Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Moje srce je slovensko in to vedo vsi!

07.10.2019


Z Olgo Voglauer o uspehu na volitvah in politični karieri na Dunaju, s Slovenci na Hrvaškem o njihovem delovanju, s Katjo Grubiša o študiju v Ljubljani, z Nindirik Indrik pa o porabskem gledališču

»Verjeli smo, tako dobrega rezultata pa nismo pričakovali. «

Tako pravi vodja koroških Zelenih Olga Voglauer po velikem uspehu na avstrijskih parlamentarnih volitvah. V avstrijskem državnem zboru, kamor se je neposredno uvrstila, bo zastopala koroške Slovence in vse druge narodne skupnosti, zagotavlja. Zakaj prav Zeleni, nas je med drugim zanimalo v tokratni oddaji.

»Da sem politični človek, mi je bilo položeno že v zibelko, od malih nog smo imeli doma politične razprave, imela sem različne funkcije pri koroških Slovenkah in Slovencih, konec koncev pa sem že med študijem sodelovala s frakcijo Zelenih v študentskem zastopstvu.«

Ko sta se z možem odločila za ekološko kmetovanje, sta ugotovila, da so Zeleni edina stranka, ki se zavzema za sonaravno kmetijstvo in majhne kmetije, in zato se je vanjo včlanila. Po uspehu na volitvah v evropski parlament  in dobrem rezultatu na avstrijskem Koroškem so jo ljudje začeli nagovarjati, naj prevzame vodenje stranke in postane njena govornica.

»Vzdušje je bilo dobro, okoli mene se je zbral nov tim in videla sem, da bi  lahko šli skupaj v zelo lepo prihodnost. Z veseljem sem sprejela ta izziv. Še bolj pa me veseli, in te volitve to potrjujejo, da je bila naša pot prava in da je tim dober.«

23. oktobra bo Olga Voglauer zaprisegla kot poslanka v državnem zboru in zaveda se, da se bo življenje korenito spremenilo. Polovico časa bo, načrtuje, preživela na avstrijskem Koroškem polovica pa na Dunaju. Izziv je velik, velike pa so tudi priložnosti, pravi:

»Ravno za slovensko narodno skupnost na Koroškem in vse ostale narodne skupnosti se odpirajo možnosti. V parlamentu so namreč dobili zagovornico vseh avtohtonih manjšin. To pomeni, da imamo po dolgem času spet dejansko spet možnost vplivati na manjšinski zakon in njegovo prenovo, na reševanje zelo perečih tem; kot je financiranje manjšinskih medijev, varstvo otrok, šolstvo, podpiranje kulturnih društev. To so pomembna vprašanja, za katera imamo zdaj priložnost, da jih začnemo reševati.«

Olga Voglauer je zavedna koroška Slovenka. Ugotovila je, da se lahko zaneseš le sam nase in da lahko uspeš le, če si pri svojem delu dosleden.

»Pri uradih vlagam vse izključno v slovenskem jeziku. Želim, da me sprejmejo kot koroško Slovenko in da sprejmejo slovenski jezik. Pomembno je, da si sam primer dobre prakse. Ugotovila sem, da pravice, ki jih imamo, niso izborile krovne organizacije, temveč posamezniki, ki so verjeli v svojo moč. V prihodnje si želim, da bi imeli vizijo dobre dvojezične Koroške, kjer bodo tudi naši vnuki in pravnuki radi govorili slovensko. To pa bomo dosegli le, če jim bomo sami dober zgled in jim bomo mi pripravili lepo pot.«

Daljši pogovor z novo poslanko v avstrijskem državnem zboru lahko poslušate v tokratni oddaji. Pridružimo se Slovencem na Hrvaškem, ki so svoje redno letno srečanje tokrat pripravili v osrednji Istri, v Istarskih toplicah.

Ob začetku novega študijskega leta se pogovarjamo z reško rojakinjo Katjo Grubiša, ki nadaljuje študij komunikologije na Fakulteti za družbene vede. Izkušnje po 4 letih študija v Ljubljani so tako dobre, da se je vpisala na podiplomski študij.

Porabska slovenska gledališka družina Nindrik Indrik s svojimi predstavami zabavati občinstvo. Zabavajo pa se tudi igralke in igralci, veseli nastopanja v svojem jeziku. Kaj so pripravili letos?

Prisluhnite oddaji Sotočja!


Sotočja

874 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Moje srce je slovensko in to vedo vsi!

07.10.2019


Z Olgo Voglauer o uspehu na volitvah in politični karieri na Dunaju, s Slovenci na Hrvaškem o njihovem delovanju, s Katjo Grubiša o študiju v Ljubljani, z Nindirik Indrik pa o porabskem gledališču

»Verjeli smo, tako dobrega rezultata pa nismo pričakovali. «

Tako pravi vodja koroških Zelenih Olga Voglauer po velikem uspehu na avstrijskih parlamentarnih volitvah. V avstrijskem državnem zboru, kamor se je neposredno uvrstila, bo zastopala koroške Slovence in vse druge narodne skupnosti, zagotavlja. Zakaj prav Zeleni, nas je med drugim zanimalo v tokratni oddaji.

»Da sem politični človek, mi je bilo položeno že v zibelko, od malih nog smo imeli doma politične razprave, imela sem različne funkcije pri koroških Slovenkah in Slovencih, konec koncev pa sem že med študijem sodelovala s frakcijo Zelenih v študentskem zastopstvu.«

Ko sta se z možem odločila za ekološko kmetovanje, sta ugotovila, da so Zeleni edina stranka, ki se zavzema za sonaravno kmetijstvo in majhne kmetije, in zato se je vanjo včlanila. Po uspehu na volitvah v evropski parlament  in dobrem rezultatu na avstrijskem Koroškem so jo ljudje začeli nagovarjati, naj prevzame vodenje stranke in postane njena govornica.

»Vzdušje je bilo dobro, okoli mene se je zbral nov tim in videla sem, da bi  lahko šli skupaj v zelo lepo prihodnost. Z veseljem sem sprejela ta izziv. Še bolj pa me veseli, in te volitve to potrjujejo, da je bila naša pot prava in da je tim dober.«

23. oktobra bo Olga Voglauer zaprisegla kot poslanka v državnem zboru in zaveda se, da se bo življenje korenito spremenilo. Polovico časa bo, načrtuje, preživela na avstrijskem Koroškem polovica pa na Dunaju. Izziv je velik, velike pa so tudi priložnosti, pravi:

»Ravno za slovensko narodno skupnost na Koroškem in vse ostale narodne skupnosti se odpirajo možnosti. V parlamentu so namreč dobili zagovornico vseh avtohtonih manjšin. To pomeni, da imamo po dolgem času spet dejansko spet možnost vplivati na manjšinski zakon in njegovo prenovo, na reševanje zelo perečih tem; kot je financiranje manjšinskih medijev, varstvo otrok, šolstvo, podpiranje kulturnih društev. To so pomembna vprašanja, za katera imamo zdaj priložnost, da jih začnemo reševati.«

Olga Voglauer je zavedna koroška Slovenka. Ugotovila je, da se lahko zaneseš le sam nase in da lahko uspeš le, če si pri svojem delu dosleden.

»Pri uradih vlagam vse izključno v slovenskem jeziku. Želim, da me sprejmejo kot koroško Slovenko in da sprejmejo slovenski jezik. Pomembno je, da si sam primer dobre prakse. Ugotovila sem, da pravice, ki jih imamo, niso izborile krovne organizacije, temveč posamezniki, ki so verjeli v svojo moč. V prihodnje si želim, da bi imeli vizijo dobre dvojezične Koroške, kjer bodo tudi naši vnuki in pravnuki radi govorili slovensko. To pa bomo dosegli le, če jim bomo sami dober zgled in jim bomo mi pripravili lepo pot.«

Daljši pogovor z novo poslanko v avstrijskem državnem zboru lahko poslušate v tokratni oddaji. Pridružimo se Slovencem na Hrvaškem, ki so svoje redno letno srečanje tokrat pripravili v osrednji Istri, v Istarskih toplicah.

Ob začetku novega študijskega leta se pogovarjamo z reško rojakinjo Katjo Grubiša, ki nadaljuje študij komunikologije na Fakulteti za družbene vede. Izkušnje po 4 letih študija v Ljubljani so tako dobre, da se je vpisala na podiplomski študij.

Porabska slovenska gledališka družina Nindrik Indrik s svojimi predstavami zabavati občinstvo. Zabavajo pa se tudi igralke in igralci, veseli nastopanja v svojem jeziku. Kaj so pripravili letos?

Prisluhnite oddaji Sotočja!


30.05.2022

'S skupnimi močmi zmoremo marsikaj'

Pisatelj Boris Pahor je bil in bo ostal simbol slovenstva in to ne velja le za rojake v Italiji. Kako se srečanj z njim spominja nekdanja dopisnica iz Trsta Mirjam Muženič? Dejstvo, da je bil z nami, nam je bilo v uteho, pravi Ksenija Dobrila, predsednica Slovenske kulturno gospodarske zveze. Na sobotnem kongresu v Gorici je dobila nov mandat za vodenje te krovne organizacije. Kandidat za ministra, pristojnega za Slovence v zamejstvu in po svetu, Matej Arčon pa je dobil podporo matične komisije državnega zbora. Kaj pričakujejo od novega ministra na Slovenski gospodarski zvezi iz Celovca, pojasnjuje vnovič izvoljeni predsednik Benjamin Wakounig. Pridružimo se mladim literatom, najboljšim na letošnjem natečaju pisanja v slovenskem jeziku Pisana promlad. O knjižnem jeziku in porabskem narečju razmišlja tudi Dušan Mukič, letošnji dobitnik najvišjega madžarskega priznanja za delo na področju manjšinske kulture.


23.05.2022

'Skupaj enkratni'

Na avstrijskem Koroškem se bo čez mesec dni začela Europeada, nogometno prvenstvo narodnih skupnosti. Častno pokroviteljstvo je prevzel predsednik UEFE Aleksander Čeferin, kar je dodatna spodbuda tudi za prihodnost tekmovanja, je zadovoljen predsednik društva Europeada Marko Loibnegger. Karel Smolle, odlikovan z redom za zasluge, od nove slovenske vlade pričakuje podporo predlogu za skupno zastopstvo koroških Slovencev. Kaj pa si obetajo slovenski kmetovalci in podjetniki v Furlaniji – Julijski krajini? O tem predsednik Kmečke zveze Franc Fabec in direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Andrej Šik. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem si je začrtala cilje za prihodnja štiri leta, njihovo društvo Ajda iz Umaga pa je praznovalo 11-letnico delovanja. Kakšen pa je pogled na Porabje z otroškimi očmi? Malo drugačen.


16.05.2022

Pomoč matične države je bila, je in bo ključna

Kako predstavniki Slovenci iz sosednjih držav ocenjujejo Mateja Arčona, bodočega kandidata za ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu, in kaj pričakujejo od 15. vlade? 67 let po podpisu avstrijske državne pogodbe določila njenega 7. člena še vedno niso izpolnjena. Kakšni so obeti? S Slovenci na Hrvaškem praznujemo 30-letnico delovanja njihove krovne Zveze. V Monoštru si ogledamo razstavo del, nastalih na 19. mednarodni likovni koloniji. Tržaški slovenski literat in publicist Ace Memorlja pa spregovori o svoji najnovejši pesniški zbirki Preme in prelomljene vrstice.


09.05.2022

Mladi mladim za mlade

Senjam beneške piesmi povezuje Slovence na Videmskem, omogoča mladim rojakom, da se predstavijo, ter skrbi za ohranitev narečij in identitete. Tokrat je bilo še posebej slovesno. Mladi so se družili tudi v Pliberku, kjer je mreža MAJ – Mladi Alpe Jadran – pripravila prvo letošnje srečanje. Vanesa Šulič, mlada porabska Slovenka, je prepričljiva zmagovalka državnega tekmovanja iz slovenščine za osnovnošolce. Osvojila je dve zlati priznanji. Ustavimo se v Prezidu, kjer naj bi čez dobro leto dni odprla vrata vzorčna turistično - izobraževalna kmetija, in na Reki, kjer na festivalu malih odrov sodeluje tudi eno od slovenskih gledališč.


02.05.2022

Jezik je hrbtenica človeka

Jezik povezuje, presega meje in omogoča ljudem, da se spoznavajo, je prepričan literat in založnik Lojze Wieser. O slovenski besedi, njenem preseganju meja in bralni kulturi mladih, razmišlja tudi urednik celovške Mohorjeve založbe Hanzi Filipič. Kako mladim še bolj približati slovensko besedo, se pogovarjamo z Andrejo Duhovnik Antoni, dolgoletno višjo pedagoško svetovalko za šolstvo Slovencev v Italiji. Direktor Radia Monošter Attila Bartakovič o iskanju ravnovesja med narečjem in knjižnim jezikom. Nova predsednica društva Bazovica na Reki Jasmina Dlačić pa podrobneje tudi o praznovanju pomembnih jubilejev.


25.04.2022

Nikoli več!

Koroški Slovenci so ob 80. obletnici pregona dočakali opravičilo deželnega glavarja. Vsi pa si želijo, da se kaj takšnega nikoli več ne ponovi. Predsednik državne slovenske samouprave Karel Holec podrobneje o srečanju porabskih Slovencev in prekmurskih Madžarov, načrtih za krepitev sodelovanja in novih projektih. Živahno dogajanje v Slovenskem domu Bazovica na Reki; od druženja najmlajših do praznovanja 20-letnice delovanja planinske skupine. Pesnica Andreina Trusgnach pa o gugalnici, ki je ni bilo, in razmerah v Benečiji, ki ji ne vlivajo optimizma.


11.04.2022

Slike časa

Kulturni center Lojze Bratuž v Gorici z razstavo, dokumentarnim filmom in slavnostno akademijo praznuje 60-letnico svojega delovanja. Antonio Banchig o Slovencih na Videmskem oziroma kako preživeti ob nespodbudnih demografskih trendih. Porabski Slovenci so na parlamentarnih volitvah prepričljivo podprli Viktorja Orbana. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu tudi v naslednjem mandatu Erika Köleš Kiss pa si želi, da bi se za več rojakov odločilo za glasovanje na narodnostni listi. Revija Koroška poje je svojo 50-letnico obeležila z zbornikom in dokumentarnim filmom, koncerta pa letos ni bilo mogoče pripraviti, pojasnjuje Zalka Kelih Olip, tajnica Krščanske kulturne zveze iz Celovca.


04.04.2022

'Beseda je kulturnemu človeku dragulj'

Kako so porabski Slovenci zadovoljni z izidi parlamentarnih volitev na Madžarskem in kaj si obetajo od nadaljevanja vladanja Viktorja Orbana? Koroški kulturni dnevi v Ljubljani so pred vrati. Kaj si lahko ogledate in koga lahko poslušate do 28. aprila? Katarina Hartmann vas vabi v Celovec na humanitarno prireditev za prebivalce Ukrajine. Kako so v Dolini pri Trstu odmevale obmejne pesmi koroških Slovencev in odpirale mejo? V Reziji si ogledamo najdbe s prvega tamkajšnjega arheološkega najdišča, v Pulju pa preverjamo, kaj se dogaja v slovenskem kulturnem društvu Istra.


28.03.2022

Perspektive življenja

Narodni dom v Trstu, zdaj uradno v rokah slovenske narodne skupnosti, naj bi v prihodnjih desetih letih postal eno od pomembnih kulturnih središč v mestu. Trenutno pa duhove buri odločitev, da se iz njega umakne otroški oddelek Narodne in študijske knjižnice. Kako so s sklepi, sprejetimi na zasedanju medvladne mešane slovensko madžarske komisije, zadovoljni porabski rojaki? Slovenci na Hrvaškem opozarjajo na težave, ki so jih povzročili protikoronski ukrepi, in bi lahko vplivale tudi na njihovo opredeljevanje. V Gradcu so razpravljali o odraščanju s slovenščino in možnostih za dvojezične družine. V Celovcu pa je zaživel projekt Miša, s katerim želijo privabiti mlade bralce.


21.03.2022

Kulturno življenje se počasi in previdno prebuja

Pri koroških Slovencih je kulturno mrtvilo s predstavo Let v Rim med prvimi pregnal Teater Šentjanž. Z gledališčem sta tesno povezani Marina Černetič iz Benečije in tržaška Slovenka Lučka Peterlin. Za vsestransko delo na področju ljubiteljske kulture sta pred kratkim dobili srebrni plaketi Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Spominsko plaketo Avgusta Pavla, ki jo podeljuje Železna županija, je dobila Irena Fasching, upokojena učiteljica iz Sakalovcev. S pohodniki po Stezi prijateljstva obujamo spomine na začetke Odprte meje pred 40 leti. Da je Slovencev na Hrvaškem vse manj, pa opozarja Vasja Simonič, prepričan, da bi morala matična država za njih storiti več.


14.03.2022

Mir nas utemeljuje, če se poruši, je to za vedno

Tudi v zamejstvu se vrstijo različne prireditve v podporo Ukrajini. Tržaški slovenski literat Marij Čuk je tako pripravil pesniški večer za mir, na katerem so sodelovali pesniki in pesnice iz Furlanije – Julijske krajine. Z vodjo Kulturnega centra Lojze Bratuž Franko Žgavec se pogovarjamo o 60-letnici delovanja enega od kulturnih središč Slovencev na Goriškem. V Pliberku si ogledamo razstavo Bivanje z lesom. V Sakalovcih v Porabju se pridružimo rojakom na pravljičnem večeru. Akademsko izobraženi kitarist Natko Štiglić pa spregovori o mladih rojakih v Kvarnerju, študiju v Sloveniji in svojih načrtih.


07.03.2022

Ne sprašuj, komu zvoni

Avstrija je, bolj kot druge zahodnoevropske države, vpeta v rusko in ukrajinsko gospodarstvo, zato bi jo lahko sprejete sankcije bolj prizadele, pojasnjuje Feliks Wieser, podpredsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca (SGZ). Z Jero Jagodic se pogovarjam o projektih, ki jih SGZ pripravlja za mlade rojake iz regije Alpe Jadran. V Dolini pri Trstu prisluhnemo utišanim zvonovom, katerih odmev se je razširil daleč prek meja. Predaleč, menijo domačini. V Monoštru se na pustovanju pridružimo porabskim slovenskim upokojencem. Rojakinja z Reke Štefi Sila-Zih pa pripoveduje o svojih slovenskih koreninah, slikanju in druženju v društvu Bazovica.


28.02.2022

Odlikovanje je priznanje celotni slovenski manjšini

»Če bomo lahko udejanjili zaščitni zakon za Slovence v Italiji, bo to res zlato odlikovanje,« je ob prejemu zlatega reda za zasluge dejala senatorka Tatjana Rojc in odlikovanje posvetila vsem, ki so se borili in tudi umrli za slovensko narodno skupnost v Italiji. Poslanka v saboru Barbara Antolić Vupora pojasnjuje, kaj so se štiri slovenske parlamentarke iz sosednjih držav dogovorile na srečanju v Ljubljani. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss podrobneje o sporazumu o gospodarskem razvoju obmejnega območja, po katerem naj bi v petih letih Slovenija in Madžarska namenili po 25 milijonov evrov. V Celovcu pa Mohorjeva družba odpira Forum Slovenicum - slovenski dijaški dom.


21.02.2022

Od odpisanega jezika do odpisane skupnosti ni dolga pot

Kako je z vpisom v šole s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji – Julijski krajini? So podatki za prihodnje šolsko leto spodbudni? Novi profesorici slovenskega jezika na eni od reških gimnazij Simoni Mahovič izzivov in načrtov pri poučevanju slovenščine ne bo zmanjkalo. Doktor Daniel Wutti predstavlja pilotni projekt za skupno razumevanje preteklosti v regiji Alpe-Jadran, v katerega bodo vključeni tudi učitelji iz Slovenije. O slovenski zamejski književnosti od Trsta do Porabja z Marijem Čukom in Dušanom Mukičem, o literarnem natečaju Porabske litere pa s Štefanom Kardošem.


14.02.2022

'Beseda materina, ti bistri vir si iz pečin...'

Kulturni praznik je za Slovence v sosednjih državah eden najpomembnejših, zato se prireditve vrstijo ves februar. Praznovanja so bila letos v znamenju Prešerna, Kosovela, Milke Hartman in lončarstva. Skupnemu slovenskemu kulturnemu prostoru naj bi v prihodnjih letih sledil še skupni gospodarski prostor. To naj bi določala nova strategija odnosov s Slovenci zunaj matične države, ki jo pripravlja pristojni urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Po besedah ministrice Helene Jaklitsch bi lahko vlada sprejela strategijo v mesecu ali dveh.


31.01.2022

Prisotni!

Slovenščina v tržaškem mestnem svetu je nezaželena, toda slovenski svetniki se ne bodo uklonili, zagotavlja Valentina Repini. Nužej Tolmaier, letošnji Tischlerjev nagrajenec, ostaja optimističen glede prihodnosti kulturnega delovanja koroških Slovencev. Mlada zdravnica iz Celovca Lidija Domej bodočim brucem iz zamejstva svetuje, naj se udeležijo informativnih dni. Študentskih let v Ljubljani se spominja tudi Ines Pipan, ki se je zaradi ljubezni vrnila na domačo Reko. Da bi se več porabskih mladih odločilo za študij v Sloveniji, pa si želi Andrea Kovacs, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem, ki ji tudi letos načrtov ne manjka.


24.01.2022

Kako karantene in izolacije krojijo zamejski šolski vsakdan

Kako v teh zahtevnih časih poteka pouk v dvojezičnih šolah na avstrijskem Koroškem in v šolah s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji – Julijski krajini? Pojasnjujeta Sabina Sandrieser, vodja oddelka za manjšinsko šolstvo na izobraževalni direkciji dežele Koroške, in podravnatelj večstopenjske šole na Opčinah David Pupulin. Predstava Meje sneženja v režiji Gorana Vojnovića - poklon Slovenskega stalnega gledališča v Trstu Marku Sosiču. Planinska skupina društva Bazovica z Reke praznuje 20-letnico delovanja. Knjige v slovenskem jeziku pa so v tiskarni Wellisch v Monoštru tiskali v 19. stoletju. Prisluhnite!


17.01.2022

Čas je za pomembne odločitve

Cepljenje je za konec pandemije, kot zdaj kaže, za družbo najvarnejša in najenostavnejša pot, pravi Olga Voglauer, poslanka Zelenih v avstrijskem državnem zboru, kjer ima obvezno cepljenje široko politično podporo. Furlanija – Julijska krajina je spomeniku bazoviškim junakom dodelila status kulturnega pomena. Kaj to dejansko pomeni in kakšni bodo naslednji koraki? Zgodovinar Milan Pahor, predsednik odbora za proslavo bazoviških junakov, je zadovoljen, da so dozoreli časi za takšno odločitev. Egon in Metka sta lika, s katerima karikaturist Bojan Grlica komentira aktualno dogajanje v glasilih Slovencev na Reki in navdiha mu nikoli ne zmanjka. Televizijski oddaji Rojaki pa nikoli ne manjka gostov, ugotavlja urednik Dušan Tomažič.


10.01.2022

Popisi prebivalstva so lahko usodni

Slovence na Madžarskem letos med drugim čaka popis prebivalstva. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec je optimističen, da jih bo več, kot jih je bilo pred 10 leti. Na Hrvaškem so popis prebivalstva izpeljali lani. Predstavnica slovenske manjšine v Varaždinski županiji Barbara Antolić Vupora, poslanka v saboru, je prepričana, da navodila za pripadnike manjšin niso bila dovolj jasna. Mešani pevski zbor Danica letos praznuje 110-letnico delovanja. Tradicionalni novoletni koncert so že drugo leto zapored morali pripraviti na spletu. Knjiga v pokušino pa je naslov podkasta, v katerem Gabriel Milič predstavlja novosti Založništva tržaškega tiska. Študent humanistike v Trstu je prepričan, da se Slovencem v Italiji ni bati za prihodnost.


03.01.2022

V 2022 izzivov ne bo manjkalo

Med najpomembnejše izzive vsekakor sodi izobraževanje v maternem jeziku od vrtca naprej. To velja tudi za Slovence na Hrvaškem. Predsednica njihove krovne organizacije - Zveze slovenskih društev - Barbara Riman pa si želi več posluha matične države in njeno pomoč pri krepiti položaja slovenske manjšine na Hrvaškem. Kaj ponuditi rojakom in vsem ostalim v Narodnem domu v središču Trsta? Uskladitev različnih pričakovanj bo eden pomembnejših izzivov, ugotavljata predsednika krovnih organizacij Slovencev v Italiji Ksenija Dobrila in Walter Bandelj. V oddaji gostimo tudi zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Köleš Kiss. Ker delo še ni končano in ima še dovolj energije, se bo na letošnjih parlamentarnih volitvah vnovič potegovala za ta mandat. Predsedujoča sosvetu slovenske narodne skupnosti pri uradu avstrijskega zveznega kanclerja Suzana Weitlaner pa si želi več srečanj s pristojnimi ministri, predvsem z ministrom za izobraževanje. Razlog je prav jezik.


Stran 6 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov