Po dveh letih vnovič seja sveta vlade za Slovence v zamejstvu, kaj se dogaja v Italiji - od slovenske narodne skupnosti do Južnih Tirolcev, Avstrija 100 let po senžermenski pogodbi in druge zgodbe

Po prvi seji sveta vlade za Slovence v zamejstvu v tem mandatu nas zanima, kakšni so bili sklepi in kako so s slišanim zadovoljni predstavniki rojakov iz sosednjih držav.

Osrednja tema seje so bili mladi in zastopanost Slovencev zunaj matične države v državnem zboru, o čemer so na kratko govorili na koncu seje. Sklepov pa, po besedah pristojnega ministra Petra Česnika, niso sprejeli.

»Dejansko pravih sklepov ni bilo. Bili pa so predlogi, ki jih bomo upoštevali. Prvič, da se bo svet sestajal vsaj dvakrat letno in da se bodo ustanovile resorske delovne skupine. Zapisnik o povedanem na seji pa bo posredovan vsem ministrom, da bodo seznanjeni s tematiko.«

Ker seje ni bilo že dve leti, so predstavniki Slovencev iz sosednjih držav želeli predstaviti vse težave, ki jih bremenijo, je razpravo ocenil poslovodja Narodnega sveta koroških Slovencev Marko Oraže. In kako je zadovoljen s slišanim?

»Zadovoljen sem, da je seja bila, saj smo dolgo čakali nanjo. Upam, da bomo v prihodnje res imeli vsaj dve seji letno. To bi bilo za zamejske Slovence zelo pomembno.«

Zadovoljna, da so jih poslušali, je bila tudi predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem dr. Barbara Riman.

»Iskreno upam, da nas bodo slišali in da bodo tudi pomagali Slovencem na Hrvaškem. Trenutno res rabimo pomoč, da bi mladina, otroci začeli govoriti slovenski jezik.«

Slovenci na Hrvaškem so namreč v drugačnem položaju, kot so druge slovenske narodne skupnosti v zamejstvu, saj so manjšina postali šele po letu 1991, opozarja Barbara Riman.

»Včasih sami sebe ne prepoznamo kot manjšina, prav tako pa nas za manjšino ne prepoznajo v Sloveniji.«

Trenutno največja težava Slovencev na Hrvaškem je pomanjkanje učiteljev, ki bi poučevali slovenski jezik v okviru rednega pouka. Na razpis za učitelja slovenščine v Buzetu in Umagu se namreč ni javil noben kandidat, tako da lahko brez pouka slovenščine ostane 60 otrok.

Po zmanjšanju števila poslancev in senatorjev v italijanskem parlamentu v pogovoru z Jankom Petrovcem preverjamo, kakšne so možnosti, da bi slovenska narodna skupnost v prihodnje še imela svojega predstavnika v Rimu. Ustavimo se tudi na Južnem Tirolskem, kjer so iz uradnega imena pokrajine črtali Zgornje Poadižje, saj naj bi nemško govoreče to spominjalo na čase fašizma.

Senžermenska mirovna pogodba, podpisana septembra 1919,  je po prvi svetovni vojni določila meje v večjem delu Evrope.  Ob pomembni obletnici je Celovška Mohorjeva pripravila posvet z naslovom “100 let senžermenske pogodbe – 100 let varstva manjšin v Republiki Avstriji”. Na simpoziju so sodelovali strokovnjaki iz Slovenije in Avstrije, ki so imeli v preteklosti zelo različne poglede. Stališča enih in drugih so se, pravi dr. Andrej Rahten v pogovoru s Stanetom Kocutarjem, zelo približala.

»Bil sem prijetno presenečen, da so organizatorji za isto mizo posedli zagovornike različnih pogledov na našo preteklost, ki pa so se vsi po vrsti izkazali kot zagovorniki skupnega sobivanja v prihodnosti.«

Pridružimo se rojakom v Slovenskem domu v Zagrebu, kjer so se z razstavo spomnili športne legende Leona Štuklja, in spregovorimo o zelo pomembni vlogi slovenskih knjižnic v zamejstvu.

Prisluhnite oddaji!