Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sotočja 12.8.2019

12.08.2019


Teden športa in jezika v Šentjanžu v Rožu in poletna glasbena delavnica v Tinjah, etnološko raziskovanje v Plešcah in vzpon porabskih Slovencev na Triglav. Kaj pa se dogaja z osnovno šolo v Gropadi?

Živahno v Šentjanžu in Tinjah

V Šentjanžu v Rožu se pridružimo mladim na 8. počitniškem tednu športa in jezika, ki so ga skupaj pripravili domača športno in prosvetno društvo ter Slovenska prosvetna zveza iz Celovca.

34 otrok in mladih, starih od 6 pa do 15 let, je dopoldne v K&K centru utrjevalo svoje znanje slovenščine, popoldne pa so se posvetili športnim dejavnostim. Večini je bilo najbolj všeč plavanje in plezanje.

Poslovodja Slovenske prosvetne zveze Mitja Rovšek je bil z letošnjo udeležbo zadovoljen.

»Kar me zelo veseli je, da je veliko 6,7 in 8-letnih otrok. To je za nas popestritev in zlata vredno, da se tako mali otroci zanimajo za slovenski jezik na avstrijskem Koroškem.«

Med udeleženci so bili večkratni »povratniki«, nekateri pa so bili prvič. Med njimi je bila tudi zelo zgovorna Julija Einspieler, ki se je v Bilčovs preselila iz Ljubljane. V Šentjanžu je bila že sicer že lani, vendar je bila še premajhna, da bi lahko ostala čez noč. Zdaj, ko je dopolnila 6 let, je lahko prespala v Centrisu in bila zato še bolj navdušena.

»Igramo se slovenščino, je full lepo.«

Za dopoldanski del pouka sta zadolžena Simona Javornik Ristič in Aljoša Ristič, avtorja projekta Vilina, s katerim na avstrijskem Koroškem spodbujata zanimanje za učenje slovenščine na drugačen način, prek igre. Najnovejše raziskave so namreč pokazale, da se tako lahko otroci zelo hitro naučijo jezika, pravi Simona Javornik Ristič. Na tednu športa in jezika v Šentjanžu sta bila zadolžena za pedagoški del, čeprav nista pedagoga.

»Vsako dnevno od 2 do 4 ure, odvisno od razpoloženja otrok. Vsi vemo, da otroci kakšen dan malo manj spijo. Mi smo poletna in otrokom prijazna šola, zato se jim prilagajamo. Poleg učenja, ki traja dve, tri ure, poteka vsa komunikacija cel dan v slovenskem jeziku. Priznam, da midva nisva dobra v nemškem jeziku in otroci to vedo in z nama komunicirajo absolutno samo v slovenskem jeziku. Kaj se zgodi? Prvi, drugi, tretji dan je še pristna nemščina, potem začnejo razmišljati v slovenskem jeziku. To je v bistvu pasiven način učenja, ki pa se vtisne globoko v podzavest.«

Udeleženci, prišli so z avstrijske Koroške, z Dunaja in Ljubljane, so bili, kot lahko slišite v tokratni oddaji, navdušeni.

Navdušeni so bili tudi sodelujoči na 12. poletni glasbeni delavnici v Tinjah, ki sta jo pripravila tamkajšnji Katoliški dom prosvete in Krščanska kulturna zveza iz Celovca. 23 pevk in pevcev, večina z avstrijske Koroške, nekaj pa tudi iz Slovenije, je izpopolnjevalo svojo vokalno tehniko in se pripravljalo na sklepni koncert.

Temelje za poletno glasbeno delavnico, koncept zanjo je postavil Edi Oraže, ki jo je vodil 10 let, pojasnjuje vodja Daniel Sturm, vesel, da se nadaljuje in da je zanimanja vse več.

»Zdaj smo tam, kjer želimo biti. Ponudba je kakovostna predvsem za želeno ciljno skupino. Doseči želimo pevke in pevce slovenskih zborov in skupin tu na avstrijskem Koroškem. Reklama gre tudi v Slovenijo in pomembno se nam zdi, da pride do povezovanja. Vsako leto  pride nekaj pevk in pevcev tudi iz Slovenije. Lepo je, da tako nastajajo stiki. Da pesem dejansko združuje, dokazuje tudi zanimanje nemško govorečih in vsako leto imam enega ali dva.«

Pomembni so tudi vrhunski mentorji, ki sodelujejo na delavnici. Umetniška vodja je že drugo leto znana jazz pevka Ana Bezjak, ki poučuje petje na jazz oddelku mariborskega Konservatorija za glasbo. Na delavnici kot korepetitor, zadolžen za ritmiko, poučuje znani koroški slovenski glasbenik Tonč Feinig, za vokalno tehniko sta zadolženi tudi Karin Zemljič, znana mariborska jazz in pop pevka, ki je končala študij na celovškem Konservatoriju za glasbo, ter Vesna Petković, docentka na beograjski univerzi za umetnost, ki je jazz petje študirala v Gradcu.

»To je bil tudi namen te delavnice, da udeležencem nudimo zelo dobre, kakovostne predavatelje.«

Duh Motowna (Soul of Motown) je bil naslov tokratne delavnice, program pa namenjen spoznavanju skladb znamenite produkcijske hiše, s katero so sodelovali Stevie Wonder, Marvin Gaye, The Supremes in drugi, pojasnjuje Ana Bezjak.

»Letos smo se odločili posvetiti naših pet dni raziskovanju zgodovine ameriške popularne glasbe, ki je vplivala na vse, kar dandanes slišimo po radiu. Bi rekla, da kar vseh popularnih, modernih zvrsti, ki temeljijo na afroameriškem vplivu na glasbo šestdesetih, ko so bili temnopolti Američani prvič izpostavljeni kot glavni izvajalci, glavne zvezde. …Značilnost te glasbe je, da je polna spremljevalnih vokalov, torej veliko hormonskih spremljav glavnim melodijam. «

Nekateri udeleženci prihajajo že vrsto let, nekateri so bili letos prvič. Med njimi tudi Ksenja Pirc, ki je skupaj z možem prišla na delavnico.

»Oba sva že vse življenje navdušena zborista. Za delavnico pa sva izvedela po naključju, na koncertu umetniške vodje Ane Bezjak. Po koncertu sva ji čestitala in se pozanimala, ali jo je mogoče kje slišati v vlogi pedagoginje. Omenila je to delavnico, ki ima že dolgo tradicijo, in sva se prijavila. Zelo, zelo uživava v družbi, v petju, znanju mentoric, ki so izvrstne, v zelo dobro organizaciji in namestitvi.«

Presenečena je zaradi hitrega, intenzivnega učenja, energije, ki so jo vsi polni in ki ne popušča, pravi Ksenja Pirc, vajena počasnejšega tempa. Nove pristope poučevanja pa bo, dodaja, tudi sama uporabila pri svojem delu zborovodje.

18-letna Anja Smolnik, poje, kot pravi, že vse življenje. Jeseni bo začela predštudij jazz petja na celovškem konservatoriju, zato je bila poletna glasbena delavnica v Tinjah idealna priložnost za pripravo.

»Super je, vsako leto znova je užitek sodelovati na delavnici. Spoznavaš super ljudi, mentorji so odlični, veliko se naučimo, tako da zelo uživam. Najbolj me navduši energija v tem glasbenem stilu, ker je to res vesela glasba.«

Izpopolnjevanje vokalne tehnike je zelo naporno in zahtevno, opozarja mentorica Karin Zemljič, saj pojejo 10, 12 ur dnevno in to zelo različne skladbe. Prepričana pa je, da je eden najpomembnejših dosežkov te delavnice pogum, ki ga dobijo udeleženci.

»Letos jih je sicer malo manj, predvsem nam manjkajo fantje, zato apeliram na vse fante, ki to poslušajo in radi prepevajo, da se nam prihodnje leto pridružijo. Zagotovo jim ne bo žal, če ne drugega zato, ker je veliko lepih deklet.«

Kako so se udeleženke in udeleženci letošnje glasbene delavnice v Tinjah pripravljali na sklepni koncert, lahko slišite v tokratni oddaji.

Bo pa petje še naprej odmevalo v Domu prosvete v Tinjah. Med 19.in 24. avgustom bo namreč potekal prvi mojstrski tečaj, ki ga bosta vodila uveljavljena operna pevca, mezzosopranistka Bernarda Fink in basbaritonist Marcos Fink.

Živahno v Plešcah in širši okolici

Letošnji poletni tabor v okviru etnološke zbirke Palčava šiša poteka v sklopu projektov delovne skupine za ljubitelje etnologije pri Slovenskem etnološkem društvu in ob sodelovanju Pokrajinskega muzeja Kočevje, Pomorskega in zgodovinskega muzeja Hrvaškega primorja z Reke, Društva Osilniška dolina, podružnice Matice Hrvaške iz Čabra in SKD Gorski kotar. Enotedenski program predvideva raziskovanje na terenu pod strokovnim vodstvom, ob večerih različne delavnice, predavanja, filmske in knjižne predstavitve, sklenil ga bo pripovedni večer v petek, v soboto pa bo sledil tradicionalni pohod na Sveto Goro z vaškim sejmom na pleškem trgu.

Osrednji pobudnik zanimive dejavnosti v okviru zbirke Palčava šiša je njen vodja, Marko Smole, sicer magister znanosti s področja elektrotehnike, a velik ljubitelj in poznavalec etnologije, ki je pozabi iztrgal zanimiva pričevanja, k raziskovanju pritegnil številne domačine in se uspešno zavzemal za priznavanje lokalnih govorov, danes vpisanih v seznam nesnovne dediščine obeh držav, slovenske in hrvaške.

Letošnja dejavnost tabora obsega kot običajno, terensko delo in bogat spremljevalni program. Raziskovanje stavbne arhitekture je prve dni na terenu prineslo nova spoznanja, je Marjani Mirković povedal Marko Smole.

V pomemben čezmejni projekt Claustra Alpium Iuliarum je vključen tudi reški Pomorski in zgodovinski muzej hrvaškega primorja, ki že več let podpira tudi dejavnost in delavnice v okviru Palčave šiše, poudarja kustosinja Ivana Šarić Žic, prepričana, da bi morala tudi širša javnost bolje spoznati samo zbirko:

»Na srečo in v moje veliko zadovoljstvo sem bila že večkrat na delavnici. Markovo delo poznam že približno deset let, še ko sem delala kot etnolog konservator pri varstvu same Palčave šiše in njenem vpisu na hrvaški seznam kulturne dediščine. Ta njegov nalezljiv entuziazem, delo, ki ga z ljubeznijo že leta vlaga v delavnico, zelo dobro priča o pomenu tega projekta in velikem vloženem trudu.«

Ob večerih v Palčavi šiši potekajo spremljevalne prireditve, odprte za javnost. Tako se bodo do 17.8. zvrstile pekovska delavnica, projekcija filma o potomcih Kočevarjev s Kozjega vrha avtorja Rasima Karalića iz Delnic, Dejan Troha iz Prezida bo spregovoril o krajevni cerkveni arhitekturi, Simona Kavčič pa nastopila s predstavo Hudič žene polhe past. Tabor bo v petek sklenil pripovedni večer, posvečen spominu na Bojana Pajniča, v soboto pa vse vabijo na Sveto Goro in pleški sejem.

Porabski Slovenci vnovič na Triglavu

Porabski Slovenci iz Andovcev so se tudi letos podali na Triglav. Predsednik domačega kulturnega in turističnega društva Karel Holec, ki organizira vzpon, je bil na Triglavu že 15.

»Bilo je dobro, uživali smo vsaj meter, vsak korak, saj smo imeli dobro vreme in je bil dostop do Kredarice najlažji doslej. Vzpon na sam vrh pa nam je nekoliko zagrenila nesreča, ki se je zgodila malo pred našim prihodom na Kredarico.«

16 andovskih planincev je na poti spremljalo pet gornikov, ki jim že od začetkov pred 5 leti pomagajo, da pridejo na sam vrh. Prvotno so načrtovali, da bi se na vrh povzpelo 8 planincev, toda zaradi nesreče je večina ostala na Kredarici.

»Do vrha lahko prideš samo, če se sam tako odločiš. Pomembna je fizična in psihična priprava na vzpon, če en umanjka, je varneje ostati na Kredarici. Dva sva ob spremstvu dveh gornikov prišla do vrha in razvila napis Porabski Slovenci ter tako končali našo letošnjo pot.«

Se je pa Karel Holec naslednje jutro še enkrat povzpel na najvišji slovenski vrh in užival v sončnem vzhodu.

Več v tokratni oddaji, v kateri podrobneje spregovorimo o težavah praznega šolskega poslopja v Gropadi, kamor so želeli naseliti šolo za pse vodnike, vendar so se domačini, ki si želijo, da bi tam vnovič zaživela šola, temu uprli.


Sotočja

873 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Sotočja 12.8.2019

12.08.2019


Teden športa in jezika v Šentjanžu v Rožu in poletna glasbena delavnica v Tinjah, etnološko raziskovanje v Plešcah in vzpon porabskih Slovencev na Triglav. Kaj pa se dogaja z osnovno šolo v Gropadi?

Živahno v Šentjanžu in Tinjah

V Šentjanžu v Rožu se pridružimo mladim na 8. počitniškem tednu športa in jezika, ki so ga skupaj pripravili domača športno in prosvetno društvo ter Slovenska prosvetna zveza iz Celovca.

34 otrok in mladih, starih od 6 pa do 15 let, je dopoldne v K&K centru utrjevalo svoje znanje slovenščine, popoldne pa so se posvetili športnim dejavnostim. Večini je bilo najbolj všeč plavanje in plezanje.

Poslovodja Slovenske prosvetne zveze Mitja Rovšek je bil z letošnjo udeležbo zadovoljen.

»Kar me zelo veseli je, da je veliko 6,7 in 8-letnih otrok. To je za nas popestritev in zlata vredno, da se tako mali otroci zanimajo za slovenski jezik na avstrijskem Koroškem.«

Med udeleženci so bili večkratni »povratniki«, nekateri pa so bili prvič. Med njimi je bila tudi zelo zgovorna Julija Einspieler, ki se je v Bilčovs preselila iz Ljubljane. V Šentjanžu je bila že sicer že lani, vendar je bila še premajhna, da bi lahko ostala čez noč. Zdaj, ko je dopolnila 6 let, je lahko prespala v Centrisu in bila zato še bolj navdušena.

»Igramo se slovenščino, je full lepo.«

Za dopoldanski del pouka sta zadolžena Simona Javornik Ristič in Aljoša Ristič, avtorja projekta Vilina, s katerim na avstrijskem Koroškem spodbujata zanimanje za učenje slovenščine na drugačen način, prek igre. Najnovejše raziskave so namreč pokazale, da se tako lahko otroci zelo hitro naučijo jezika, pravi Simona Javornik Ristič. Na tednu športa in jezika v Šentjanžu sta bila zadolžena za pedagoški del, čeprav nista pedagoga.

»Vsako dnevno od 2 do 4 ure, odvisno od razpoloženja otrok. Vsi vemo, da otroci kakšen dan malo manj spijo. Mi smo poletna in otrokom prijazna šola, zato se jim prilagajamo. Poleg učenja, ki traja dve, tri ure, poteka vsa komunikacija cel dan v slovenskem jeziku. Priznam, da midva nisva dobra v nemškem jeziku in otroci to vedo in z nama komunicirajo absolutno samo v slovenskem jeziku. Kaj se zgodi? Prvi, drugi, tretji dan je še pristna nemščina, potem začnejo razmišljati v slovenskem jeziku. To je v bistvu pasiven način učenja, ki pa se vtisne globoko v podzavest.«

Udeleženci, prišli so z avstrijske Koroške, z Dunaja in Ljubljane, so bili, kot lahko slišite v tokratni oddaji, navdušeni.

Navdušeni so bili tudi sodelujoči na 12. poletni glasbeni delavnici v Tinjah, ki sta jo pripravila tamkajšnji Katoliški dom prosvete in Krščanska kulturna zveza iz Celovca. 23 pevk in pevcev, večina z avstrijske Koroške, nekaj pa tudi iz Slovenije, je izpopolnjevalo svojo vokalno tehniko in se pripravljalo na sklepni koncert.

Temelje za poletno glasbeno delavnico, koncept zanjo je postavil Edi Oraže, ki jo je vodil 10 let, pojasnjuje vodja Daniel Sturm, vesel, da se nadaljuje in da je zanimanja vse več.

»Zdaj smo tam, kjer želimo biti. Ponudba je kakovostna predvsem za želeno ciljno skupino. Doseči želimo pevke in pevce slovenskih zborov in skupin tu na avstrijskem Koroškem. Reklama gre tudi v Slovenijo in pomembno se nam zdi, da pride do povezovanja. Vsako leto  pride nekaj pevk in pevcev tudi iz Slovenije. Lepo je, da tako nastajajo stiki. Da pesem dejansko združuje, dokazuje tudi zanimanje nemško govorečih in vsako leto imam enega ali dva.«

Pomembni so tudi vrhunski mentorji, ki sodelujejo na delavnici. Umetniška vodja je že drugo leto znana jazz pevka Ana Bezjak, ki poučuje petje na jazz oddelku mariborskega Konservatorija za glasbo. Na delavnici kot korepetitor, zadolžen za ritmiko, poučuje znani koroški slovenski glasbenik Tonč Feinig, za vokalno tehniko sta zadolženi tudi Karin Zemljič, znana mariborska jazz in pop pevka, ki je končala študij na celovškem Konservatoriju za glasbo, ter Vesna Petković, docentka na beograjski univerzi za umetnost, ki je jazz petje študirala v Gradcu.

»To je bil tudi namen te delavnice, da udeležencem nudimo zelo dobre, kakovostne predavatelje.«

Duh Motowna (Soul of Motown) je bil naslov tokratne delavnice, program pa namenjen spoznavanju skladb znamenite produkcijske hiše, s katero so sodelovali Stevie Wonder, Marvin Gaye, The Supremes in drugi, pojasnjuje Ana Bezjak.

»Letos smo se odločili posvetiti naših pet dni raziskovanju zgodovine ameriške popularne glasbe, ki je vplivala na vse, kar dandanes slišimo po radiu. Bi rekla, da kar vseh popularnih, modernih zvrsti, ki temeljijo na afroameriškem vplivu na glasbo šestdesetih, ko so bili temnopolti Američani prvič izpostavljeni kot glavni izvajalci, glavne zvezde. …Značilnost te glasbe je, da je polna spremljevalnih vokalov, torej veliko hormonskih spremljav glavnim melodijam. «

Nekateri udeleženci prihajajo že vrsto let, nekateri so bili letos prvič. Med njimi tudi Ksenja Pirc, ki je skupaj z možem prišla na delavnico.

»Oba sva že vse življenje navdušena zborista. Za delavnico pa sva izvedela po naključju, na koncertu umetniške vodje Ane Bezjak. Po koncertu sva ji čestitala in se pozanimala, ali jo je mogoče kje slišati v vlogi pedagoginje. Omenila je to delavnico, ki ima že dolgo tradicijo, in sva se prijavila. Zelo, zelo uživava v družbi, v petju, znanju mentoric, ki so izvrstne, v zelo dobro organizaciji in namestitvi.«

Presenečena je zaradi hitrega, intenzivnega učenja, energije, ki so jo vsi polni in ki ne popušča, pravi Ksenja Pirc, vajena počasnejšega tempa. Nove pristope poučevanja pa bo, dodaja, tudi sama uporabila pri svojem delu zborovodje.

18-letna Anja Smolnik, poje, kot pravi, že vse življenje. Jeseni bo začela predštudij jazz petja na celovškem konservatoriju, zato je bila poletna glasbena delavnica v Tinjah idealna priložnost za pripravo.

»Super je, vsako leto znova je užitek sodelovati na delavnici. Spoznavaš super ljudi, mentorji so odlični, veliko se naučimo, tako da zelo uživam. Najbolj me navduši energija v tem glasbenem stilu, ker je to res vesela glasba.«

Izpopolnjevanje vokalne tehnike je zelo naporno in zahtevno, opozarja mentorica Karin Zemljič, saj pojejo 10, 12 ur dnevno in to zelo različne skladbe. Prepričana pa je, da je eden najpomembnejših dosežkov te delavnice pogum, ki ga dobijo udeleženci.

»Letos jih je sicer malo manj, predvsem nam manjkajo fantje, zato apeliram na vse fante, ki to poslušajo in radi prepevajo, da se nam prihodnje leto pridružijo. Zagotovo jim ne bo žal, če ne drugega zato, ker je veliko lepih deklet.«

Kako so se udeleženke in udeleženci letošnje glasbene delavnice v Tinjah pripravljali na sklepni koncert, lahko slišite v tokratni oddaji.

Bo pa petje še naprej odmevalo v Domu prosvete v Tinjah. Med 19.in 24. avgustom bo namreč potekal prvi mojstrski tečaj, ki ga bosta vodila uveljavljena operna pevca, mezzosopranistka Bernarda Fink in basbaritonist Marcos Fink.

Živahno v Plešcah in širši okolici

Letošnji poletni tabor v okviru etnološke zbirke Palčava šiša poteka v sklopu projektov delovne skupine za ljubitelje etnologije pri Slovenskem etnološkem društvu in ob sodelovanju Pokrajinskega muzeja Kočevje, Pomorskega in zgodovinskega muzeja Hrvaškega primorja z Reke, Društva Osilniška dolina, podružnice Matice Hrvaške iz Čabra in SKD Gorski kotar. Enotedenski program predvideva raziskovanje na terenu pod strokovnim vodstvom, ob večerih različne delavnice, predavanja, filmske in knjižne predstavitve, sklenil ga bo pripovedni večer v petek, v soboto pa bo sledil tradicionalni pohod na Sveto Goro z vaškim sejmom na pleškem trgu.

Osrednji pobudnik zanimive dejavnosti v okviru zbirke Palčava šiša je njen vodja, Marko Smole, sicer magister znanosti s področja elektrotehnike, a velik ljubitelj in poznavalec etnologije, ki je pozabi iztrgal zanimiva pričevanja, k raziskovanju pritegnil številne domačine in se uspešno zavzemal za priznavanje lokalnih govorov, danes vpisanih v seznam nesnovne dediščine obeh držav, slovenske in hrvaške.

Letošnja dejavnost tabora obsega kot običajno, terensko delo in bogat spremljevalni program. Raziskovanje stavbne arhitekture je prve dni na terenu prineslo nova spoznanja, je Marjani Mirković povedal Marko Smole.

V pomemben čezmejni projekt Claustra Alpium Iuliarum je vključen tudi reški Pomorski in zgodovinski muzej hrvaškega primorja, ki že več let podpira tudi dejavnost in delavnice v okviru Palčave šiše, poudarja kustosinja Ivana Šarić Žic, prepričana, da bi morala tudi širša javnost bolje spoznati samo zbirko:

»Na srečo in v moje veliko zadovoljstvo sem bila že večkrat na delavnici. Markovo delo poznam že približno deset let, še ko sem delala kot etnolog konservator pri varstvu same Palčave šiše in njenem vpisu na hrvaški seznam kulturne dediščine. Ta njegov nalezljiv entuziazem, delo, ki ga z ljubeznijo že leta vlaga v delavnico, zelo dobro priča o pomenu tega projekta in velikem vloženem trudu.«

Ob večerih v Palčavi šiši potekajo spremljevalne prireditve, odprte za javnost. Tako se bodo do 17.8. zvrstile pekovska delavnica, projekcija filma o potomcih Kočevarjev s Kozjega vrha avtorja Rasima Karalića iz Delnic, Dejan Troha iz Prezida bo spregovoril o krajevni cerkveni arhitekturi, Simona Kavčič pa nastopila s predstavo Hudič žene polhe past. Tabor bo v petek sklenil pripovedni večer, posvečen spominu na Bojana Pajniča, v soboto pa vse vabijo na Sveto Goro in pleški sejem.

Porabski Slovenci vnovič na Triglavu

Porabski Slovenci iz Andovcev so se tudi letos podali na Triglav. Predsednik domačega kulturnega in turističnega društva Karel Holec, ki organizira vzpon, je bil na Triglavu že 15.

»Bilo je dobro, uživali smo vsaj meter, vsak korak, saj smo imeli dobro vreme in je bil dostop do Kredarice najlažji doslej. Vzpon na sam vrh pa nam je nekoliko zagrenila nesreča, ki se je zgodila malo pred našim prihodom na Kredarico.«

16 andovskih planincev je na poti spremljalo pet gornikov, ki jim že od začetkov pred 5 leti pomagajo, da pridejo na sam vrh. Prvotno so načrtovali, da bi se na vrh povzpelo 8 planincev, toda zaradi nesreče je večina ostala na Kredarici.

»Do vrha lahko prideš samo, če se sam tako odločiš. Pomembna je fizična in psihična priprava na vzpon, če en umanjka, je varneje ostati na Kredarici. Dva sva ob spremstvu dveh gornikov prišla do vrha in razvila napis Porabski Slovenci ter tako končali našo letošnjo pot.«

Se je pa Karel Holec naslednje jutro še enkrat povzpel na najvišji slovenski vrh in užival v sončnem vzhodu.

Več v tokratni oddaji, v kateri podrobneje spregovorimo o težavah praznega šolskega poslopja v Gropadi, kamor so želeli naseliti šolo za pse vodnike, vendar so se domačini, ki si želijo, da bi tam vnovič zaživela šola, temu uprli.


25.12.2017

Sotočja 25.12.2017

»I'll be home for Christmas« je koroška slovenska skladateljica, pevka in igralka Katarina Hartmann naslovila božični koncert decembra leta 2012. Na odru Casineuma v Vrbi na Koroškem so se ji pridružili mednarodno uveljavljeni glasbeniki in pevke, sestre iz skupine Hartmann'ce, mladinski zbor Slovenske gimnazije iz Celovca in godalni orkester Promlád, slovenske glasbene šole na Koroškem. Ponovitev koncerta Katarine Hartmann je tudi poklon Milki Hartman, znani koroški slovenski pesnici. V letu 2017 je minilo 115 let od njenega rojstva in 20 let od smrti, z več koncerti pa so se je spomnili tudi rojaki na avstrijskem Koroškem.


18.12.2017

Sotočja 18. 12. 2017

Kaj prinaša akcijski načrt, ki ga ob izteku mandata pripravlja komisija RTV Slovenija za programske vsebine, povezane s Slovenci v sosednjih državah? Kaj pomeni kriza finančnega holdinga KB 1909 za slovensko manjšino v FJK? Ustavimo se v Miljah, kjer so Slovenci z vpisom v občinski statut dobili nov zagon, in v Monoštru na sprejemu pri generalnem konzulu Borisu JesihU. Potegnemo črto pod Slovenske dneve, ki jih je v Celovcu pripravil študentski klub. Kako pa so študenti zadovoljni z novo črno-modro avstrijsko vlado? Z učiteljico slovenščine v Gorskem kotarju Mirjano Žagar pa tudi o njeni ljubezni do slovenske kulture in o mladih, ki ne najdejo svojega mesta v slovenskih društvih.


11.12.2017

Sotočja 11.12.2017

Kaj vladi sporočajo rojaki, člani novoimenovanega sveta vlade za Slovence v zamejstvu? Razmere so vse boljše, razen na Hrvaškem, kjer se nerešena vprašanja med državam odražajo tudi pri statusu tam živečih Slovencev. Kakšne pa so razmere v Avstriji pred oblikovanjem nove vladne koalicije? O tem z vodjo sosveta slovenske narodne skupnosti pri uradu avstrijskega zveznega kanclerja Bernardom Sadovnikom. Z nominiranko za literarno nagradi Mira, tržaško Slovenko Vesno Guštin se pogovarjamo o prehranjevalnih navadah, običajih in receptih tržaškega podeželja. Z etnologinjo Jelko Pšajd pa o smrtnih šegah in pogrebnih praksah v Pomurju in Porabju, kjer zanimivi epitafi na nagrobnikih v domačem narečju pripovedujejo življenjske zgodbe ljudi.


04.12.2017

Sotočja 4.12.2017

Med Slovenci v sosednjih državah je vedno aktualna skrb za materni jezik in njegova narečja. Rojaki iz Videmske pokrajine ugotavljajo, da se je njihov položaj izboljšal, toda dežela bi lahko, pravijo, naredila več prav na področju narečij. V Porabju preverjamo, kako deluje slovenska vzorčna kmetija, ki postaja vzorčen primer za podobne projekte drugod po zamejstvu. S koroškim Slovencem mlajše generacije, glasbenikom Nikolajem Grilcem oziroma Nikolajem Efendijem predstavljamo njegov najnovejši projekt, ki pripoveduje o mestu, ki jim je vzelo ogenj. Glasbenikov drugi samostojni album z naslovom Temper spremlja knjiga – gledališka drama -, za katero upa, da bo kmalu dočakala uprizoritev. Pridružimo pa se tudi rojakom v Zagrebu na njihovem tradicionalnem alpinističnem večeru.


27.11.2017

Sotočja 27.11.2017

Predstavništvo slovenske manjšine v Furlaniji Julijski krajini potrebuje spremembe, ugotavljata raziskovalki iz Trsta Sara Brezigar in Zaira Vidau. Kakšne naj bi bile te spremembe in kako je dejansko z zaščito slovenske skupnosti v Italiji, nas zanima v tokratni oddaji. Slišite lahko, kako so s svojim položajem zadovoljni porabski Slovenci in prekmurski Madžari, kaj si želijo in kaj si lahko obetajo. Ustavili smo se na slovenskem knjižnem sejmu, ki je v fokus postavil tudi koroškega slovenskega literata Florjana Lipuša in gostimo reško slikarko Ludmilo Ličen, ki se na 26. samostojni razstavi predstavlja s skicami in oljnimi slikami »morčičev«, simbolom mesta Reka.


20.11.2017

Sotočja 20.11.2017

Slovesno praznovanje 70-letnice neprekinjenega delovanja kulturno prosvetnega društva Bazovica z Reke ponuja priložnost za pogled tako v pestro zgodovino kot v prihodnost. Ustavimo se v Poreču, kjer je SKD Oljka ob 10-letnico delovanja kočno dobilo svoje prostore. Z uglednim tržaškim novinarjem Sašo Rudolfom se pogovarjamo o njegovem očetu Ivanu Rudolfu in o slovenščini, ki jim, pravi, pomeni vse. Gostimo literatko in prevajalko iz Téšinje v Rožu Ivano Kampuš, ki nas z zbirko kratkih zgodb vabi na polet v svoj svet, poln vere v dobro in optimizma. Pridružimo pa se tudi rojakom v Monoštru, ki so slovesno zaznamovali 10-letnico maševanja v slovenskem jeziku.


13.11.2017

Sotočja 13.11.2017

V Rimu sta se zunanja ministra Slovenije in Italije med drugim pogovarjala, kako zagotoviti slovenski skupnosti, da bo tudi v prihodnje imela svojega predstavnika v italijanskem parlamentu. Kaj sta se dogovorila, lahko slišite v tokratni oddaji. Pod geslom »Govorim svoj jezik« je v Porabju potekalo 4. srečanje pobude Slovenščina v družini. Za slovenščino skrbijo tudi zamejski športni klubi. Eden takšnih je Koš iz Celovca, največji košarkarski klub na avstrijskem Koroškem, ki praznuje 20-letnico delovanja. Na Reki pa je vse bliže praznovanje 70-letnice Slovenskega doma Bazovica. Zato v tokratni oddaji gostimo Božo in Jožeta Grlico, v društvu dejavna že več kot pol stoletja.


06.11.2017

Sotočja 6. 11. 2017

Kaj je prinesel sporazum o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine na Madžarskem in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji, podpisan pred 25 leti? Kakšne težave rojakom na Tržaškem povzroča pretirana birokracija na področju kmetijstva? Odgovore lahko slišite v tokratnih Sotočjih. Gostimo Sarah in Tanjo Rogaunig, avtorici dokumentarnega filma z naslovom Babi, povej. Novinarki v raziskujeta, kako so se rojaki na avstrijskem Koroškem v začetku 20. stoletja soočali s dejstvom, da je slovenščina postala politična tema. Posvetimo pa se tudi pestremu kulturnemu dogajanju med rojaki v hrvaški Istri. Prisluhnite!


23.10.2017

Sotočja 23.10.2017

Prvi italijanski parlamentarec slovenskega rodu, senator Darko Bratina je bil tudi prvopodpisani pod predlog zaščitnega zakona za slovensko narodno skupnost. O njegovih vizijah, aktualnih tudi danes, podrobneje v tokratni oddaji. Povabimo vas v Šentjakob na avstrijskem Koroškem, na multimedijski koncert ženskega pevskega zbora Rož »Shiva šiva«. Posvečen je pesmim o in ob delu, ki jih danes le še redko slišimo. V taktu globalne glasbe mora namreč danes tudi človek funkcionirati kot stroj. V Matuljih se pridružimo rojakom na njihovem prvem organiziranem srečanju in se v Andovcih na vražji poti pridružimo vsem, ki se ne bojijo porabskih čarovnic in drugih nenavadnih likov.


16.10.2017

Sotočja 16.10.2017

Po parlamentarnih volitvah v Avstriji bomo z novinarjem celovškega tednika Novice Jankom Kulmeschem pokomentirali izide volitev ter skušali oceniti, kaj rezultati pomenijo za koroške Slovence. Ustavili se bomo v Reziji, kjer so odprli nov kulturno-muzejski center na Solbici, posvečen rezijanskemu pravljičarstvu. Obudili bomo še nekaj spominov na dogajanje pred četrt stoletja, ko je bila ustanovljena krovna Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Pridružili se bomo tudi rojakom v Budimpešti, ki praznujejo 27-letnico delovanja svojega društva, in se odpravili na Gornji Senik, kjer so odkrili doprsni kip Avgusta Pavla. Več pa boste lahko slišali tudi o mednarodni likovni koloniji mladih, ki že 47 let povezuje mlade umetnike iz štirih držav.


09.10.2017

Sotočja 9.10.2017

Zveza slovenskih društev na Hrvaškem obeležuje 25-letnico delovanja. Kakšni so njeni načrti v manjšinam ne ravno naklonjenih časih in kako zagotoviti, da bo njihov glas dejansko slišen tudi v hrvaškem saboru, nas zanima v tokratni oddaji. V Umagu PA so na tamkajšnji osnovni šoli, na pobudo slovenskega kulturnega društva Ajda, začeli s poukom slovenščine. Zanimanje je, pravijo, veliko. O sožitju in spravi na avstrijskem Koroškem, 97 let po plebiscitu, se pogovarjamo s predsednikom Zveze slovenskih organizacij Marjanom Šturmom, enim od pobudnikov skupne spominske slovesnosti v Velikovcu. Ustavimo se v Trstu, kjer so na 49. Barkovljanki dejavno sodelovali tudi rojaki iz Furlanije Julijske krajine. Spoznate pa lahko tudi učitelja slovenskega jezika v Monoštru, Madžara Norberta Gerenčerja, ki je prepričan, da se človek z veseljem ukvarja s stvarmi, ki so mu blizu srca. In njemu je blizu slovenščina. Zakaj? Prisluhnite oddaji!


02.10.2017

Sotočja 2.10.2017

Bodo Slovenci v Furlaniji Julijski krajini v prihodnje imeli svojega predstavnika v Rimu?Vprašanje je spet aktualno. Italijanski parlament je namreč vnovič začel razpravo o novi volilni zakonodaji. So obeti tokrat boljši? Preverjamo, kaj je dejansko prinesla združitev dveh koroških bank v Posojilnico Bank. Po zaprtju dveh tretjin poslovalnic, so letošnji poslovni rezultati spodbudni, pravi direktor Lorenz Kumer, prepričan, da bodo morale organizacije koroških Slovencev strniti vrste. Na Reki se pridružimo mladinskim slovenskim zamejskim organizacijam, ki so razpravljale o enem ta hip pomembnejših vprašanj – kako spodbuditi mlade za aktivnejše delovanje znotraj slovenskih organizacij. Obudimo pa tudi spomin na usodo madžarskih beguncev, ki so v letih 1956 in 1957 pribežali v Slovenijo.


25.09.2017

Sotočja 25.9.2017

Kaj prinaša lani sprejeta reforma splošnega šolstva v Avstriji in kako predvolilni čas vpliva na uveljavitev načrtovanih sprememb, se pogovarjamo s Sabino Sandrieser, vodjo oddelka za manjšinsko šolstvo pri koroškem deželnem šolskem svetu, ki ga tudi čakajo spremembe. Raziskujemo, zakaj je v Kanalski dolini skoraj 300 otrok ostalo brez pouka slovenščine. Gostimo Andrejo Korpič, Prekmurko, ki bo rojakom v Porabju pomagala pri organizaciji kulturnih dogodkov in povezovanju s Slovenijo. Predstavljamo pa tudi pred 120 leti rojenega rojaka Janka Ambroža Testena, frančiškana, slikarja samouka, ki mu pravijo tudi hrvaški Chagall.


18.09.2017

Sotočja 18.9.2017

Avstrija na manjšinskem področju v zadnjih letih ni naredila nobenega napredka, finančne podpore narodnim skupnostim so že več kot dvajset let enake, zato moramo dvignit glas, pravi Bernard Sadovnik. Predsednik sosveta za slovensko narodno skupnost pri uradu zveznega kanclerja je eden od sogovornikov v tokratni oddaji. Ustavimo se v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, ki je novo sezono začel na Slofestu, in se pridružimo učencem v Škednju pri Trstu, ki so šolsko leto začeli v obnovljeni šoli. Spregovorimo tudi o uspešnem sodelovanju reške osnovne šole Pečine z osnovno šolo iz Kidričevega in preverjamo, kako potekajo priprave na Miss Porabja.


11.09.2017

Sotočja 11.9.2017

Računsko sodišče je v reviziji učinkovitosti dodeljevanja sredstev Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za leto 2015 ugotovilo več pomanjkljivosti in nepravilnosti. Ne gre za šolski primer učinkovitega ravnanja z javnimi sredstvi, pravi predsednik sodišča Tomaž Vesel. Kako učinkovit pa je Urad pri odpravi ugotovljenih nepravilnosti, preverjamo v tokratni oddaji. Zanima nas, kako bo v prihodnje s slovenistiko na dunajski univerzi in kaj za jesen načrtujejo v tamkajšnjem Slovenskem inštitutu. Vabimo vas v Trst na 3. Slofest – festival, posvečen slovenski kulturi v Italiji, in k rojakom v Gorski kotar, kjer kmetijstvo vse bolj povezujejo s turizmom. Anita Pintar, ki se ukvarja z ekološkim kmetovanjem, skrbi tudi za ohranitev ljudskih običajev. Skupaj s folklorno skupino iz porabskih Sakalovcev pa praznujemo 20-letnico delovanja.


04.09.2017

Sotočja 4.9.2017

O položaju slovenske manjšine na Hrvaškem, tudi v luči ne prav toplih odnosov med državama, se pogovarjamo s slovensko veleposlanico v Zagrebu doktorico Smiljano Knez, ki je prepričana, da si rojaki na Reki zaslužijo tako generalni konzulat kot lektorat. Ustavimo se na letošnjih študijskih dnevih Draga, tokrat posvečenih manjšinski problematiki. Z začetkom septembra je svoja vrata odprl razširjen dvojezični vrtec v Borovljah, ki praznuje 20-letnico delovanja in ga bo letos obiskovalo že 130 otrok. O trnovih začetkih in uspešnem razvoju pove več Melhior Verdel, dolgoletni občinski odbornik. Spregovorimo tudi o slovenskih dijaških domovih v zamejstvu ter se spomnimo porabskega slovenskega župnika Janoša Küharja, umrlega pred 30 leti.


28.08.2017

Sotočja 28.8.2017

Čestitamo tržaškemu pisatelju Borisu Pahorju za njegov 104. rojstni dan in gostimo še enega tržaškega slovenskega pisatelja, alpinista in upokojenega novinarja Dušana Jelinčiča. O novostih, ki se obetajo učencem v Porabju, in kadrovskih rešitvah se pred začetkom pouka pogovarjamo z Valerijo Perger, pristojno za slovensko šolstvo na Madžarskem. Tudi številni mladi koroški Slovenci zadnje dneve počitnic preživljajo dejavno. Pridružimo se jim v Ankaranu na poletnih gledaliških in lutkovnih delavnicah ter v Šentjanžu v Rožu prisluhnemo zaključnemu koncertu udeležencev 4. Mladi rod rock delavnice. O čezmejnem slovensko hrvaškem evropskem projektu na področju zdravstva pa pove več doktor Vladimir Mozetič, urolog in predavatelj na reški medicinski fakulteti.


21.08.2017

Sotočja 21.8.2017

»Doma« je bil naslov tokratnega srečanja na gori Svete Heme pri Globasnici. Trivum/Tri poti/Drei wege, ko se povežejo literatura, likovna umetnost in glasba, je bil vnovič posvečen prevajalcu in pesniku Fabjanu Hafnerju, enemu od pobudnikov tega tradicionalnega čezmejnega umetniškega dogodka. Gostimo mladega reškega violinista Mateja Žerovnika, ki je zastopal Slovenijo na srečanju mladih glasbenikov v Franciji in se ustavimo v Monoštru, kjer je letos potekala že 16. likovna kolonija. Spregovorimo tudi o združevanju dveh uspešnih slovenskih bank v Italiji – Zadružne Kraške banke z Opčin in Zadružne banke Doberdob Sovodnje. O slovenskem kmetijstvu na Južnem Koroškem pa pove več Marjan Čik, svetnik v koroški kmetijski zbornici.


07.08.2017

Sotočja 7.8.2017

Na Svetih Višarjih so se na že 29. romanju “treh Slovenij” srečali rojaki matične, zamejske in izseljenske Slovenije, mladi rojaki iz Avstrije, Italije in Slovenije pa so se družili na že 47. mednarodni likovni koloniji mladih. Podrobneje tudi o učenju in ohranjanju slovenščine na Hrvaškem, predstavljenim v okviru evropskega znanstveno-raziskovalnega projekta AThEME, ki se ukvarja z raziskovanjem dvo- in večjezičnosti. Predstavljamo odmevni projekt Mladina proti pozabi, s katerim so se v Celovcu spomnili Judov in njihove tragične usode med drugo svetovno vojno. Člani Kulturnega in turističnega društva Andovci pa so se letos vnovič odpravili na Triglav. A tokrat na najvišjo slovensko goro niso romali od “Malega Triglava” – spomenika slovenstva v Porabju.


14.08.2017

Sotočja

Predpraznična Sotočja smo obarvali s sproščenimi notami. Z besedo in predvsem pesmijo predstavljamo Mladinsko vokalno skupini Anakrousis iz Gropade, majhnega kraja v tržaškem zaledju. Anakruza, iz grščine anacrousis, pomeni predtakt in je eden izmed treh ritmičnih načinov, s katerimi se lahko začne neka skladba. Največkrat jo uporabljajo pri swingu in jazzu, glasbenih zvrsteh, ki se jih z veliko zagnanosti loteva Mladinska vokalna skupina Anakrousis. Pridružite se rojakom iz sosednjih držav in prisluhnite oddaji Sotočja!


Stran 17 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov