Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z Olgo Voglauer o uspehu na volitvah in politični karieri na Dunaju, s Slovenci na Hrvaškem o njihovem delovanju, s Katjo Grubiša o študiju v Ljubljani, z Nindirik Indrik pa o porabskem gledališču
»Verjeli smo, tako dobrega rezultata pa nismo pričakovali. «
Tako pravi vodja koroških Zelenih Olga Voglauer po velikem uspehu na avstrijskih parlamentarnih volitvah. V avstrijskem državnem zboru, kamor se je neposredno uvrstila, bo zastopala koroške Slovence in vse druge narodne skupnosti, zagotavlja. Zakaj prav Zeleni, nas je med drugim zanimalo v tokratni oddaji.
»Da sem politični človek, mi je bilo položeno že v zibelko, od malih nog smo imeli doma politične razprave, imela sem različne funkcije pri koroških Slovenkah in Slovencih, konec koncev pa sem že med študijem sodelovala s frakcijo Zelenih v študentskem zastopstvu.«
Ko sta se z možem odločila za ekološko kmetovanje, sta ugotovila, da so Zeleni edina stranka, ki se zavzema za sonaravno kmetijstvo in majhne kmetije, in zato se je vanjo včlanila. Po uspehu na volitvah v evropski parlament in dobrem rezultatu na avstrijskem Koroškem so jo ljudje začeli nagovarjati, naj prevzame vodenje stranke in postane njena govornica.
»Vzdušje je bilo dobro, okoli mene se je zbral nov tim in videla sem, da bi lahko šli skupaj v zelo lepo prihodnost. Z veseljem sem sprejela ta izziv. Še bolj pa me veseli, in te volitve to potrjujejo, da je bila naša pot prava in da je tim dober.«
23. oktobra bo Olga Voglauer zaprisegla kot poslanka v državnem zboru in zaveda se, da se bo življenje korenito spremenilo. Polovico časa bo, načrtuje, preživela na avstrijskem Koroškem polovica pa na Dunaju. Izziv je velik, velike pa so tudi priložnosti, pravi:
»Ravno za slovensko narodno skupnost na Koroškem in vse ostale narodne skupnosti se odpirajo možnosti. V parlamentu so namreč dobili zagovornico vseh avtohtonih manjšin. To pomeni, da imamo po dolgem času spet dejansko spet možnost vplivati na manjšinski zakon in njegovo prenovo, na reševanje zelo perečih tem; kot je financiranje manjšinskih medijev, varstvo otrok, šolstvo, podpiranje kulturnih društev. To so pomembna vprašanja, za katera imamo zdaj priložnost, da jih začnemo reševati.«
Olga Voglauer je zavedna koroška Slovenka. Ugotovila je, da se lahko zaneseš le sam nase in da lahko uspeš le, če si pri svojem delu dosleden.
»Pri uradih vlagam vse izključno v slovenskem jeziku. Želim, da me sprejmejo kot koroško Slovenko in da sprejmejo slovenski jezik. Pomembno je, da si sam primer dobre prakse. Ugotovila sem, da pravice, ki jih imamo, niso izborile krovne organizacije, temveč posamezniki, ki so verjeli v svojo moč. V prihodnje si želim, da bi imeli vizijo dobre dvojezične Koroške, kjer bodo tudi naši vnuki in pravnuki radi govorili slovensko. To pa bomo dosegli le, če jim bomo sami dober zgled in jim bomo mi pripravili lepo pot.«
Daljši pogovor z novo poslanko v avstrijskem državnem zboru lahko poslušate v tokratni oddaji. Pridružimo se Slovencem na Hrvaškem, ki so svoje redno letno srečanje tokrat pripravili v osrednji Istri, v Istarskih toplicah.
Ob začetku novega študijskega leta se pogovarjamo z reško rojakinjo Katjo Grubiša, ki nadaljuje študij komunikologije na Fakulteti za družbene vede. Izkušnje po 4 letih študija v Ljubljani so tako dobre, da se je vpisala na podiplomski študij.
Porabska slovenska gledališka družina Nindrik Indrik s svojimi predstavami zabavati občinstvo. Zabavajo pa se tudi igralke in igralci, veseli nastopanja v svojem jeziku. Kaj so pripravili letos?
Prisluhnite oddaji Sotočja!
867 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Z Olgo Voglauer o uspehu na volitvah in politični karieri na Dunaju, s Slovenci na Hrvaškem o njihovem delovanju, s Katjo Grubiša o študiju v Ljubljani, z Nindirik Indrik pa o porabskem gledališču
»Verjeli smo, tako dobrega rezultata pa nismo pričakovali. «
Tako pravi vodja koroških Zelenih Olga Voglauer po velikem uspehu na avstrijskih parlamentarnih volitvah. V avstrijskem državnem zboru, kamor se je neposredno uvrstila, bo zastopala koroške Slovence in vse druge narodne skupnosti, zagotavlja. Zakaj prav Zeleni, nas je med drugim zanimalo v tokratni oddaji.
»Da sem politični človek, mi je bilo položeno že v zibelko, od malih nog smo imeli doma politične razprave, imela sem različne funkcije pri koroških Slovenkah in Slovencih, konec koncev pa sem že med študijem sodelovala s frakcijo Zelenih v študentskem zastopstvu.«
Ko sta se z možem odločila za ekološko kmetovanje, sta ugotovila, da so Zeleni edina stranka, ki se zavzema za sonaravno kmetijstvo in majhne kmetije, in zato se je vanjo včlanila. Po uspehu na volitvah v evropski parlament in dobrem rezultatu na avstrijskem Koroškem so jo ljudje začeli nagovarjati, naj prevzame vodenje stranke in postane njena govornica.
»Vzdušje je bilo dobro, okoli mene se je zbral nov tim in videla sem, da bi lahko šli skupaj v zelo lepo prihodnost. Z veseljem sem sprejela ta izziv. Še bolj pa me veseli, in te volitve to potrjujejo, da je bila naša pot prava in da je tim dober.«
23. oktobra bo Olga Voglauer zaprisegla kot poslanka v državnem zboru in zaveda se, da se bo življenje korenito spremenilo. Polovico časa bo, načrtuje, preživela na avstrijskem Koroškem polovica pa na Dunaju. Izziv je velik, velike pa so tudi priložnosti, pravi:
»Ravno za slovensko narodno skupnost na Koroškem in vse ostale narodne skupnosti se odpirajo možnosti. V parlamentu so namreč dobili zagovornico vseh avtohtonih manjšin. To pomeni, da imamo po dolgem času spet dejansko spet možnost vplivati na manjšinski zakon in njegovo prenovo, na reševanje zelo perečih tem; kot je financiranje manjšinskih medijev, varstvo otrok, šolstvo, podpiranje kulturnih društev. To so pomembna vprašanja, za katera imamo zdaj priložnost, da jih začnemo reševati.«
Olga Voglauer je zavedna koroška Slovenka. Ugotovila je, da se lahko zaneseš le sam nase in da lahko uspeš le, če si pri svojem delu dosleden.
»Pri uradih vlagam vse izključno v slovenskem jeziku. Želim, da me sprejmejo kot koroško Slovenko in da sprejmejo slovenski jezik. Pomembno je, da si sam primer dobre prakse. Ugotovila sem, da pravice, ki jih imamo, niso izborile krovne organizacije, temveč posamezniki, ki so verjeli v svojo moč. V prihodnje si želim, da bi imeli vizijo dobre dvojezične Koroške, kjer bodo tudi naši vnuki in pravnuki radi govorili slovensko. To pa bomo dosegli le, če jim bomo sami dober zgled in jim bomo mi pripravili lepo pot.«
Daljši pogovor z novo poslanko v avstrijskem državnem zboru lahko poslušate v tokratni oddaji. Pridružimo se Slovencem na Hrvaškem, ki so svoje redno letno srečanje tokrat pripravili v osrednji Istri, v Istarskih toplicah.
Ob začetku novega študijskega leta se pogovarjamo z reško rojakinjo Katjo Grubiša, ki nadaljuje študij komunikologije na Fakulteti za družbene vede. Izkušnje po 4 letih študija v Ljubljani so tako dobre, da se je vpisala na podiplomski študij.
Porabska slovenska gledališka družina Nindrik Indrik s svojimi predstavami zabavati občinstvo. Zabavajo pa se tudi igralke in igralci, veseli nastopanja v svojem jeziku. Kaj so pripravili letos?
Prisluhnite oddaji Sotočja!
Spomin na pregon koroških Slovencev leta 1942 je še kako živ, travme pa se, ugotavljajo strokovnjaki, prenašajo iz roda v rod. Iz Šmihela pri Pliberku je bilo izseljenih kar 22 družin in tamkajšnje prosvetno društvo bo v dobrem letu dni pripravilo več prireditev v spomin in opomin na to tragično obdobje koroških Slovencev.
Zdaj je zadnji čas, da ustvarimo pogoje za sistematično poučevanje slovenskega jezika tudi na Videmskem. Kajti brez jezika, nas - Slovencev v Italiji – ni, je dejala Nina Pahor, slavnostna govornica na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Čedadu.
Dve leti po podpisu sporazuma o oblikovanju skupnega slovensko - madžarskega sklada za razvoj obmejnega območja se vendarle obetajo prvi projekti. So porabski Slovenci, ki so opozarjali na posledice zaradi zamud, zadovoljni?
Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo in bo ves mesec prešerno tudi med rojaki v sosednjih državah. Kako so praznovali v Celovcu in kaj se je dogajalo pri porabskih Slovencih, lahko slišite v tokratni oddaji.
S februarjem so se v zamejstvu začela praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku. Ta je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, tako kot je kulturno delovanje eno od njihovih temeljev za ohranitev in razvoj slovenskega jezika. Koroški Slovenci pripravljajo osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku v iKultu, novem kulturnem središču v Celovcu, ki postaja vse bolj popularno.
Na vrh edine zbirne stranke Slovencev v Italiji – Stranke Slovenska skupnost – se je vrnil Damijan Terpin in zanima nas, kakšno smer bo stranka ubrala v prihodnje. Kaj prinašajo spremembe v vodstvu stranke, za zdaj še ni jasno, pravi komentator Primorskega dnevnika Sandor Tenze.
Prihodnost Slovencev v sosednjih državah bo negotova, če se ne bodo okrepili gospodarski temelji, so prepričani v zamejski gospodarski koordinaciji. Kaj je koordinacija dosegla v prvem letu svojega obstoja in kaj si lahko obeta v prihodnjih letih?
Slovenci na avstrijskem Štajerskem si prizadevajo, da bi v Gradcu dobili svoj kulturni center - Hišo sodelovanja. Več o tem in drugih izivih, povezanih predvsem z učenjem slovenščine, s predsednico Kulturnega društva člen 7 Suzano Weitlaner.
Začetek leta je priložnost za predstavitev načrtov in ključnih letošnjih izzivov Slovencev v sosednjih državah. Zanima nas, kaj načrtujejo rojaki v Italij in kaj pričakujejo porabski Slovenci.
Slovenci v Italiji so vitalna skupnost, ponosna na svoje umetniško ustvarjanje. V Cankarjevem domu v Ljubljani so 13. decembra 2023 predstavili delček svoje poezije in jo obogatili še z gledališko umetnostjo in glasbo.
Doma sem tam, kjer srce gori, se sonce smeji, življenje cveti, tam sem doma, v eni od svojih pesmi poje Katarina Hartmann, tesno povezana s Slovenskim kulturnim društvom Celovec.
Ne le šolstvo in kultura tudi šport je pomemben za krepitev slovenskega jezika. O jezikovnih projektih športnih zvez iz Trsta in Celovca z njunima predsednikoma, Ivanom Peterlinom in Marjanom Velikom.
Pridružimo se, času primerno, najmlajšim na miklavževanju v Porabju. Koroška Slovenka Marica Hartmann,
V Kanalski dolini je zaživel eksperimentalni večjezični pouk, za katerega so si tam živeči rojaki prizadevali več let. Njegovo izvajanje pa je velik izziv, saj usposobljenih pedagogov z znanjem slovenskega jezika primanjkuje.
Dvojezično šolstvo od vrtca naprej je ena ključnih zahtev koroških Slovencev, razočaranih zaradi neuresničenih koalicijskih zavez avstrijske vlade. Da se v skoraj 100 letih zahteve koroških Slovencev niso bistveno spremenile, ugotavljata dr. Danijel Grafenauer in Janez Stergar, predsednika mariborskega in ljubljanskega Kluba koroških Slovencev. Bistveno pa se niso spremenile niti naloge obeh Klubov, ki praznujeta 95-letnico delovanja.
Predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji so zadovoljni s slišanim na seji stalnega vladnega omizja za vprašanja slovenske manjšine. Kako pa je z načrtovanim krčenjem ravnateljstev?
Slovenska narodna skupnost v sosednjih državah se spreminja in na te spremembe se morajo odzvati tudi pristojni, opozarjajo strokovnjaki. To velja tudi za Slovence, ki živijo v Trstu. V mestu, kjer je nekoč živela največja urbana slovenska skupnost, prihaja do deasimilacije, ugotavlja dr. Milan Bufon. Kaj to pomeni?
Gospodarsko ministrstvo naj bi v prihodnjih letih za razvoj slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah namenilo bistveno več denarja. Po vzoru Porabja, ki je dobilo 2 milijona evrov, naj bi podobne zneske dobili tudi drugod, napoveduje državni sekretar Dejan Židan.
Pisanje Florjana Lipuša, jezikovna vzgoja v dvojezičnem vrtcu v Špetru, Narodni dom v Trstu - perspektive, potrebe in cilji skupnosti, ki bivajo v mestu. To so teme najboljših doktorskih, magistrskih in diplomskih del na temo Slovencev iz sosednjih držav, ki so prispela na 21. nagradni natečaj Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Vsako na svoj način odraža aktualne razmere, v katerih živijo rojaki onstran državne meje. Kakšne so te razmere?
Za Slovence na Tržaškem je bilo slovesno odprtje Narodnega doma pri Svetem Ivanu praznično, polno optimizma. Žal ga je, vsaj v medijih v Sloveniji, zasenčila nespretna izjava predsednice države Nataše Pirc Musar o domovini. Kaj vse pa se bo dogajalo v svetoivanskem narodnem domu? Kakšne načrte imajo? V Celovcu so tudi uradno odprli novo kulturno središče koroških Slovencev – iKult – Interkulturni prireditveni center, še en prostor sožitja in dialoga. Na vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku so se prvič družili malčki iz vseh slovenskih porabskih vrtcev. Povabimo pa vas tudi na sklepno dejanje tokratnih dnevov slovenske kulture v Istri. Foto (Silva Eöry): Porabski mlački na slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku
Neveljaven email naslov