Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Visoka državna odlikovanja nekdanjima predsednikoma krovnih organizacij in SPD Rož, poklon ustanovitelju Slovenskega doma v Zagrebu Franu Zavrniku in Hinku Nučiču, 10-let pouka slovenščine na Reki
Dolgoletna predsednika krovnih slovenskih zamejskih organizacij Marjan Sturm in Rudi Pavšič sta bila za svoje delo in neprecenljiv prispevek k medkulturnem dialogu odlikovana z redom za zasluge. Oba sta letos predala vodenje krovnih organizacij svojima naslednikoma, vendar ostajata še naprej dejavna. Kaj počneta zdaj?
Rudi Pavšič se je vrnil na področje, kjer je začel svoj0 poklicno pot – v novinarstvo. Postal je napreč predsednik Zadruge Novi Matajur, ki izdaja tudi istoimenski časnik. Kot svetovalec pomaga tudi odgovornemu uredniku.
“Sem šel tja, kjer je realno največja nevarnost, da čez dve ali tri desetletja, če ne najdemo oziroma če ne najdejo primerne rešitve, nas ne bo več.”
Marjan Sturm skupaj pa z Josefom Feldnerjem, predsednikom koroškega Heimatdiensta, načrtuje postavitev skupnega spomenika vsem žrtvam.
“Preseči moramo travme okoli plebiscita, ki so na eni in drugi strani. Odločila sva se, da bova prihodnje leto postavila spomenik vsem padlim na Slovencem in Korošcem po abecednem redu, ne glede na narodnost ali državnost. In bomo rekli: umrli so za svojo domovino.”
Kako pa oba pomembna rojaka gledata na trenutne razmere? Tudi o tem več v tokratni oddaji.
Slovensko kulturno društvo Rož je za svoje odmevno delo dobilo visoko avstrijsko odlikovanje. Kaj pomeni takšno priznanje, se pogovarjamo z režiserjem Marjanom Štikarjem.
“Gre za najvišjo nagrado, ki jo lahko v Avstriji dobi društvo in ko sem se pogovarjal z nekom, ki je o njej odločal, kakšna je utemeljitev. Rekel je, da smo jo dobili zato, ker smo dobri.”
Marjan Štikar s svojimi projekti vedno znova poskrbi, da se o njihovem delu govori. Tako je tudi z najnovejšo predstavo mladinskega gledališča Teater Zora z naslovom Hči kralja falotov, ki obravnava pojav zla v že kar groteskni obliki.
Ustavimo se v Zagrebu, kjer so se v okviru praznovanja 90-letnice Slovenskega doma poklonili ustanovitelju Franu Zavrniku in gledališčniku Hinku Nučiču. Oba sta pomembno zaznamovala začetke društva. Življenjsko pot Frana Zavrnika je raziskal mladi zgodovinar dr. Filip Škiljan:
“Njegova prva ljubezen je bilo znanstveno raziskovanje posameznih vej veterine, čemur je posvetil vse svoje življenje. Ker pa ga je usoda pripeljala na Hrvaško, je želel povezati Slovence, ki jih je bilo takrat tukaj zelo veliko. Pred prvo svetovno vojno je bilo namreč v Zagrebu kar 14 odstotkov Slovencev in zato je bilo smiselno ustanoviti društvo, kjer bi se zbirali Slovenci. In tako je Fran Zavrnik leta 1929 začel s pobudo o ustanovitvi današnjega Kulturno prosvetnega društva Slovenski dom.”
Na Reki so slovesno zaznamovali 10-letnico pouka slovenščine v osnovni šoli Pećine. Največ zaslug za začetek pouka ima nekdanja ravnateljica Irena Margan, ki je leta 2006 začela s prostovoljnim poučevanjem svojega maternega jezika. Zdaj pouk obiskuje približno tretjina vseh učencev šole, letos je v štirih skupinah 51 otrok, kar posebej veseli tudi ravnateljico Jasno Vukonić Žunič:
“Da se tretjina učencev uči slovenščine, kar ni ravno običajno, toliko bolj, ker imamo na šoli tudi angleščino in italijanščino. Veliko naših otrok se pozneje vpisuje na slovenske univerze, tako da imamo vsi veliko korist: šola zato, ker razvija strpnost, različnost in sprejemanje, učenci pa, ker dobivajo znanje tujega jezika pro bono.”
Več v tokratni oddaji, v kateri lahko nekoliko bolj spoznate tudi mladega porabskega Slovenca Szabolcsa Andrejka, ki je delo našel v Murski Soboti.
Prisluhnite!
869 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Visoka državna odlikovanja nekdanjima predsednikoma krovnih organizacij in SPD Rož, poklon ustanovitelju Slovenskega doma v Zagrebu Franu Zavrniku in Hinku Nučiču, 10-let pouka slovenščine na Reki
Dolgoletna predsednika krovnih slovenskih zamejskih organizacij Marjan Sturm in Rudi Pavšič sta bila za svoje delo in neprecenljiv prispevek k medkulturnem dialogu odlikovana z redom za zasluge. Oba sta letos predala vodenje krovnih organizacij svojima naslednikoma, vendar ostajata še naprej dejavna. Kaj počneta zdaj?
Rudi Pavšič se je vrnil na področje, kjer je začel svoj0 poklicno pot – v novinarstvo. Postal je napreč predsednik Zadruge Novi Matajur, ki izdaja tudi istoimenski časnik. Kot svetovalec pomaga tudi odgovornemu uredniku.
“Sem šel tja, kjer je realno največja nevarnost, da čez dve ali tri desetletja, če ne najdemo oziroma če ne najdejo primerne rešitve, nas ne bo več.”
Marjan Sturm skupaj pa z Josefom Feldnerjem, predsednikom koroškega Heimatdiensta, načrtuje postavitev skupnega spomenika vsem žrtvam.
“Preseči moramo travme okoli plebiscita, ki so na eni in drugi strani. Odločila sva se, da bova prihodnje leto postavila spomenik vsem padlim na Slovencem in Korošcem po abecednem redu, ne glede na narodnost ali državnost. In bomo rekli: umrli so za svojo domovino.”
Kako pa oba pomembna rojaka gledata na trenutne razmere? Tudi o tem več v tokratni oddaji.
Slovensko kulturno društvo Rož je za svoje odmevno delo dobilo visoko avstrijsko odlikovanje. Kaj pomeni takšno priznanje, se pogovarjamo z režiserjem Marjanom Štikarjem.
“Gre za najvišjo nagrado, ki jo lahko v Avstriji dobi društvo in ko sem se pogovarjal z nekom, ki je o njej odločal, kakšna je utemeljitev. Rekel je, da smo jo dobili zato, ker smo dobri.”
Marjan Štikar s svojimi projekti vedno znova poskrbi, da se o njihovem delu govori. Tako je tudi z najnovejšo predstavo mladinskega gledališča Teater Zora z naslovom Hči kralja falotov, ki obravnava pojav zla v že kar groteskni obliki.
Ustavimo se v Zagrebu, kjer so se v okviru praznovanja 90-letnice Slovenskega doma poklonili ustanovitelju Franu Zavrniku in gledališčniku Hinku Nučiču. Oba sta pomembno zaznamovala začetke društva. Življenjsko pot Frana Zavrnika je raziskal mladi zgodovinar dr. Filip Škiljan:
“Njegova prva ljubezen je bilo znanstveno raziskovanje posameznih vej veterine, čemur je posvetil vse svoje življenje. Ker pa ga je usoda pripeljala na Hrvaško, je želel povezati Slovence, ki jih je bilo takrat tukaj zelo veliko. Pred prvo svetovno vojno je bilo namreč v Zagrebu kar 14 odstotkov Slovencev in zato je bilo smiselno ustanoviti društvo, kjer bi se zbirali Slovenci. In tako je Fran Zavrnik leta 1929 začel s pobudo o ustanovitvi današnjega Kulturno prosvetnega društva Slovenski dom.”
Na Reki so slovesno zaznamovali 10-letnico pouka slovenščine v osnovni šoli Pećine. Največ zaslug za začetek pouka ima nekdanja ravnateljica Irena Margan, ki je leta 2006 začela s prostovoljnim poučevanjem svojega maternega jezika. Zdaj pouk obiskuje približno tretjina vseh učencev šole, letos je v štirih skupinah 51 otrok, kar posebej veseli tudi ravnateljico Jasno Vukonić Žunič:
“Da se tretjina učencev uči slovenščine, kar ni ravno običajno, toliko bolj, ker imamo na šoli tudi angleščino in italijanščino. Veliko naših otrok se pozneje vpisuje na slovenske univerze, tako da imamo vsi veliko korist: šola zato, ker razvija strpnost, različnost in sprejemanje, učenci pa, ker dobivajo znanje tujega jezika pro bono.”
Več v tokratni oddaji, v kateri lahko nekoliko bolj spoznate tudi mladega porabskega Slovenca Szabolcsa Andrejka, ki je delo našel v Murski Soboti.
Prisluhnite!
Občine z obeh strani slovensko – italijanske meje, predvsem z območja Krasa, so se zavezale k ustanovitvi novega evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Kras – Carso. Kaj si lahko od tega obetajo Slovenci v Italiji?
Čudovito, veličastno, zdaj vidimo, kaj vse lahko naredijo mladi, so bili komentarji po reviji Koroška poje – posebej mladostna. Krščanska kulturna zveza jo je, kot pove že naslov, v celoti posvetila mladim.
Spomin na pregon koroških Slovencev leta 1942 je še kako živ, travme pa se, ugotavljajo strokovnjaki, prenašajo iz roda v rod. Iz Šmihela pri Pliberku je bilo izseljenih kar 22 družin in tamkajšnje prosvetno društvo bo v dobrem letu dni pripravilo več prireditev v spomin in opomin na to tragično obdobje koroških Slovencev.
Zdaj je zadnji čas, da ustvarimo pogoje za sistematično poučevanje slovenskega jezika tudi na Videmskem. Kajti brez jezika, nas - Slovencev v Italiji – ni, je dejala Nina Pahor, slavnostna govornica na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Čedadu.
Dve leti po podpisu sporazuma o oblikovanju skupnega slovensko - madžarskega sklada za razvoj obmejnega območja se vendarle obetajo prvi projekti. So porabski Slovenci, ki so opozarjali na posledice zaradi zamud, zadovoljni?
Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo in bo ves mesec prešerno tudi med rojaki v sosednjih državah. Kako so praznovali v Celovcu in kaj se je dogajalo pri porabskih Slovencih, lahko slišite v tokratni oddaji.
S februarjem so se v zamejstvu začela praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku. Ta je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, tako kot je kulturno delovanje eno od njihovih temeljev za ohranitev in razvoj slovenskega jezika. Koroški Slovenci pripravljajo osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku v iKultu, novem kulturnem središču v Celovcu, ki postaja vse bolj popularno.
Na vrh edine zbirne stranke Slovencev v Italiji – Stranke Slovenska skupnost – se je vrnil Damijan Terpin in zanima nas, kakšno smer bo stranka ubrala v prihodnje. Kaj prinašajo spremembe v vodstvu stranke, za zdaj še ni jasno, pravi komentator Primorskega dnevnika Sandor Tenze.
Prihodnost Slovencev v sosednjih državah bo negotova, če se ne bodo okrepili gospodarski temelji, so prepričani v zamejski gospodarski koordinaciji. Kaj je koordinacija dosegla v prvem letu svojega obstoja in kaj si lahko obeta v prihodnjih letih?
Slovenci na avstrijskem Štajerskem si prizadevajo, da bi v Gradcu dobili svoj kulturni center - Hišo sodelovanja. Več o tem in drugih izivih, povezanih predvsem z učenjem slovenščine, s predsednico Kulturnega društva člen 7 Suzano Weitlaner.
Začetek leta je priložnost za predstavitev načrtov in ključnih letošnjih izzivov Slovencev v sosednjih državah. Zanima nas, kaj načrtujejo rojaki v Italij in kaj pričakujejo porabski Slovenci.
Slovenci v Italiji so vitalna skupnost, ponosna na svoje umetniško ustvarjanje. V Cankarjevem domu v Ljubljani so 13. decembra 2023 predstavili delček svoje poezije in jo obogatili še z gledališko umetnostjo in glasbo.
Doma sem tam, kjer srce gori, se sonce smeji, življenje cveti, tam sem doma, v eni od svojih pesmi poje Katarina Hartmann, tesno povezana s Slovenskim kulturnim društvom Celovec.
Ne le šolstvo in kultura tudi šport je pomemben za krepitev slovenskega jezika. O jezikovnih projektih športnih zvez iz Trsta in Celovca z njunima predsednikoma, Ivanom Peterlinom in Marjanom Velikom.
Pridružimo se, času primerno, najmlajšim na miklavževanju v Porabju. Koroška Slovenka Marica Hartmann,
V Kanalski dolini je zaživel eksperimentalni večjezični pouk, za katerega so si tam živeči rojaki prizadevali več let. Njegovo izvajanje pa je velik izziv, saj usposobljenih pedagogov z znanjem slovenskega jezika primanjkuje.
Dvojezično šolstvo od vrtca naprej je ena ključnih zahtev koroških Slovencev, razočaranih zaradi neuresničenih koalicijskih zavez avstrijske vlade. Da se v skoraj 100 letih zahteve koroških Slovencev niso bistveno spremenile, ugotavljata dr. Danijel Grafenauer in Janez Stergar, predsednika mariborskega in ljubljanskega Kluba koroških Slovencev. Bistveno pa se niso spremenile niti naloge obeh Klubov, ki praznujeta 95-letnico delovanja.
Predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji so zadovoljni s slišanim na seji stalnega vladnega omizja za vprašanja slovenske manjšine. Kako pa je z načrtovanim krčenjem ravnateljstev?
Slovenska narodna skupnost v sosednjih državah se spreminja in na te spremembe se morajo odzvati tudi pristojni, opozarjajo strokovnjaki. To velja tudi za Slovence, ki živijo v Trstu. V mestu, kjer je nekoč živela največja urbana slovenska skupnost, prihaja do deasimilacije, ugotavlja dr. Milan Bufon. Kaj to pomeni?
Gospodarsko ministrstvo naj bi v prihodnjih letih za razvoj slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah namenilo bistveno več denarja. Po vzoru Porabja, ki je dobilo 2 milijona evrov, naj bi podobne zneske dobili tudi drugod, napoveduje državni sekretar Dejan Židan.
Neveljaven email naslov