Kako hitro se bodo lahko spremenili programi, je odvisno od pritiska na šolnike, je prepričana naša sogovornica. Posamezniki lahko nekaj naredijo, toda spremembe morajo biti sistemske. Pa je tudi slovenska narodna skupnost pripravljena na te nujne spremembe, o katerih se razpravlja že nekaj let?
»Mislim, da se je senzibilnost za jezik, jezikovne teme v zadnjih petih, šestih letih pri nas dobesedno eksplodirala. Mi smo si zatiskali oči pred realnostjo dobrih 20 let. Prve raziskave, ki so kazale na vse te trende, na vse to sta kolegici Norina Bogatec in Suzana Pertot opozarjali pred več kot 20 leti. Če bi zdaj naredili Ten years challenge, ki se pojavlja na družbenih omrežjih, bi videli, da se situacija ni bistveno spremenila. Dejstvo pa je, da mi takrat nismo ukrepali in zdaj je samo še vprašanje, ali smo zadnji vlak zamudili, ali pa lahko še ujamemo zadnji vagon.«
Kako? Daljši pogovor z doktorico Matejko Grgič, jezikoslovko in raziskovalko tržaškega Slovenskega raziskovalnega inštituta, lahko slišite v oddaji. Mirjam Muženič več pove o možnostih čezmejnega opravljanja obvezne prakse, še enem od programov Interreg Slovenija Italija.
Martina Piko Rustia, znanstvena vodja Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik iz Celovca, pojasni, kako pomembna sta vpisa ziljskega žegna in ziljske noše na mednarodni seznam nesnovne kulturne dediščine Unesca. To je prvi dvojezični naslov v avstrijskem seznamu nesnovne dediščine, kar je še dodatni razlog za zadovoljstvo in pomembna spodbuda Ziljanom, ki skušajo ohraniti svoje narečje.
Pridružimo pa se tudi učencem slovenskega jezika na reški osnovni šoli Kozala, ki so jih obiskali mladi škoromati iz osnovne šole Podgrad.
Pustne šeme z Bistriškega se pogosto udeležujejo karnevalskih dogodkov na Reki in okolici, podgrajski škoromati pa so posebej znani gostje v Kastvu in Matuljih, kjer so več let sodelovali na reviji zvončarjev. Tokrat so na Reki, na osnovni šoli Kozala, predstavili tri člane svojega podmladka.
Sandra Grudenić, učiteljica pouka slovenščine kot izbirnega predmeta po t.i. modelu C manjšinske zakonodaje na osnovni šoli Kozala, sodelovanje s šolami v Sloveniji napoveduje tudi v prihodnje.
»Skušamo nekako povezati obmejne občine. Mogoče tudi zato, ker izhajam iz Ilirske Bistrice in želim predstaviti tudi svoj kraj. Zvončarska tradicija je na hrvaški strani zelo močna, tako kot na slovenski, in zdi se mi prav, da se učenci podučijo o kulturi slovenske strani, ki je podobna.«
Vezi, družinske in poslovne, so namreč še vedno tesne in ljudje so ostali povezani kljub meji, pojasnjuje učiteljica slovenskega jezika Sandra Grudenić, zadovoljna z udeležbo pri pouku. Letos ga namreč obiskuje kar 30 učencev, od teh jih je 13 prvošolcev, več kot polovica vseh, ki so letos vpisani v prvi razred.
Prisluhnite!
878 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Pomemben obisk v Porabju, veliko zanimanje dijakov za čezmejno opravljanje prakse, škoromati med osnovnošolci na Reki, ziljska žegen in noša na seznamu nesnovne kulturne dediščine Unesca
V Porabju je vse bolj živahno, tudi zaradi obiskov visokih državnih predstavnikov. 21.2. 2019 sta predsednik državnega zbora Dejan Židan in njegov madžarski kolega László Kövér skupaj obiskala najprej prekmurske Madžare in nato še porabske Slovence. Optimizma ni manjkalo.
Predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš, ki je na sedežu te krovne organizacije porabskih Slovencev na Gornjem Seniku sprejel predsednika obeh parlamentov, v pogovoru s Silvo Eöry pojasnjuje, zakaj je bil tokratni obisk še posebej pomemben.
»Ker smo lani pripravili razvojni program slovenskega Porabja in tu smo oba predsednika prosili, še posebej za madžarskega, naj vlada podpre ta program in naj takoj poskrbi za finančna sredstva, da se bodo že letos začele priprave. S slovenske strani pa smo prosili predsednika, naj da tudi Slovenija finančno podporo za ta program.«
Na seji mešane slovensko madžarske komisije so namreč sklenili, da bosta obe državi finančno podprli programe gospodarskega razvoja območij, kjer živita narodni skupnosti.
Kot je ob obisku napovedal predsednik madžarskega državnega zbora László Kövér, bo madžarska vlada omenjeni 50 milijonov evrov vreden program že kmalu sprejela. Strinjal se je s porabskimi sogovorniki, da za obstoj narodnosti ni pomembno le negovanje in ohranjanje maternega jezika, ampak tudi gospodarski razvoj območja, na katerem pripadniki slovenske narodne skupnosti na Madžarskem živijo. Predsednik madžarskega državnega zbora je ob tem še poudaril.
»Izmed 13 narodnosti, ki jih imamo na Madžarskem, je, po mojem mnenju, slovenska najbolj aktivna, sploh, če to ocenjujemo v luči tega, da gre za številčno majhno narodno skupnost. Predlogi, ki so jih posredovali na vlado imajo tako moralno kot intelektualno podlago. Pomembno je tudi to, da skupaj s prekmurskimi Madžari usklajeno predstavljajo svoje pobude obema vladama.«
Predsednik državnega zbora Republike Slovenije Dejan Židan pa je izpostavil, kako prelomen je razvojni program slovenskega Porabja, saj je utrjevanje gospodarske moči narodne skupnosti poleg jezika in kulture najpomembnejši pogoj za obstoj narodne skupnosti.
»Danes opazujemo optimizem. Optimizem tako pri pripadnikih slovenske narodne skupnosti v Porabju kot pri madžarski skupnosti v Prekmurju. S predsednikom sva si zadala veliko nalog in čez leto dni, ko bova ponovila ta obisk na obeh straneh meje, bova preverila, ali sva jih realizirala in ker najina beseda velja, bova to morala realizirati.”
Ali se bodo obljube uresničile, bomo spremljali tudi v oddaji Sotočja. In če so se politiki ukvarjali s sedanjostjo in prihodnostjo Porabja, se je Klaudija Sedar iz Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota ukvarjala predvsem z njegovo preteklostjo.
V Števanovcih so tako 19.2.2019 predstavili njeno knjigo z naslovom Fajn je bilou, v kateri porabski Slovenci ugotavljajo, da je bilo včasih bolje. Zakaj? Prisluhnite oddaji!
Rojaki v sosednjih državah maternemu jeziku, tudi zaradi razmer v katerih živijo, posvečajo posebno skrb. Slovenci v Furlaniji Julijski krajini imajo možnost šolanja v maternem jeziku, kar je za razvoj jezika velika prednost, ugotavljajo strokovnjaki. Ob tem pa že vrsto let opozarjajo, da se razmere v šolah s slovenskim učnim jezikom spreminjajo. In na to se morajo odzvati tako šole kot politične in civilnodružbene organizacije.
Kot ugotavlja doktorica Matejka Grgič iz tržaškega Slovenskega raziskovalnega inštituta, je možnost šolanja v slovenskem jeziku rojakom v Furlaniji Julijski krajini pomenila simbolno priznanje.
»Ko so te šole nastale, so imele seveda zelo pomembno politično funkcijo, simbolno vrednost, največ kar lahko manjšina doseže, da ima šolo, kjer je manjšinski jezik ne samo predmet, ampak tudi učni jezik. Podoben status imajo tudi šole z italijanskim učnim jezikom v Sloveniji. To je največ, kar lahko manjšina formalno doseže.«
Toda svet se je spremenil. Včasih so te šole obiskovali učenci, ki so doma govorili samo slovensko in so se italijanščine začeli učiti šele v šoli. Temu so bili prilagojeni tudi učni programi. Danes pa v šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji vpisujejo tudi otroke iz mešanih slovensko italijanskih družin, povsem italijanskih družin in drugi, opozarja dr. Matejka Grgič. Različna so tudi pričakovanja staršev.
»Ni več te zelo jasne delitve slovenščina in italijanščina, prvi in drugi, domači in tuji jezik. Tu je veliko različnih življenjskih situacij in tega šolski programi ne upoštevajo in to se mora njuno spremeniti.«
Kako hitro se bodo lahko spremenili programi, je odvisno od pritiska na šolnike, je prepričana naša sogovornica. Posamezniki lahko nekaj naredijo, toda spremembe morajo biti sistemske. Pa je tudi slovenska narodna skupnost pripravljena na te nujne spremembe, o katerih se razpravlja že nekaj let?
»Mislim, da se je senzibilnost za jezik, jezikovne teme v zadnjih petih, šestih letih pri nas dobesedno eksplodirala. Mi smo si zatiskali oči pred realnostjo dobrih 20 let. Prve raziskave, ki so kazale na vse te trende, na vse to sta kolegici Norina Bogatec in Suzana Pertot opozarjali pred več kot 20 leti. Če bi zdaj naredili Ten years challenge, ki se pojavlja na družbenih omrežjih, bi videli, da se situacija ni bistveno spremenila. Dejstvo pa je, da mi takrat nismo ukrepali in zdaj je samo še vprašanje, ali smo zadnji vlak zamudili, ali pa lahko še ujamemo zadnji vagon.«
Kako? Daljši pogovor z doktorico Matejko Grgič, jezikoslovko in raziskovalko tržaškega Slovenskega raziskovalnega inštituta, lahko slišite v oddaji. Mirjam Muženič več pove o možnostih čezmejnega opravljanja obvezne prakse, še enem od programov Interreg Slovenija Italija.
Martina Piko Rustia, znanstvena vodja Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik iz Celovca, pojasni, kako pomembna sta vpisa ziljskega žegna in ziljske noše na mednarodni seznam nesnovne kulturne dediščine Unesca. To je prvi dvojezični naslov v avstrijskem seznamu nesnovne dediščine, kar je še dodatni razlog za zadovoljstvo in pomembna spodbuda Ziljanom, ki skušajo ohraniti svoje narečje.
Pridružimo pa se tudi učencem slovenskega jezika na reški osnovni šoli Kozala, ki so jih obiskali mladi škoromati iz osnovne šole Podgrad.
Pustne šeme z Bistriškega se pogosto udeležujejo karnevalskih dogodkov na Reki in okolici, podgrajski škoromati pa so posebej znani gostje v Kastvu in Matuljih, kjer so več let sodelovali na reviji zvončarjev. Tokrat so na Reki, na osnovni šoli Kozala, predstavili tri člane svojega podmladka.
Sandra Grudenić, učiteljica pouka slovenščine kot izbirnega predmeta po t.i. modelu C manjšinske zakonodaje na osnovni šoli Kozala, sodelovanje s šolami v Sloveniji napoveduje tudi v prihodnje.
»Skušamo nekako povezati obmejne občine. Mogoče tudi zato, ker izhajam iz Ilirske Bistrice in želim predstaviti tudi svoj kraj. Zvončarska tradicija je na hrvaški strani zelo močna, tako kot na slovenski, in zdi se mi prav, da se učenci podučijo o kulturi slovenske strani, ki je podobna.«
Vezi, družinske in poslovne, so namreč še vedno tesne in ljudje so ostali povezani kljub meji, pojasnjuje učiteljica slovenskega jezika Sandra Grudenić, zadovoljna z udeležbo pri pouku. Letos ga namreč obiskuje kar 30 učencev, od teh jih je 13 prvošolcev, več kot polovica vseh, ki so letos vpisani v prvi razred.
Prisluhnite!
Slovenci v Italiji si želijo, da bi bila slovenska državna zastava tudi njihov simbol, pravica do njene javne uporabe pa zapisana črno na belem v pristojnem deželnem zakonu. Toda, eno so želje, drugo pa je realnost. V tokratni oddaji podrobneje o tem, kako je čezmejni projekt, namenjen razvoju etičnega turizma, povezal mlade rojake iz Porabja in Prekmurja. V Ankaranu pa se pridružimo koroških Slovencem, udeležencem tradicionalnih gledaliških delavnic.
Prekmurci imajo kaj praznovati, pravi predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs, prepričana, da so porabski Slovenci zaradi združitve Prekmurja z matično domovino postali bolj zavedni in ponosni. Na svoje prekmurske korenine je ponosen slovenski evangeličansko luteranski duhovnik Aleksander Erniša. Lani je za šest let prevzel vodenje cerkvene občine v Trstu, prihodnji mesec pa bo imel prvo mašo v slovenskem jeziku. Na avstrijskem Koroškem, kjer bodo prihodnje leto obeleževali 100. obletnico plebiscita, se je oblikovala Iniciativa SKUP - slovenski konsenz za ustavne pravice. Kaj zahtevajo s peticijo, ki jo je doslej podpisalo 240 ljudi, v pogovoru z Rudijem Voukom. Dunajski pogled na prihodnost koroških Slovencev pa ponudi doktor Marian Wakounig, regionalni direktor za davke in carine.
Živahno poletno dogajanje pri rojakih v sosednjih državah zaznamuje tudi tokratno oddajo. V Šentjanžu v Rožu se pridružimo mladim na 8. počitniškem tednu športa in jezika, v Tinjah pa prisluhnemo udeležencem poletne glasbene delavnice. Odpravimo se v Gorski kotar, v vas Plešce, kjer v Palčavi šiši tradicionalno etnološko delavnico spremljajo različne prireditve. Porabski Slovenci iz Andovcev so se tudi letos podali na Triglav. Kako je bilo, lahko slišite v tokratni oddaji, v kateri osvetlimo težave praznega šolskega poslopja v Gropadi. Prisluhnite!
Pridružimo se udeležencem tradicionalnega srečanja treh Slovenij na Svetih Višarjah nad Kanalsko dolino. Obiščemo Rebrco na avstrijskem Koroškem, kjer mladi umetniki kreativno preživljajo počitnice. In to že 40 let. Gostimo porabsko Slovenko Iluško Bartakovič. Predana vzgojiteljica je po 40 letih svojega dela dobila visoko madžarsko priznanje. Tudi mlada vzgojiteljica Mia Grlica vidi svojo prihodnost v delu z otroki v slovenskem vrtcu na Reki.
V kakšnih razmerah živijo Slovenci v sosednjih državah? Kakšen je njihov položaj in kako je s spoštovanjem njihovih pravic? Kakšni so obeti? Je Republika Slovenija dobra mati? O tem se pogovarjamo s senatorko v rimskem parlamentu Tatjano Rojc in podpredsednikom Slovenske prosvetne zveze iz Celovca Jankom Mallejem. Gostimo predsednika sveta slovenske manjšine Primorsko goranske županije Vasjo Simoniča in odhajajočega generalnega konzula v Monoštru Borisa Jesiha.
V Šentvidu pri Stični prisluhnemo zamejskim zborom, sodelujočim na jubilejnem 50. Taboru slovenskih pevskih zborov in se v Umagu pridružimo zaključku dopolnilnega pouka slovenščine. Učenci koprske osnovne šole Antona Ukmarja so ob koncu šolskega leta izdali knjigo »Slovenski otroci na Tržaškem«, v kateri so zbrali pričevanja znanih tržaških Slovencev. Več tudi zborniku Zamejski, obmejni, čezmejni, ki odstira pogled na rojake v Furlaniji Julijski krajini deset let po vstopu matične Slovenije šengensko območje. Gostimo porabsko rojakinjo Vero Gašpar, dobitnico najvišjega madžarskega priznanja na področju manjšinske kulture. S Katarino Pajnić pa se pogovarjamo o njenem turističnem projektu Slo Kor Tur, s katerim predstavlja zgodovino in življenje koroških Slovencev. Prisluhnite!
Kdo so Slovenci v Italiji in kakšen je, tudi v luči predlogov za spremembe zaščitnega zakona, njihov trenutni položaj? Poročamo o neustreznem odnosu medijev do narodnih manjšin na Hrvaškem, slabšanju njihovega položaja in krepitvi sovražnega govora. Pridružimo se Slovencem na Madžarskem na njihovem tradicionalnem Porabskem dnevu. V Gradcu pa skupaj s slovenskimi študenti praznujemo 45-letnico delovanja njihovega kluba.
Trenutne politične razmere v Avstriji so morda v prid koroškim Slovencem in bi jih veljalo izkoristiti, je prepričan politolog doktor Karl Hren. Gostimo slovensko veleposlanico na Hrvaškem Smiljano Knez, ki odhaja iz Zagreba. Pokličemo v Števerjan, ki mu bo še naprej županovala Franca Padovan. V Andovcih, kjer so ponosni na svojo Vražjo pot, se ustavimo v njihovi sobi pobega. Tudi nogometu se ne bomo izognili. Na avstrijskem Koroškem bo prihodnje leto potekalo evropsko nogometno prvenstvo narodnih skupnosti in priprave so v polnem teku. Kako pa bodo rojaki spremljali kvalifikacijsko tekmo med nogometnima reprezentancama Slovenije in Avstrije?
Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik iz Celovca praznuje 25-letnico samostojnega delovanja. Začetki zbiranja etnološkega gradiva koroških Slovencev pa segajo v 60 leta prejšnjega stoletja. Več o delovanju inštituta nekoč in danes, pa tudi o političnih pritiskih nanj v tokratni oddaji. Z doktorjem Milanom Bufonom se pogovarjamo o mejah in obmejnih skupnostih na Slovenskem ter njihovi čezmejni vpetosti tudi v življenje porabskih Slovencev. Tamara Šuligoi je odraščala v Gorici, srednjo šolo obiskovala v Celovcu, v Ljubljani pa je magistrirala na oddelku za prevajalstvo na Filozofski fakulteti. V svoji nagrajeni magistrski nalogi je na primeru slovenskih organizacij na Goriškem raziskovala, kako je s slovenščino v stiku z drugimi jeziki. Kaj je ugotovila? Prisluhnite oddaji, v kateri se tokrat odpravimo tudi v Zagreb. V tamkajšnjem Slovenskem domu so predstavili že drugo knjigo o Slovencih v hrvaškem športu.
Gostimo porabsko Slovenko Andrejo Kovač, novo predsednico Zveze Slovencev na Madžarskem. Pridružimo se mladim rojakom iz mreže MAJ na obisku v Monoštru in Potrni, kjer je središče Slovencev na avstrijskem Štajerskem. Spoznate lahko Viktorja Dolenca, ki je tudi z idejo za postavitev Narodnega doma v Trstu pustil neizbrisen pečat. O Tržaških prikaznih, zbirki 9 novel, pripoveduje Dušan Jelinčič, eden najbolj priljubljenih sodobnih slovenskih književnikov. Spregovorimo pa tudi o krepitvi vezi med Glasbeno šolo Ilirska Bistrica in glasbeno šolo Ivana Matetića Ronjgova na Reki.
Shod zoper ustaške in neonacistične shode v Pliberku. Kakšna prihodnost se obeta slovenskemu programu italijanske javne RTV? Pobuda Sanje za Mirjam, v spomin na tržaško profesorico Mirjam Brajkovič, ki povezuje in spodbuja k sodelovanju. Tudi slovenske urice za najmlajše v knjižnici v Karlovcu so rezultat sodelovanja in to z novomeško knjižnico Mirana Jarca. Predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök pa se po skoraj 29 letih poslavlja z mesta vodje te krovne slovenske organizacije. O začetkih svojega poslanstva, ki niso bili lahki, padanju meja in doseženem, več v tokratni oddaji. Prisluhnite!
Na Hrvaškem so potekale manjšinske volitve, na katerih zapletov ni manjkalo. Kako pa je slovenska narodna skupnost tokrat izkoristila možnosti, ki jih ponuja zakonodaja? Odpravimo se v Pliberk, kjer Iniciativa za prepoved ustaških in nacističnih shodov na Koroškem pripravlja protestni shod in kjer domače Kulturno društvo praznuje 20-letnico delovanja. V Monoštru se pridružimo sedmerici osnovnošolcev, ki so sodelovali na državnem tekmovanju iz slovenščine. Kako najmlajšim prek pravljic približati slovenski knjižni jezik, pa se pogovarjamo s tržaško Slovenko Janiko Škerl. Prisluhnite!
Revija Primorska poje pol stoletja povezuje slovenske zbore iz matične domovine in sosednjih držav ter s čezmejnimi koncerti pomaga ohranjati skupni slovenski kulturni prostor. Letos se je pevska družba ustavila tudi v Reziji. Sredi aprila so v kulturnem domu na Ravanci nastopili zbori in vokalne skupine iz tržaške, goriške in videmske pokrajine, pridružili pa so se jim tudi pevke in pevci iz Izole in Nove Gorice. Koncertu Primorska poje v Reziji, na katerem so se poklonili etnologu Milku Matičetovu, lahko slišite v oddaji Sotočja.
Lastovke so priletele, z njimi príšla je pomlad. Tako se začne pesem Pomlad Pavleta Kernjaka, rdeča nit letošnjega koncerta Koroška poje. V celovškem domu glasbe se je 11 malih vokalnih skupin iz vseh treh koroških dolin poklonilo temu znanemu koroškemu slovenskemu skladatelju, ki je navdih črpal predvsem iz ljudskih pesmi. Med nastopajočimi so bili znani Kvintet bratov Smrtnik in oktet Suha. Predstavili so se tudi Dekleta Smrtnik, vokalna skupina Klika iz Železne Kaple in skupina Antamina iz Dobrle vasi. Večji del koncerta, ki ga pripravlja Krščanska kulturna zveza iz Celovca, lahko slišite v tokratni oddaji.
Predsednika krovnih organizacij SLovencev v Italiji sta obiskala Kanalsko dolino in se s pristojnimi pogovarjala o večjezičnem modelu pouka. Kaj povezuje nekdanjo senatorko in poslanko v italijanskem parlamentu Tamaro Blažina, dolgoletnega predsednika Kmečke zveze iz Trsta Alojza Debelisa, družino Mukič, tesno povezano s Porabjem, in Janeza Stergarja, predsednika ljubljanskega Kluba koroških Slovencev? Minuli teden so za svoj trud pri izboljšanju položaja Slovencev v sosednjih državah dobili visoka državna odlikovanja. Nekoliko bolje jih lahko spoznate v tokratni oddaji. Predstavljamo tudi športno legendo slovenskih korenin, 90-letnega Nikolo Turka. Z razstavo so se mu poklonili v Slovenskem domu v Zagrebu.
Člani zveze slovenski društev na Hrvaškem so na skupščini razpravljali tudi o bližajočih se manjšinskih volitvah. Eno ključnih vprašanj je, kako dobiti kandidate in kako spodbuditi rojake, da volijo. S tržaško raziskovalko Norino Bogatec se pogovarjamo o mlajših generacijah rojakov v Italiji, ki volijo drugače kot njihovi straši. Slovenska ledinska in hišna imena na avstrijskem Koroškem so od leta 2010 uvrščena na avstrijski seznam nesnovne dediščine Unesca. Zasluge za to imata zemljevida teh imen v Kotmari vasi in Selah. Danes je izšlo že 9 tovrstnih zemljevidov, nastajajo pa tudi novi. Že izdani so dostopni na osveženem kulturnem spletnem portalu slovenskih ledinskih in hišnih imen – fluled.szi.at. Več lahko slišite o 25. Koroški kuhariji, ki bo prvič na avstrijskem Koroškem, pridružimo pa se tudi porabskim slovenskim upokojencem, ki so gostili člane literarne sekcije iz beltinškega doma Janka Škrabana. Prisluhnite!
Iz Kanalske doline na skrajnem severu Italije prihajajo klici na pomoč, saj tam živeča slovenska skupnost umira. Kaj se dogaja, pojasnjuje doktorica Nataša Gliha Komac, predsednica Slovenskega kulturnega središča Planika. Z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Köleš Kiss se pogovarjamo o aktualnem dogajanju in pripravah na jesenske lokalne volitve. Gostimo koroška slovenska umetnika - Izidorja Sterna, ki piše in riše na porcelan, ter slikarja in karikaturista Mirka Malleja. Belo zlati trenutki in koroške karikature – razstavi njunih del - sta uvod v letošnje koroške avstrijskem kulturne dneve v Ljubljani. Ustavimo se tudi v arhivu na Reki, ki že vrsto let sodeluje s slovenskimi ustanovami, tudi ob letošnjem obeleževanju 300. obletnice razglasitve Reke za svobodno cesarsko pristanišče.
Nova predsednica krovne Slovenske kulturno gospodarske zveze Ksenija Dobrila je predsednica posvetovalnega Paritetnega odbor za vprašanja slovenske narodne skupnosti v Italiji. Katera vprašanja so najbolj pereča, nas zanima v tokratni oddaji. Gostimo Miho Vavtija, glasbenega pedagoga na Slovenski glasbeni šoli dežele Koroške. Eden od zelo dejavnih koroških Slovencev vodi godbo na pihala in Big Band iz Šmihela ter ansambel New Times Jazz Combo, njegovi učenci pa zmagujejo na deželnih glasbenih tekmovanjih. K Slovencem na Reki so Pomladi naproti prišli v goste rojaki iz Pulja. V Verici pa so prvič predstavili prekmurski prevod Malega princa izpod peresa porabskega rojaka Akoša Dončeca. Kako Malega kraliča sprejemajo v Porabju? Prisluhnite!
Več o zamolčanih žrtvah fašizma v Bazovici in na Opčinah pri Trstu. Gostimo 27-letno Svetlano Wakounig, podpredsednico krovnega Narodnega sveta koroških Slovencev, ki je prepričana, da mlade rojake zanima tako zgodovina kot prihodnost slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem. Nas pa zanima, ali so mladi dovolj slišani. Z doktorema Klemnom Lahom, lektorjem za slovenski jezik na novo odprtem lektoratu na Reki, se pogovarjamo o velikem zanimanju za študij slovenistike. Ustavimo pa se tudi na slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku, ki je po zimskem premoru vnovič odprla vrata za obiskovalce.
Čas sprememb je bilo geslo 27. deželnega kongresa Slovenske kulturno gospodarske zveze. Kakšne bodo spremembe in kakšno je sporočilo kongresa, lahko slišite v tokratni oddaji. Gostimo filozofinjo in borko za pravice žensk Nadeždo Čačinović, kritično do razmer na Hrvaškem. V Celovcu prisluhnemo koncertu Koroška poje, na katerem so se male vokalne skupine poklonile skladatelju in zborovodji Pavletu Kernjaku. V Monoštru pa prelistamo roman pisatelja Štefana Kardoša z naslovom Stric Geza gre v Zaturce, prestavljen tudi v porabsko slovensko narečje.
Neveljaven email naslov