Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sotočja 19.8.2019

19.08.2019


Predsednica Zvez Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs, Prekmurec, evangeličanski duhovnik v Trstu Aleksander Erniša, koroška Slovenca Rudi Vouk in ddr. Marian Wakounig o pobudi SKUP

Prekmurje in Porabje

Prekmurci imajo kaj praznovati, pravi predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs, prepričana, da so porabski Slovenci zaradi združitve Prekmurja z matično domovino, postali bolj zavedni in ponosni.

»Veseli smo. Prepričana sem, da imajo prekmurski Slovenci oz. Prekmurje razlog za praznovanje. Postati del matičnega naroda zelo veliko pomeni za skupnost. Živiš v državi, v kateri se govori isti jezik, kultura in identiteta sta isti.«

Je pa združitev marsikaj prinesla tudi Porabju, pravi. Takrat se je namreč začelo samostojno življenje porabskih Slovencev in morali so se bojevati za svoje življenje, svoj jezik.

»Bili so trdni in zavedni Slovenci in dokaz tega je, da smo mi porabski Slovenci navzoči še danes, da mladi in mlajši od mene še govorijo slovenski jezik, poznajo slovensko kulturo in so ponosni Slovenci.«

Andreo Kovacs smo gostili v sredinem Intervjuju, ki ga najdete tu.

Prekmurec v Trstu

Aleksander Erniša, slovenski evangeličansko luteranski duhovnik, ki je lani  za šest let prevzel vodenje cerkvene občine v Trstu, je zelo ponosen na svoje prekmurske korenine. V pogovoru z Mirjam Muženič priznava, da mu ob prihodu ni bilo vedno lahko in takrat se je zatekel k svoji prekmurski družini, ki je ohranila svoj domači jezik.

Pokončni Prekmurec skrbi za pastoralo, že prihodnji mesec bo prvo bogoslužje tudi v slovenskem jeziku. Ob tem snuje načrte v dobrobit ljudi na obeh straneh meje in nenehno ohranja vezi z domačimi kraji in tamkajšnjimi rojaki.

»22. septembra, ko je Slofest, smo se dogovorili, da začnemo z bogoslužjem v slovenskem jeziku, najmanj enkrat na leto. To je tudi zame osebno zelo pomemben trenutek. Mesto je zelo povezano s slovenskim jezikom in pomembno se mi zdi, da tudi mi kot župnija, ki je nek odraz tega mešanega okolja, da začnemo s slovenskim jezikom.«

 

Kdaj, če ne zdaj

Na avstrijskem Koroškem bodo prihodnje leto obeleževali 100. obletnico plebiscita. Ob tej za koroške Slovence pomembni obletnici se je oblikovala Iniciativa SKUP – slovenski konsenz za ustavne pravice. S peticijo oziroma memorandumom, ki ga bodo predstavljali slovenskim organizacijam in društvom, želi opozoriti na mednarodne, ustavnopravne in zakonske zaveze, ki jih Avstrija še vedno ni izpolnila. Čas je načrtno izbran, pojasnjuje znani koroški slovenski odvetnik Rudi Vouk, eden od pobudnikov iniciative.

»Obletnica plebiscita je izjemna priložnost opozarjati na odprte točke, je možnost, da bomo vsaj nekaj dosegli. Če ne ob tej priliki, se človek vpraša, kdaj potem.«

Pomemben dejavnih so tudi jesenske parlamentarne volitve, ko imajo koroški Slovenci možnost, da bo v novi avstrijski vladi tudi njim bolj naklonjena stranka, je prepričan Rudi Vouk.

»Kako naj postanejo naše zahteve del vladnega programa ali koalicijskih pogajanj, če za naše težnje ne izvejo. To moramo zdaj javno povedati, čez en mesec bo prepozno.«

Iniciativa SKUP, v kateri so posamezniki vseh generacij, bo delovala vsaj do 100. obletnice plebiscita, saj želijo spodbuditi neke vrste politizacijo koroških Slovencev. Kot ocenjuje znani odvetnik, v zadnjih letih doživljajo folklorizacijo narodne skupnosti. Manjšina, ki postane samo še folklora, pa nima prihodnosti, pravi.

»Mi sami potrebujemo zavest o manjšinskih pravicah, ki so potrebne. Predvsem pa potrebujemo to zavest pri večinskem prebivalstvu. Manjšinske pravice so namreč zato, da se manjšini ni treba dan za dnem boriti zanje. To bi moralo biti nekaj samoumevnega.«

Dunajski pogled na pobudo in prihodnost koroških Slovencev ponuja ddr. Marian Wakounig, regionalni direktor za davke in carine za Spodnjo Avstrijo. Ugledni davčni strokovnjak in pravnik pravi, da glede položaja koroških Slovencev ni ne pesimist ne optimist, je realist.

Pobudo SKUP vidi kot priložnost, da zbudi krovne organizacije koroških Slovencev. Prepričan pa je tudi, da mora narodnostna politika iskati odgovore na eksistencialna vprašanja.

»Ne smemo razmišljati izključno o narodnostnih vprašanjih, ki so povezana z našo narodno skupnostjo. Koroški Slovenec in Slovenka imata še druge probleme. Kakšna bo moja prihodnost, kako je s socialo, oskrbo, nego, itd. Pri koroških Slovencih mi manjka neke vrste vizija, kako pokriti druga življenjska področja pripadnikov slovenske narodne skupnosti.«

ddr. Marian Wakounig je prepričan, da bi morali najti rešitev za beg možganov, kako vrniti intelektualni potencial rojakov nazaj na avstrijsko Koroško. Daljši pogovor z njim lahko slišite v tokratni oddaji.

Prisluhnite!


Sotočja

867 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Sotočja 19.8.2019

19.08.2019


Predsednica Zvez Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs, Prekmurec, evangeličanski duhovnik v Trstu Aleksander Erniša, koroška Slovenca Rudi Vouk in ddr. Marian Wakounig o pobudi SKUP

Prekmurje in Porabje

Prekmurci imajo kaj praznovati, pravi predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs, prepričana, da so porabski Slovenci zaradi združitve Prekmurja z matično domovino, postali bolj zavedni in ponosni.

»Veseli smo. Prepričana sem, da imajo prekmurski Slovenci oz. Prekmurje razlog za praznovanje. Postati del matičnega naroda zelo veliko pomeni za skupnost. Živiš v državi, v kateri se govori isti jezik, kultura in identiteta sta isti.«

Je pa združitev marsikaj prinesla tudi Porabju, pravi. Takrat se je namreč začelo samostojno življenje porabskih Slovencev in morali so se bojevati za svoje življenje, svoj jezik.

»Bili so trdni in zavedni Slovenci in dokaz tega je, da smo mi porabski Slovenci navzoči še danes, da mladi in mlajši od mene še govorijo slovenski jezik, poznajo slovensko kulturo in so ponosni Slovenci.«

Andreo Kovacs smo gostili v sredinem Intervjuju, ki ga najdete tu.

Prekmurec v Trstu

Aleksander Erniša, slovenski evangeličansko luteranski duhovnik, ki je lani  za šest let prevzel vodenje cerkvene občine v Trstu, je zelo ponosen na svoje prekmurske korenine. V pogovoru z Mirjam Muženič priznava, da mu ob prihodu ni bilo vedno lahko in takrat se je zatekel k svoji prekmurski družini, ki je ohranila svoj domači jezik.

Pokončni Prekmurec skrbi za pastoralo, že prihodnji mesec bo prvo bogoslužje tudi v slovenskem jeziku. Ob tem snuje načrte v dobrobit ljudi na obeh straneh meje in nenehno ohranja vezi z domačimi kraji in tamkajšnjimi rojaki.

»22. septembra, ko je Slofest, smo se dogovorili, da začnemo z bogoslužjem v slovenskem jeziku, najmanj enkrat na leto. To je tudi zame osebno zelo pomemben trenutek. Mesto je zelo povezano s slovenskim jezikom in pomembno se mi zdi, da tudi mi kot župnija, ki je nek odraz tega mešanega okolja, da začnemo s slovenskim jezikom.«

 

Kdaj, če ne zdaj

Na avstrijskem Koroškem bodo prihodnje leto obeleževali 100. obletnico plebiscita. Ob tej za koroške Slovence pomembni obletnici se je oblikovala Iniciativa SKUP – slovenski konsenz za ustavne pravice. S peticijo oziroma memorandumom, ki ga bodo predstavljali slovenskim organizacijam in društvom, želi opozoriti na mednarodne, ustavnopravne in zakonske zaveze, ki jih Avstrija še vedno ni izpolnila. Čas je načrtno izbran, pojasnjuje znani koroški slovenski odvetnik Rudi Vouk, eden od pobudnikov iniciative.

»Obletnica plebiscita je izjemna priložnost opozarjati na odprte točke, je možnost, da bomo vsaj nekaj dosegli. Če ne ob tej priliki, se človek vpraša, kdaj potem.«

Pomemben dejavnih so tudi jesenske parlamentarne volitve, ko imajo koroški Slovenci možnost, da bo v novi avstrijski vladi tudi njim bolj naklonjena stranka, je prepričan Rudi Vouk.

»Kako naj postanejo naše zahteve del vladnega programa ali koalicijskih pogajanj, če za naše težnje ne izvejo. To moramo zdaj javno povedati, čez en mesec bo prepozno.«

Iniciativa SKUP, v kateri so posamezniki vseh generacij, bo delovala vsaj do 100. obletnice plebiscita, saj želijo spodbuditi neke vrste politizacijo koroških Slovencev. Kot ocenjuje znani odvetnik, v zadnjih letih doživljajo folklorizacijo narodne skupnosti. Manjšina, ki postane samo še folklora, pa nima prihodnosti, pravi.

»Mi sami potrebujemo zavest o manjšinskih pravicah, ki so potrebne. Predvsem pa potrebujemo to zavest pri večinskem prebivalstvu. Manjšinske pravice so namreč zato, da se manjšini ni treba dan za dnem boriti zanje. To bi moralo biti nekaj samoumevnega.«

Dunajski pogled na pobudo in prihodnost koroških Slovencev ponuja ddr. Marian Wakounig, regionalni direktor za davke in carine za Spodnjo Avstrijo. Ugledni davčni strokovnjak in pravnik pravi, da glede položaja koroških Slovencev ni ne pesimist ne optimist, je realist.

Pobudo SKUP vidi kot priložnost, da zbudi krovne organizacije koroških Slovencev. Prepričan pa je tudi, da mora narodnostna politika iskati odgovore na eksistencialna vprašanja.

»Ne smemo razmišljati izključno o narodnostnih vprašanjih, ki so povezana z našo narodno skupnostjo. Koroški Slovenec in Slovenka imata še druge probleme. Kakšna bo moja prihodnost, kako je s socialo, oskrbo, nego, itd. Pri koroških Slovencih mi manjka neke vrste vizija, kako pokriti druga življenjska področja pripadnikov slovenske narodne skupnosti.«

ddr. Marian Wakounig je prepričan, da bi morali najti rešitev za beg možganov, kako vrniti intelektualni potencial rojakov nazaj na avstrijsko Koroško. Daljši pogovor z njim lahko slišite v tokratni oddaji.

Prisluhnite!


03.10.2022

Recipročnost je lahko dober argument v odnosih med Slovenijo in Furlanijo - Julijsko krajino

Rezultati volitev v Italiji in zmaga desnosredinske koalicije na čelu z Giorgio Meloni še vedno odmevajo tudi med Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini. Kaj pomik skrajno desno pomeni za deželne volitve, ki bodo prihodnje leto? Tudi o tem več v pogovoru z Markom Pisanijem, deželnim svetnikom iz stranke Slovenska skupnost. V Celovcu je Mohorjeva družba pripravila 5. znanstveno konferenco o položaju slovenske narodne skupnosti in avstrijski manjšinski politiki. Razmere niso idealne, so ugotavljali razpravljavci. V Monoštru so pripravili prvi mednarodni znanstveni simpozij o Borovem gostüvanju. Slovenci v Zagrebu pa so se spomnili pisatelja Mirana Jarca. Kako pa komentirajo nespodbudne rezultate popisa prebivalstva? Asimilacija, še posebej v mešanih zakonih, je naredila svoje, poudarja Darko Šonc, predsednik Slovenskega doma Zagreb.


26.09.2022

Tatjana Rojc: Trmasta sem in vztrajala bom, dokler se bo dalo!

Tržaška Slovenka in vnovič izvoljena senatorka Demokratske stranke Tatjana Rojc je žalostna in zaskrbljena zaradi rezultatov parlamentarnih volitev v Italiji. Obeti namreč za slovensko narodno skupnost niso dobri. Kaj pa si lahko obetajo Slovenci na Hrvaškem? Podatki popisa prebivalstva kažejo, da se je število opredeljenih rojakov krepko zmanjšalo in sicer za četrtino. Porabski Slovenci pa se na popis intenzivno pripravljajo. Njihov cilj je, da bi se za Slovence opredelilo vsaj 4000 rojakov. Kakšni pa so cilji Posojilnice Bank iz Celovca? Najstarejša finančna ustanova v Avstriji je v svoji 150-letni zgodovini previharila številne viharje. Zakaj banka rabi koroške Slovence in zakaj koroški Slovenci potrebujejo svojo banko?


19.09.2022

V novo šolsko leto veselo, sproščeno in tudi zaskrbljeno

Novo šolsko leto se je začelo tudi v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem. Učenci in učitelji so veseli, da so lahko brez mask. V obeh deželah pa opažajo, da se število učencev zmanjšuje. Skrbi upad vpisanih na Slovensko gimnazijo v Celovcu in dvojezični Trgovski akademiji in Višji šoli za gospodarske poklice. O izginevanju pripoveduje tudi Vincenc Gotthardt v svoji kratki zgodbi Pod barvami na sliki. Koroški slovenski novinar, pisatelj in slikar je zmagovalec letošnjega natečaja programa Ars. Porabske slovenske organizacije pa skrbijo vse višji stroški za energijo. V Slovenskem centru Lipa v Monoštru so se tako stroški povečali za 13 krat, opozarja Andrea Kovač, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem.


12.09.2022

Minister Arčon: 'Vredno se je boriti za popravo sedanjih in zgodovinskih krivic'

Spominjamo še četverice antifašistov, ki so jih ustrelili na bazovski gmajni pred 92. leti Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon občuduje njihov pogum. Občuduje pa tudi ponos in predanost rojakov iz sosednjih držav. Kako pa z opredelitvijo ključnih ciljev Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? Novo šolsko leto se je začelo. V Porabju bosta letos pomagali dve učiteljici asistentki. Velike težave z učitelji slovenskega jezika pa imajo na Hrvaškem, kjer zanimanje za učenje slovenščine narašča. O uspešnih pobudah, ki bi jih lahko zavrlo prav pomanjkanje ustreznih učiteljev, v pogovoru z Barbaro Riman, predsednico Zveze slovenskih društev na Hrvaškem.


05.09.2022

'Dobro je, da smo aktivni v politiki'

Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.


29.08.2022

Marijana Sukič ostaja dejavna in predana Porabju

Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.


22.08.2022

Slavko Malnar: 'Naš narod preveč molći!'

Trpljenja ljudi med vojnami bi se morala Hrvaška bolj zavedati in spominjati


01.08.2022

Andrejka Možina. Glasbenica.

Od uglasbene poezije do jazza, od ljudske glasbe do lastnih skladb


21.07.2022

Že 40. slikarski teden v Svečah

Kako je umetnost v Sveče pripeljala svet in jih ponesla v svet


27.06.2022

Poklic, ki je poklicanost

Zelo priljubljena splošna zdravnica Helena Domej ima zasebno prakso v Šmihelu pri Pliberku in po njenih poteh gredo tudi vse tri hčere, ki so končale študij medicine v Sloveniji. Gostimo zborovodjo in skladatelja Hilarija Lavrenčiča, dobitnika 2. nagrade Pavleta Merkuja, ki jo rojaki v Furlaniji – Julijski krajini podeljujejo za dosežke na zborovskem področju. Zanima nas, kako in koliko pojejo Slovenci v Zagrebu in Pulju. O študijskih načrtih pa pripoveduje Neomi Illes, mlada porabska Slovenka, ki se je s slovenskim knjižnim jezikom resneje srečala šele na celoletni šoli slovenščine v Ljubljani.


20.06.2022

Čas je za nov zagon

Domačin se je vrnil na mesto vodje občinske uprave, kar je zelo pomembno, pravi Igor Gabrovec, novi župan občine Devin – Nabrežina. Ustavimo se v Žrelcu pri Celovcu, kjer tokrat poteka Kulturni teden koroških Slovencev, in si ogledamo Evropsko ljudsko šolo v Šmihelu pri Pliberku. 110 let stara stavba je dobila prizidek, zelo pomemben za učence, in most miru. Porabski učenci, ki so šolsko leto že končali, so bili zelo dejavni, pravi višja svetovalka za šolstvo Slovencev na Madžarskem Valentina Novak. Več tudi o živahnem zborovskem dogajanju. Koordinator projekta Žile Igor Tomasetig pa spregovori o pripravah reprezentance Slovencev v Italiji na evropsko prvenstvo narodnih skupnosti, ki se konec tedna začenja na avstrijskem Koroškem. Prisluhnite!


13.06.2022

Zemlja je ena sama

Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.


06.06.2022

'Nikoli ne bom prenehal biti, nikoli!'

Spominjamo se nedavno umrlega tržaškega slovenskega pisatelja Borisa Pahorja, ki so se mu poklonili na žalni seji v Narodnem domu v Trstu. Na avstrijskem Koroškem se zaključujejo prireditve ob 100. obletnici plebiscita, ki jih je pandemija preložila. Koncert Obmejne pesmi Ženskega pevskega zbora Rož in predstava Veter v grapah Korotana pripovedujeta o zgodovini koroških Slovencev. Jezikoslovec doktor Hotimir Tivadar razmišlja o zgodovinski povezanosti Prekmurja in Porabja, predsednica slovenskega društva Stanko Vraz iz Osijeka Polonca Margeta pa spregovori tudi o težavah, ki pestijo rojake vzhodu Hrvaške.


30.05.2022

'S skupnimi močmi zmoremo marsikaj'

Pisatelj Boris Pahor je bil in bo ostal simbol slovenstva in to ne velja le za rojake v Italiji. Kako se srečanj z njim spominja nekdanja dopisnica iz Trsta Mirjam Muženič? Dejstvo, da je bil z nami, nam je bilo v uteho, pravi Ksenija Dobrila, predsednica Slovenske kulturno gospodarske zveze. Na sobotnem kongresu v Gorici je dobila nov mandat za vodenje te krovne organizacije. Kandidat za ministra, pristojnega za Slovence v zamejstvu in po svetu, Matej Arčon pa je dobil podporo matične komisije državnega zbora. Kaj pričakujejo od novega ministra na Slovenski gospodarski zvezi iz Celovca, pojasnjuje vnovič izvoljeni predsednik Benjamin Wakounig. Pridružimo se mladim literatom, najboljšim na letošnjem natečaju pisanja v slovenskem jeziku Pisana promlad. O knjižnem jeziku in porabskem narečju razmišlja tudi Dušan Mukič, letošnji dobitnik najvišjega madžarskega priznanja za delo na področju manjšinske kulture.


23.05.2022

'Skupaj enkratni'

Na avstrijskem Koroškem se bo čez mesec dni začela Europeada, nogometno prvenstvo narodnih skupnosti. Častno pokroviteljstvo je prevzel predsednik UEFE Aleksander Čeferin, kar je dodatna spodbuda tudi za prihodnost tekmovanja, je zadovoljen predsednik društva Europeada Marko Loibnegger. Karel Smolle, odlikovan z redom za zasluge, od nove slovenske vlade pričakuje podporo predlogu za skupno zastopstvo koroških Slovencev. Kaj pa si obetajo slovenski kmetovalci in podjetniki v Furlaniji – Julijski krajini? O tem predsednik Kmečke zveze Franc Fabec in direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Andrej Šik. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem si je začrtala cilje za prihodnja štiri leta, njihovo društvo Ajda iz Umaga pa je praznovalo 11-letnico delovanja. Kakšen pa je pogled na Porabje z otroškimi očmi? Malo drugačen.


16.05.2022

Pomoč matične države je bila, je in bo ključna

Kako predstavniki Slovenci iz sosednjih držav ocenjujejo Mateja Arčona, bodočega kandidata za ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu, in kaj pričakujejo od 15. vlade? 67 let po podpisu avstrijske državne pogodbe določila njenega 7. člena še vedno niso izpolnjena. Kakšni so obeti? S Slovenci na Hrvaškem praznujemo 30-letnico delovanja njihove krovne Zveze. V Monoštru si ogledamo razstavo del, nastalih na 19. mednarodni likovni koloniji. Tržaški slovenski literat in publicist Ace Memorlja pa spregovori o svoji najnovejši pesniški zbirki Preme in prelomljene vrstice.


09.05.2022

Mladi mladim za mlade

Senjam beneške piesmi povezuje Slovence na Videmskem, omogoča mladim rojakom, da se predstavijo, ter skrbi za ohranitev narečij in identitete. Tokrat je bilo še posebej slovesno. Mladi so se družili tudi v Pliberku, kjer je mreža MAJ – Mladi Alpe Jadran – pripravila prvo letošnje srečanje. Vanesa Šulič, mlada porabska Slovenka, je prepričljiva zmagovalka državnega tekmovanja iz slovenščine za osnovnošolce. Osvojila je dve zlati priznanji. Ustavimo se v Prezidu, kjer naj bi čez dobro leto dni odprla vrata vzorčna turistično - izobraževalna kmetija, in na Reki, kjer na festivalu malih odrov sodeluje tudi eno od slovenskih gledališč.


02.05.2022

Jezik je hrbtenica človeka

Jezik povezuje, presega meje in omogoča ljudem, da se spoznavajo, je prepričan literat in založnik Lojze Wieser. O slovenski besedi, njenem preseganju meja in bralni kulturi mladih, razmišlja tudi urednik celovške Mohorjeve založbe Hanzi Filipič. Kako mladim še bolj približati slovensko besedo, se pogovarjamo z Andrejo Duhovnik Antoni, dolgoletno višjo pedagoško svetovalko za šolstvo Slovencev v Italiji. Direktor Radia Monošter Attila Bartakovič o iskanju ravnovesja med narečjem in knjižnim jezikom. Nova predsednica društva Bazovica na Reki Jasmina Dlačić pa podrobneje tudi o praznovanju pomembnih jubilejev.


25.04.2022

Nikoli več!

Koroški Slovenci so ob 80. obletnici pregona dočakali opravičilo deželnega glavarja. Vsi pa si želijo, da se kaj takšnega nikoli več ne ponovi. Predsednik državne slovenske samouprave Karel Holec podrobneje o srečanju porabskih Slovencev in prekmurskih Madžarov, načrtih za krepitev sodelovanja in novih projektih. Živahno dogajanje v Slovenskem domu Bazovica na Reki; od druženja najmlajših do praznovanja 20-letnice delovanja planinske skupine. Pesnica Andreina Trusgnach pa o gugalnici, ki je ni bilo, in razmerah v Benečiji, ki ji ne vlivajo optimizma.


11.04.2022

Slike časa

Kulturni center Lojze Bratuž v Gorici z razstavo, dokumentarnim filmom in slavnostno akademijo praznuje 60-letnico svojega delovanja. Antonio Banchig o Slovencih na Videmskem oziroma kako preživeti ob nespodbudnih demografskih trendih. Porabski Slovenci so na parlamentarnih volitvah prepričljivo podprli Viktorja Orbana. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu tudi v naslednjem mandatu Erika Köleš Kiss pa si želi, da bi se za več rojakov odločilo za glasovanje na narodnostni listi. Revija Koroška poje je svojo 50-letnico obeležila z zbornikom in dokumentarnim filmom, koncerta pa letos ni bilo mogoče pripraviti, pojasnjuje Zalka Kelih Olip, tajnica Krščanske kulturne zveze iz Celovca.


Stran 5 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov