Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Predsednica Zvez Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs, Prekmurec, evangeličanski duhovnik v Trstu Aleksander Erniša, koroška Slovenca Rudi Vouk in ddr. Marian Wakounig o pobudi SKUP
Prekmurci imajo kaj praznovati, pravi predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs, prepričana, da so porabski Slovenci zaradi združitve Prekmurja z matično domovino, postali bolj zavedni in ponosni.
»Veseli smo. Prepričana sem, da imajo prekmurski Slovenci oz. Prekmurje razlog za praznovanje. Postati del matičnega naroda zelo veliko pomeni za skupnost. Živiš v državi, v kateri se govori isti jezik, kultura in identiteta sta isti.«
Je pa združitev marsikaj prinesla tudi Porabju, pravi. Takrat se je namreč začelo samostojno življenje porabskih Slovencev in morali so se bojevati za svoje življenje, svoj jezik.
»Bili so trdni in zavedni Slovenci in dokaz tega je, da smo mi porabski Slovenci navzoči še danes, da mladi in mlajši od mene še govorijo slovenski jezik, poznajo slovensko kulturo in so ponosni Slovenci.«
Andreo Kovacs smo gostili v sredinem Intervjuju, ki ga najdete tu.
Aleksander Erniša, slovenski evangeličansko luteranski duhovnik, ki je lani za šest let prevzel vodenje cerkvene občine v Trstu, je zelo ponosen na svoje prekmurske korenine. V pogovoru z Mirjam Muženič priznava, da mu ob prihodu ni bilo vedno lahko in takrat se je zatekel k svoji prekmurski družini, ki je ohranila svoj domači jezik.
Pokončni Prekmurec skrbi za pastoralo, že prihodnji mesec bo prvo bogoslužje tudi v slovenskem jeziku. Ob tem snuje načrte v dobrobit ljudi na obeh straneh meje in nenehno ohranja vezi z domačimi kraji in tamkajšnjimi rojaki.
»22. septembra, ko je Slofest, smo se dogovorili, da začnemo z bogoslužjem v slovenskem jeziku, najmanj enkrat na leto. To je tudi zame osebno zelo pomemben trenutek. Mesto je zelo povezano s slovenskim jezikom in pomembno se mi zdi, da tudi mi kot župnija, ki je nek odraz tega mešanega okolja, da začnemo s slovenskim jezikom.«
Na avstrijskem Koroškem bodo prihodnje leto obeleževali 100. obletnico plebiscita. Ob tej za koroške Slovence pomembni obletnici se je oblikovala Iniciativa SKUP – slovenski konsenz za ustavne pravice. S peticijo oziroma memorandumom, ki ga bodo predstavljali slovenskim organizacijam in društvom, želi opozoriti na mednarodne, ustavnopravne in zakonske zaveze, ki jih Avstrija še vedno ni izpolnila. Čas je načrtno izbran, pojasnjuje znani koroški slovenski odvetnik Rudi Vouk, eden od pobudnikov iniciative.
»Obletnica plebiscita je izjemna priložnost opozarjati na odprte točke, je možnost, da bomo vsaj nekaj dosegli. Če ne ob tej priliki, se človek vpraša, kdaj potem.«
Pomemben dejavnih so tudi jesenske parlamentarne volitve, ko imajo koroški Slovenci možnost, da bo v novi avstrijski vladi tudi njim bolj naklonjena stranka, je prepričan Rudi Vouk.
»Kako naj postanejo naše zahteve del vladnega programa ali koalicijskih pogajanj, če za naše težnje ne izvejo. To moramo zdaj javno povedati, čez en mesec bo prepozno.«
Iniciativa SKUP, v kateri so posamezniki vseh generacij, bo delovala vsaj do 100. obletnice plebiscita, saj želijo spodbuditi neke vrste politizacijo koroških Slovencev. Kot ocenjuje znani odvetnik, v zadnjih letih doživljajo folklorizacijo narodne skupnosti. Manjšina, ki postane samo še folklora, pa nima prihodnosti, pravi.
»Mi sami potrebujemo zavest o manjšinskih pravicah, ki so potrebne. Predvsem pa potrebujemo to zavest pri večinskem prebivalstvu. Manjšinske pravice so namreč zato, da se manjšini ni treba dan za dnem boriti zanje. To bi moralo biti nekaj samoumevnega.«
Dunajski pogled na pobudo in prihodnost koroških Slovencev ponuja ddr. Marian Wakounig, regionalni direktor za davke in carine za Spodnjo Avstrijo. Ugledni davčni strokovnjak in pravnik pravi, da glede položaja koroških Slovencev ni ne pesimist ne optimist, je realist.
Pobudo SKUP vidi kot priložnost, da zbudi krovne organizacije koroških Slovencev. Prepričan pa je tudi, da mora narodnostna politika iskati odgovore na eksistencialna vprašanja.
»Ne smemo razmišljati izključno o narodnostnih vprašanjih, ki so povezana z našo narodno skupnostjo. Koroški Slovenec in Slovenka imata še druge probleme. Kakšna bo moja prihodnost, kako je s socialo, oskrbo, nego, itd. Pri koroških Slovencih mi manjka neke vrste vizija, kako pokriti druga življenjska področja pripadnikov slovenske narodne skupnosti.«
ddr. Marian Wakounig je prepričan, da bi morali najti rešitev za beg možganov, kako vrniti intelektualni potencial rojakov nazaj na avstrijsko Koroško. Daljši pogovor z njim lahko slišite v tokratni oddaji.
Prisluhnite!
867 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Predsednica Zvez Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs, Prekmurec, evangeličanski duhovnik v Trstu Aleksander Erniša, koroška Slovenca Rudi Vouk in ddr. Marian Wakounig o pobudi SKUP
Prekmurci imajo kaj praznovati, pravi predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs, prepričana, da so porabski Slovenci zaradi združitve Prekmurja z matično domovino, postali bolj zavedni in ponosni.
»Veseli smo. Prepričana sem, da imajo prekmurski Slovenci oz. Prekmurje razlog za praznovanje. Postati del matičnega naroda zelo veliko pomeni za skupnost. Živiš v državi, v kateri se govori isti jezik, kultura in identiteta sta isti.«
Je pa združitev marsikaj prinesla tudi Porabju, pravi. Takrat se je namreč začelo samostojno življenje porabskih Slovencev in morali so se bojevati za svoje življenje, svoj jezik.
»Bili so trdni in zavedni Slovenci in dokaz tega je, da smo mi porabski Slovenci navzoči še danes, da mladi in mlajši od mene še govorijo slovenski jezik, poznajo slovensko kulturo in so ponosni Slovenci.«
Andreo Kovacs smo gostili v sredinem Intervjuju, ki ga najdete tu.
Aleksander Erniša, slovenski evangeličansko luteranski duhovnik, ki je lani za šest let prevzel vodenje cerkvene občine v Trstu, je zelo ponosen na svoje prekmurske korenine. V pogovoru z Mirjam Muženič priznava, da mu ob prihodu ni bilo vedno lahko in takrat se je zatekel k svoji prekmurski družini, ki je ohranila svoj domači jezik.
Pokončni Prekmurec skrbi za pastoralo, že prihodnji mesec bo prvo bogoslužje tudi v slovenskem jeziku. Ob tem snuje načrte v dobrobit ljudi na obeh straneh meje in nenehno ohranja vezi z domačimi kraji in tamkajšnjimi rojaki.
»22. septembra, ko je Slofest, smo se dogovorili, da začnemo z bogoslužjem v slovenskem jeziku, najmanj enkrat na leto. To je tudi zame osebno zelo pomemben trenutek. Mesto je zelo povezano s slovenskim jezikom in pomembno se mi zdi, da tudi mi kot župnija, ki je nek odraz tega mešanega okolja, da začnemo s slovenskim jezikom.«
Na avstrijskem Koroškem bodo prihodnje leto obeleževali 100. obletnico plebiscita. Ob tej za koroške Slovence pomembni obletnici se je oblikovala Iniciativa SKUP – slovenski konsenz za ustavne pravice. S peticijo oziroma memorandumom, ki ga bodo predstavljali slovenskim organizacijam in društvom, želi opozoriti na mednarodne, ustavnopravne in zakonske zaveze, ki jih Avstrija še vedno ni izpolnila. Čas je načrtno izbran, pojasnjuje znani koroški slovenski odvetnik Rudi Vouk, eden od pobudnikov iniciative.
»Obletnica plebiscita je izjemna priložnost opozarjati na odprte točke, je možnost, da bomo vsaj nekaj dosegli. Če ne ob tej priliki, se človek vpraša, kdaj potem.«
Pomemben dejavnih so tudi jesenske parlamentarne volitve, ko imajo koroški Slovenci možnost, da bo v novi avstrijski vladi tudi njim bolj naklonjena stranka, je prepričan Rudi Vouk.
»Kako naj postanejo naše zahteve del vladnega programa ali koalicijskih pogajanj, če za naše težnje ne izvejo. To moramo zdaj javno povedati, čez en mesec bo prepozno.«
Iniciativa SKUP, v kateri so posamezniki vseh generacij, bo delovala vsaj do 100. obletnice plebiscita, saj želijo spodbuditi neke vrste politizacijo koroških Slovencev. Kot ocenjuje znani odvetnik, v zadnjih letih doživljajo folklorizacijo narodne skupnosti. Manjšina, ki postane samo še folklora, pa nima prihodnosti, pravi.
»Mi sami potrebujemo zavest o manjšinskih pravicah, ki so potrebne. Predvsem pa potrebujemo to zavest pri večinskem prebivalstvu. Manjšinske pravice so namreč zato, da se manjšini ni treba dan za dnem boriti zanje. To bi moralo biti nekaj samoumevnega.«
Dunajski pogled na pobudo in prihodnost koroških Slovencev ponuja ddr. Marian Wakounig, regionalni direktor za davke in carine za Spodnjo Avstrijo. Ugledni davčni strokovnjak in pravnik pravi, da glede položaja koroških Slovencev ni ne pesimist ne optimist, je realist.
Pobudo SKUP vidi kot priložnost, da zbudi krovne organizacije koroških Slovencev. Prepričan pa je tudi, da mora narodnostna politika iskati odgovore na eksistencialna vprašanja.
»Ne smemo razmišljati izključno o narodnostnih vprašanjih, ki so povezana z našo narodno skupnostjo. Koroški Slovenec in Slovenka imata še druge probleme. Kakšna bo moja prihodnost, kako je s socialo, oskrbo, nego, itd. Pri koroških Slovencih mi manjka neke vrste vizija, kako pokriti druga življenjska področja pripadnikov slovenske narodne skupnosti.«
ddr. Marian Wakounig je prepričan, da bi morali najti rešitev za beg možganov, kako vrniti intelektualni potencial rojakov nazaj na avstrijsko Koroško. Daljši pogovor z njim lahko slišite v tokratni oddaji.
Prisluhnite!
Spomin na pregon koroških Slovencev leta 1942 je še kako živ, travme pa se, ugotavljajo strokovnjaki, prenašajo iz roda v rod. Iz Šmihela pri Pliberku je bilo izseljenih kar 22 družin in tamkajšnje prosvetno društvo bo v dobrem letu dni pripravilo več prireditev v spomin in opomin na to tragično obdobje koroških Slovencev.
Zdaj je zadnji čas, da ustvarimo pogoje za sistematično poučevanje slovenskega jezika tudi na Videmskem. Kajti brez jezika, nas - Slovencev v Italiji – ni, je dejala Nina Pahor, slavnostna govornica na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Čedadu.
Dve leti po podpisu sporazuma o oblikovanju skupnega slovensko - madžarskega sklada za razvoj obmejnega območja se vendarle obetajo prvi projekti. So porabski Slovenci, ki so opozarjali na posledice zaradi zamud, zadovoljni?
Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo in bo ves mesec prešerno tudi med rojaki v sosednjih državah. Kako so praznovali v Celovcu in kaj se je dogajalo pri porabskih Slovencih, lahko slišite v tokratni oddaji.
S februarjem so se v zamejstvu začela praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku. Ta je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, tako kot je kulturno delovanje eno od njihovih temeljev za ohranitev in razvoj slovenskega jezika. Koroški Slovenci pripravljajo osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku v iKultu, novem kulturnem središču v Celovcu, ki postaja vse bolj popularno.
Na vrh edine zbirne stranke Slovencev v Italiji – Stranke Slovenska skupnost – se je vrnil Damijan Terpin in zanima nas, kakšno smer bo stranka ubrala v prihodnje. Kaj prinašajo spremembe v vodstvu stranke, za zdaj še ni jasno, pravi komentator Primorskega dnevnika Sandor Tenze.
Prihodnost Slovencev v sosednjih državah bo negotova, če se ne bodo okrepili gospodarski temelji, so prepričani v zamejski gospodarski koordinaciji. Kaj je koordinacija dosegla v prvem letu svojega obstoja in kaj si lahko obeta v prihodnjih letih?
Slovenci na avstrijskem Štajerskem si prizadevajo, da bi v Gradcu dobili svoj kulturni center - Hišo sodelovanja. Več o tem in drugih izivih, povezanih predvsem z učenjem slovenščine, s predsednico Kulturnega društva člen 7 Suzano Weitlaner.
Začetek leta je priložnost za predstavitev načrtov in ključnih letošnjih izzivov Slovencev v sosednjih državah. Zanima nas, kaj načrtujejo rojaki v Italij in kaj pričakujejo porabski Slovenci.
Slovenci v Italiji so vitalna skupnost, ponosna na svoje umetniško ustvarjanje. V Cankarjevem domu v Ljubljani so 13. decembra 2023 predstavili delček svoje poezije in jo obogatili še z gledališko umetnostjo in glasbo.
Doma sem tam, kjer srce gori, se sonce smeji, življenje cveti, tam sem doma, v eni od svojih pesmi poje Katarina Hartmann, tesno povezana s Slovenskim kulturnim društvom Celovec.
Ne le šolstvo in kultura tudi šport je pomemben za krepitev slovenskega jezika. O jezikovnih projektih športnih zvez iz Trsta in Celovca z njunima predsednikoma, Ivanom Peterlinom in Marjanom Velikom.
Pridružimo se, času primerno, najmlajšim na miklavževanju v Porabju. Koroška Slovenka Marica Hartmann,
V Kanalski dolini je zaživel eksperimentalni večjezični pouk, za katerega so si tam živeči rojaki prizadevali več let. Njegovo izvajanje pa je velik izziv, saj usposobljenih pedagogov z znanjem slovenskega jezika primanjkuje.
Dvojezično šolstvo od vrtca naprej je ena ključnih zahtev koroških Slovencev, razočaranih zaradi neuresničenih koalicijskih zavez avstrijske vlade. Da se v skoraj 100 letih zahteve koroških Slovencev niso bistveno spremenile, ugotavljata dr. Danijel Grafenauer in Janez Stergar, predsednika mariborskega in ljubljanskega Kluba koroških Slovencev. Bistveno pa se niso spremenile niti naloge obeh Klubov, ki praznujeta 95-letnico delovanja.
Predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji so zadovoljni s slišanim na seji stalnega vladnega omizja za vprašanja slovenske manjšine. Kako pa je z načrtovanim krčenjem ravnateljstev?
Slovenska narodna skupnost v sosednjih državah se spreminja in na te spremembe se morajo odzvati tudi pristojni, opozarjajo strokovnjaki. To velja tudi za Slovence, ki živijo v Trstu. V mestu, kjer je nekoč živela največja urbana slovenska skupnost, prihaja do deasimilacije, ugotavlja dr. Milan Bufon. Kaj to pomeni?
Gospodarsko ministrstvo naj bi v prihodnjih letih za razvoj slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah namenilo bistveno več denarja. Po vzoru Porabja, ki je dobilo 2 milijona evrov, naj bi podobne zneske dobili tudi drugod, napoveduje državni sekretar Dejan Židan.
Pisanje Florjana Lipuša, jezikovna vzgoja v dvojezičnem vrtcu v Špetru, Narodni dom v Trstu - perspektive, potrebe in cilji skupnosti, ki bivajo v mestu. To so teme najboljših doktorskih, magistrskih in diplomskih del na temo Slovencev iz sosednjih držav, ki so prispela na 21. nagradni natečaj Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Vsako na svoj način odraža aktualne razmere, v katerih živijo rojaki onstran državne meje. Kakšne so te razmere?
Za Slovence na Tržaškem je bilo slovesno odprtje Narodnega doma pri Svetem Ivanu praznično, polno optimizma. Žal ga je, vsaj v medijih v Sloveniji, zasenčila nespretna izjava predsednice države Nataše Pirc Musar o domovini. Kaj vse pa se bo dogajalo v svetoivanskem narodnem domu? Kakšne načrte imajo? V Celovcu so tudi uradno odprli novo kulturno središče koroških Slovencev – iKult – Interkulturni prireditveni center, še en prostor sožitja in dialoga. Na vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku so se prvič družili malčki iz vseh slovenskih porabskih vrtcev. Povabimo pa vas tudi na sklepno dejanje tokratnih dnevov slovenske kulture v Istri. Foto (Silva Eöry): Porabski mlački na slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku
Neveljaven email naslov