Visoka državna odlikovanja nekdanjima predsednikoma krovnih organizacij in SPD Rož, poklon ustanovitelju Slovenskega doma v Zagrebu Franu Zavrniku in Hinku Nučiču, 10-let pouka slovenščine na Reki

Dolgoletna predsednika krovnih slovenskih zamejskih organizacij Marjan Sturm in Rudi Pavšič sta bila za svoje delo in neprecenljiv prispevek k medkulturnem dialogu odlikovana z redom za zasluge. Oba sta letos predala vodenje krovnih organizacij svojima naslednikoma, vendar ostajata še naprej dejavna. Kaj počneta zdaj?

Rudi Pavšič se je vrnil na področje, kjer je začel svoj0 poklicno pot – v novinarstvo. Postal je napreč predsednik Zadruge Novi Matajur, ki izdaja tudi istoimenski časnik. Kot svetovalec pomaga tudi odgovornemu uredniku.

“Sem šel tja, kjer je realno največja nevarnost, da čez dve ali tri desetletja, če ne najdemo oziroma če ne najdejo primerne rešitve,  nas ne bo več.”

Marjan Sturm skupaj pa z Josefom Feldnerjem, predsednikom koroškega Heimatdiensta, načrtuje postavitev skupnega spomenika vsem žrtvam.

“Preseči moramo travme okoli plebiscita, ki so na eni in drugi strani. Odločila sva se, da bova prihodnje leto postavila spomenik vsem padlim na Slovencem in Korošcem po abecednem redu, ne glede na narodnost ali državnost. In bomo rekli: umrli so za svojo domovino.”

Kako pa oba pomembna rojaka gledata na trenutne razmere? Tudi o tem več v tokratni oddaji.

Slovensko kulturno društvo Rož je za svoje odmevno delo dobilo visoko avstrijsko odlikovanje. Kaj pomeni takšno priznanje, se pogovarjamo z režiserjem Marjanom Štikarjem.

“Gre za najvišjo nagrado, ki jo lahko v Avstriji dobi društvo in ko sem se pogovarjal z nekom, ki je o njej odločal, kakšna je utemeljitev. Rekel je, da smo jo dobili zato, ker smo dobri.”

Marjan Štikar s svojimi projekti vedno znova poskrbi, da se o njihovem delu govori. Tako je tudi z najnovejšo predstavo mladinskega gledališča Teater Zora z naslovom Hči kralja falotov, ki obravnava pojav zla v že kar groteskni obliki.

Ustavimo se v  Zagrebu, kjer so se v okviru praznovanja 90-letnice Slovenskega doma poklonili ustanovitelju Franu Zavrniku in gledališčniku Hinku Nučiču. Oba sta pomembno zaznamovala začetke društva. Življenjsko pot Frana Zavrnika je raziskal mladi zgodovinar dr. Filip Škiljan:

“Njegova prva ljubezen je bilo znanstveno raziskovanje posameznih vej veterine, čemur je posvetil vse svoje življenje. Ker pa ga je usoda pripeljala na Hrvaško, je želel povezati Slovence, ki jih je bilo takrat tukaj zelo veliko. Pred prvo svetovno vojno je bilo namreč v Zagrebu kar 14 odstotkov Slovencev in zato je bilo smiselno ustanoviti društvo, kjer bi se zbirali Slovenci. In tako je Fran Zavrnik leta 1929 začel s pobudo o ustanovitvi današnjega Kulturno prosvetnega društva Slovenski dom.”

Na Reki so slovesno zaznamovali 10-letnico pouka slovenščine v osnovni šoli Pećine. Največ zaslug za začetek pouka ima nekdanja ravnateljica Irena Margan, ki je leta 2006 začela s prostovoljnim poučevanjem svojega maternega jezika. Zdaj pouk obiskuje približno tretjina vseh učencev šole, letos je v štirih skupinah 51 otrok, kar posebej veseli tudi ravnateljico Jasno Vukonić Žunič:

“Da se tretjina učencev uči slovenščine, kar ni ravno običajno, toliko bolj, ker imamo na šoli tudi angleščino in italijanščino. Veliko naših otrok se pozneje vpisuje na slovenske univerze, tako da imamo vsi veliko korist: šola zato, ker razvija strpnost, različnost in sprejemanje, učenci pa, ker dobivajo znanje tujega jezika pro bono.”

Več v tokratni oddaji, v kateri lahko nekoliko bolj spoznate tudi mladega porabskega Slovenca Szabolcsa Andrejka, ki je delo našel v Murski Soboti.

Prisluhnite!