Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Že tako veliki šolski izzivi so postali še večji

04.05.2020


Epidemija Covid 19 korenito posegla v izobraževalne sisteme in hkrati spodbudila inovativne rešitve ter povezovanje. Kako pa bo v spremenjenih razmerah z razvojnimi načrti?

V Italiji so šole zaprte že od konca februarja, kdaj se bodo odprle, še vedno ni jasno. In kako so se v spremenjenih razmerah znašle šole s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji – Julijski krajini?

Kot pojasnjuje ravnateljica Državnega znanstvenega liceja Franceta Prešerna iz Trsta Loredana Guštin, so se dijaki, še posebno tisti iz višjih letnikov, dobro znašli. Nekaj več težav so imeli mlajši, saj jim, kot dodaja, po glavi hodijo čisto druge stvari. Tudi zato so bili v stalnih stikih s starši in jih opozarjali na težave njihovih otrok. Pri tem so se pokazale še druge stiske.

»Včasih so prišle na dan tudi stiske staršev, ki so bili preobremenjeni z drugimi skrbmi. Marsikdo je bil, in je še vedno, zaskrbljen zaradi svoje službe, začeli so delati od doma … Zdaj so se razmere uredile in mislim, da nam je marsikdo hvaležen.«

Kako pa bo z maturo?

Še vedno pričakujejo navodila, pravi ravnateljica liceja Franceta Prešerna, ki ga obiskuje 200 dijakov. Če bi se lahko učenci vrnili v šolske klopi pred 18. majem, bi bila matura pisna in ustna, ker pa to ni več verjetno, bodo, kot kaže, tokrat imeli samo ustni izpit.

»Za zdaj še ne vemo točno, kako naj bi to šlo … Pričakujemo natančnejša navodila pristojnih šolskih oblasti.«

Vsekakor bodo morali tako dijaki kot profesorji nositi maske, prostori bodo opremljeni s pleksistekli in podobno.

Z odzivom pristojnih šolskih oblasti Loredana Guštin ni najbolj zadovoljna, jih pa hkrati razume, saj so se znašle v izrednih okoliščinah. Preverjale so, kako je s tehnično opremo za pouk na daljavo, in liceju namenile 8000 evrov, s katerimi bodo kupili dodatne računalnike in opremo za dijake s posebnimi potrebami.

Več težav zaradi pomanjkanja tehnične opreme so imeli v vrtcih in osnovnih šolah. Starši so bili namreč pred epidemijo proti uporabi računalnikov pri mlajših učencih. Na srednjih šolah teh težav ni bilo. Tudi z učnim gradivom so se znašli, pravi ravnateljica. Zadovoljna je s skupnim projektom digitalnasola.it, ki so ga kot pomoč šolam s slovenskim učnim jezikom skupaj pripravili deželni šolski urad, Slovensko deželno gospodarsko združenje in Zadružna kraška banka. Projektu so se pridružile še druge slovenske organizacije, npr. Primorski dnevnik in Slovenski raziskovalni inštitut.

»Upam, da bomo vztrajali, nadgradili in uporabljali to gradivo. Čutim zadoščenje, saj so nas razmere prisilile, da smo se združili. Naša zamejska skupnost včasih razmišlja ločevalno, tako politično kot geografsko, zato je ta pobuda pozitivna in upam, da jo bomo znali ohraniti.«

Ob tem ravnateljica liceja Franceta Prešerna Loredana Guštin dodaja še afriški pregovor, ki je v teh časih še kako uporaben: Če hočeš iti hitro, pojdi sam, če hočeš iti daleč, pojdi skupaj z drugimi.

Daljši pogovor o šolstvu v obdobju epidemije v Italiji lahko slišite v tokratni oddaji, v kateri se bomo posvetili tudi glasbenemu pouku. Ta je za Slovence v sosednjih državah prav tako zelo pomemben, saj tudi ob pomoči glasbe utrjujejo svoje znanje slovenskega jezika.

‘Komaj čakamo, da se vrnemo’

Slovenski center za glasbeno vzgojo Emila Komela v Gorici je največja glasbenoizobraževalna ustanova na Goriškem s podružnicami v Štandrežu, Doberdobu, na Plešivem in v Devinu v tržaški pokrajini. Obiskuje ga več kot 300 otrok. Epidemija je njegova vrata zaprla prav v obdobju najbolj pestre dejavnosti, tako zaradi številnih nastopov ob koncu šolskega leta kot tudi zaradi že tradicionalnega cikla Snovanja.

Kot je v pogovoru s Tatjano Gregorič povedala ravnateljica Alessandra Schettino, pouk zdaj izvajajo na daljavo, učitelji redno poučujejo individualne instrumente in teorijo. Drugi programi pa so ustavljeni. Priprava pouka na daljavo zahteva več časa, saj je treba najti dodatna gradiva, hkrati pa nadaljevati učenje gradiv, načrtovanih na začetku leta.

»Dobivamo veliko pohval, saj pouka nismo prekinili in zapustili učencev. Trudimo se, da bi otroci vseeno pridobi nekaj pozitivnega iz te izkušnje. Mislim, da je v tem trenutku, ko smo doma in brez stikov, glasba lahko sredstvo za fizično in umsko sprostitev.«

Goriška glasbena šola v zadnjih letih navdušuje s svojimi pevskimi sestavi, ki prejemajo najvišja državna in mednarodna priznanja. Tudi mešani mladinski zbor Emil Komel vadi na daljavo, pojasnjuje zborovodja David Bandelj. Srečujejo se redno, vsak teden, vsi ali po različnih sestavih. Pevci vadijo doma, se posnamejo in pošljejo posnetke zborovodji. Občasno pa pripravijo tudi srečanja z gosti, ki mladim pevcem predstavijo zborovsko glasbo.

»To obdobje skušamo izkoristiti na najboljši možni način, čeprav je težko. Vsi komaj čakamo, da se bomo vrnili in zapeli skupaj, saj to najbolj pogrešamo.«

Da pouk na daljavo lahko še bolj spodbudi mlade pevce, ugotavlja Danilo Katz, ustanovitelj glasbene akademije iz Pliberka Voxon. Učenci, ki se posnamejo, takoj slišijo, kako pojejo, in so zato pogosto zelo kritični do sebe, pravi naš sogovornik, ki je tudi ravnatelj Evropske ljudske šole v Šmihelu pri Pliberku.

Kako so se s spremenjenimi razmerami med epidemijo znašli na avstrijskem Koroškem?

Tudi tam se ukrepi sproščajo in življenje se počasi vrača v nekoliko bolj običajne tirnice. V šole so se 4. maja vrnili le maturanti, ki bodo imeli tri tedne priprav na začetek maturitetnih izpitov. Ti bodo letos samo pisni.

Maketa prenovljene Evropske šole v Šmiheli pri Pliberku

foto: Evropska šola

Za preostale se bo pouk nadaljeval 18. maja. Učenci in učiteljice Evropske ljudske šole v Šmihelu pri Pliberku komaj čakajo, da se vrnejo v šolske klopi, pravi ravnatelj Danilo Katz, tudi zato, ker ima šola zdaj nove prostore, sodobno opremljene z digitalnimi tablami in računalniki. Tudi zato pri prehodu na pouk na daljavo večjih težav niso imeli.

»Od prvega dne naprej smo imeli pripravljeno platformo na naši spletni strani, na katero so učiteljice nalagale učno gradivo. … S tem nismo imeli težav. Imeli smo srečo, da ima veliko učencev dostop do interneta in računalniško opremo.«

Hitro so našli ustrezne načine za komunikacijo s starši in jim predstavili delovanje novih spletnih orodij. Starši so se odlično odzvali in ozračje je zelo dobro.

»Prednost te krize je, da smo na področju digitalizacije naredili kar nekaj korakov naprej.«

Tudi glede navodil za ocenjevanje učencev so zadovoljni, saj jih je šolsko ministrstvo dobro obveščalo, pravi Danilo Katz, tako njih kot starše.

»V glavnem bosta pomembna semestrska ocena in sodelovanje v obdobju pouka na daljavo in v prihodnjih tednih. Nič hudega se ne bo zgodilo, če bomo malo bolj človeški pri ocenjevanju. Učenci pa tudi niso veliko zamudili in ne bodo prikrajšani v življenju.«

Porabje še naprej odrezano od Slovenije

Kljub sproščanju ukrepov na Madžarskem ‒  od 4. maja naprej so trgovine in gostinske terase odprte ‒ meja s Slovenijo ostaja zaprta. Kot v pogovoru s Silvo Eory pojasnjuje Karel Holec, predsednik Državne slovenske samouprave (DSS), ene izmed dveh krovnih organizacij porabskih Slovencev, ima sicer malo ljudi dovolilnice za prehod meje, toda to ne more biti razlog, da mejni prehod Verica ostaja zaprt.

Življenje v Porabju je še naprej zelo umirjeno, upočasnjeno. Marsikoga skrbi, kako bo v prihodnje z zaposlitvijo.

»Je pa to pozitivno za družine, ki so zdaj doma, saj se je njihov hitri življenjski tempo upočasnil.«

Šole in vrtci so na Madžarskem še vedno zaprti, pouk izvajajo na daljavo ‒ tudi na dvojezičnih osnovnih šolah na Gornjem Seniku in v Števanovcih, ki ju upravlja DSS. Imajo pa v šolah in vrtcih nekaj otrok, katerih starši delajo.

Kako bo z razvojnim programom slovenskega Porabja, pilotskim projektom madžarske vlade, ki naj bi spodbudil razvoj tega območja?

»Razvojni program zdaj stoji. Projekte bi morali začeti uresničevati ob koncu februarja in v začetku marca, toda zaradi epidemije je vse zastalo. Upam pa, da bomo lahko že v mesecu ali najpozneje dveh, kot smo dobili informacije, lahko začeli.«

Veliko se je spremenilo in nikoli več ne bo tako, kot je bilo, je prepričan predsednik DSS Karel Holec, ki sicer upa, da se bodo jeseni lahko začele nekatere njihove prireditve. Veliko pa jih je zaradi spremenjenih razmer odpadlo.


Sotočja

864 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Že tako veliki šolski izzivi so postali še večji

04.05.2020


Epidemija Covid 19 korenito posegla v izobraževalne sisteme in hkrati spodbudila inovativne rešitve ter povezovanje. Kako pa bo v spremenjenih razmerah z razvojnimi načrti?

V Italiji so šole zaprte že od konca februarja, kdaj se bodo odprle, še vedno ni jasno. In kako so se v spremenjenih razmerah znašle šole s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji – Julijski krajini?

Kot pojasnjuje ravnateljica Državnega znanstvenega liceja Franceta Prešerna iz Trsta Loredana Guštin, so se dijaki, še posebno tisti iz višjih letnikov, dobro znašli. Nekaj več težav so imeli mlajši, saj jim, kot dodaja, po glavi hodijo čisto druge stvari. Tudi zato so bili v stalnih stikih s starši in jih opozarjali na težave njihovih otrok. Pri tem so se pokazale še druge stiske.

»Včasih so prišle na dan tudi stiske staršev, ki so bili preobremenjeni z drugimi skrbmi. Marsikdo je bil, in je še vedno, zaskrbljen zaradi svoje službe, začeli so delati od doma … Zdaj so se razmere uredile in mislim, da nam je marsikdo hvaležen.«

Kako pa bo z maturo?

Še vedno pričakujejo navodila, pravi ravnateljica liceja Franceta Prešerna, ki ga obiskuje 200 dijakov. Če bi se lahko učenci vrnili v šolske klopi pred 18. majem, bi bila matura pisna in ustna, ker pa to ni več verjetno, bodo, kot kaže, tokrat imeli samo ustni izpit.

»Za zdaj še ne vemo točno, kako naj bi to šlo … Pričakujemo natančnejša navodila pristojnih šolskih oblasti.«

Vsekakor bodo morali tako dijaki kot profesorji nositi maske, prostori bodo opremljeni s pleksistekli in podobno.

Z odzivom pristojnih šolskih oblasti Loredana Guštin ni najbolj zadovoljna, jih pa hkrati razume, saj so se znašle v izrednih okoliščinah. Preverjale so, kako je s tehnično opremo za pouk na daljavo, in liceju namenile 8000 evrov, s katerimi bodo kupili dodatne računalnike in opremo za dijake s posebnimi potrebami.

Več težav zaradi pomanjkanja tehnične opreme so imeli v vrtcih in osnovnih šolah. Starši so bili namreč pred epidemijo proti uporabi računalnikov pri mlajših učencih. Na srednjih šolah teh težav ni bilo. Tudi z učnim gradivom so se znašli, pravi ravnateljica. Zadovoljna je s skupnim projektom digitalnasola.it, ki so ga kot pomoč šolam s slovenskim učnim jezikom skupaj pripravili deželni šolski urad, Slovensko deželno gospodarsko združenje in Zadružna kraška banka. Projektu so se pridružile še druge slovenske organizacije, npr. Primorski dnevnik in Slovenski raziskovalni inštitut.

»Upam, da bomo vztrajali, nadgradili in uporabljali to gradivo. Čutim zadoščenje, saj so nas razmere prisilile, da smo se združili. Naša zamejska skupnost včasih razmišlja ločevalno, tako politično kot geografsko, zato je ta pobuda pozitivna in upam, da jo bomo znali ohraniti.«

Ob tem ravnateljica liceja Franceta Prešerna Loredana Guštin dodaja še afriški pregovor, ki je v teh časih še kako uporaben: Če hočeš iti hitro, pojdi sam, če hočeš iti daleč, pojdi skupaj z drugimi.

Daljši pogovor o šolstvu v obdobju epidemije v Italiji lahko slišite v tokratni oddaji, v kateri se bomo posvetili tudi glasbenemu pouku. Ta je za Slovence v sosednjih državah prav tako zelo pomemben, saj tudi ob pomoči glasbe utrjujejo svoje znanje slovenskega jezika.

‘Komaj čakamo, da se vrnemo’

Slovenski center za glasbeno vzgojo Emila Komela v Gorici je največja glasbenoizobraževalna ustanova na Goriškem s podružnicami v Štandrežu, Doberdobu, na Plešivem in v Devinu v tržaški pokrajini. Obiskuje ga več kot 300 otrok. Epidemija je njegova vrata zaprla prav v obdobju najbolj pestre dejavnosti, tako zaradi številnih nastopov ob koncu šolskega leta kot tudi zaradi že tradicionalnega cikla Snovanja.

Kot je v pogovoru s Tatjano Gregorič povedala ravnateljica Alessandra Schettino, pouk zdaj izvajajo na daljavo, učitelji redno poučujejo individualne instrumente in teorijo. Drugi programi pa so ustavljeni. Priprava pouka na daljavo zahteva več časa, saj je treba najti dodatna gradiva, hkrati pa nadaljevati učenje gradiv, načrtovanih na začetku leta.

»Dobivamo veliko pohval, saj pouka nismo prekinili in zapustili učencev. Trudimo se, da bi otroci vseeno pridobi nekaj pozitivnega iz te izkušnje. Mislim, da je v tem trenutku, ko smo doma in brez stikov, glasba lahko sredstvo za fizično in umsko sprostitev.«

Goriška glasbena šola v zadnjih letih navdušuje s svojimi pevskimi sestavi, ki prejemajo najvišja državna in mednarodna priznanja. Tudi mešani mladinski zbor Emil Komel vadi na daljavo, pojasnjuje zborovodja David Bandelj. Srečujejo se redno, vsak teden, vsi ali po različnih sestavih. Pevci vadijo doma, se posnamejo in pošljejo posnetke zborovodji. Občasno pa pripravijo tudi srečanja z gosti, ki mladim pevcem predstavijo zborovsko glasbo.

»To obdobje skušamo izkoristiti na najboljši možni način, čeprav je težko. Vsi komaj čakamo, da se bomo vrnili in zapeli skupaj, saj to najbolj pogrešamo.«

Da pouk na daljavo lahko še bolj spodbudi mlade pevce, ugotavlja Danilo Katz, ustanovitelj glasbene akademije iz Pliberka Voxon. Učenci, ki se posnamejo, takoj slišijo, kako pojejo, in so zato pogosto zelo kritični do sebe, pravi naš sogovornik, ki je tudi ravnatelj Evropske ljudske šole v Šmihelu pri Pliberku.

Kako so se s spremenjenimi razmerami med epidemijo znašli na avstrijskem Koroškem?

Tudi tam se ukrepi sproščajo in življenje se počasi vrača v nekoliko bolj običajne tirnice. V šole so se 4. maja vrnili le maturanti, ki bodo imeli tri tedne priprav na začetek maturitetnih izpitov. Ti bodo letos samo pisni.

Maketa prenovljene Evropske šole v Šmiheli pri Pliberku

foto: Evropska šola

Za preostale se bo pouk nadaljeval 18. maja. Učenci in učiteljice Evropske ljudske šole v Šmihelu pri Pliberku komaj čakajo, da se vrnejo v šolske klopi, pravi ravnatelj Danilo Katz, tudi zato, ker ima šola zdaj nove prostore, sodobno opremljene z digitalnimi tablami in računalniki. Tudi zato pri prehodu na pouk na daljavo večjih težav niso imeli.

»Od prvega dne naprej smo imeli pripravljeno platformo na naši spletni strani, na katero so učiteljice nalagale učno gradivo. … S tem nismo imeli težav. Imeli smo srečo, da ima veliko učencev dostop do interneta in računalniško opremo.«

Hitro so našli ustrezne načine za komunikacijo s starši in jim predstavili delovanje novih spletnih orodij. Starši so se odlično odzvali in ozračje je zelo dobro.

»Prednost te krize je, da smo na področju digitalizacije naredili kar nekaj korakov naprej.«

Tudi glede navodil za ocenjevanje učencev so zadovoljni, saj jih je šolsko ministrstvo dobro obveščalo, pravi Danilo Katz, tako njih kot starše.

»V glavnem bosta pomembna semestrska ocena in sodelovanje v obdobju pouka na daljavo in v prihodnjih tednih. Nič hudega se ne bo zgodilo, če bomo malo bolj človeški pri ocenjevanju. Učenci pa tudi niso veliko zamudili in ne bodo prikrajšani v življenju.«

Porabje še naprej odrezano od Slovenije

Kljub sproščanju ukrepov na Madžarskem ‒  od 4. maja naprej so trgovine in gostinske terase odprte ‒ meja s Slovenijo ostaja zaprta. Kot v pogovoru s Silvo Eory pojasnjuje Karel Holec, predsednik Državne slovenske samouprave (DSS), ene izmed dveh krovnih organizacij porabskih Slovencev, ima sicer malo ljudi dovolilnice za prehod meje, toda to ne more biti razlog, da mejni prehod Verica ostaja zaprt.

Življenje v Porabju je še naprej zelo umirjeno, upočasnjeno. Marsikoga skrbi, kako bo v prihodnje z zaposlitvijo.

»Je pa to pozitivno za družine, ki so zdaj doma, saj se je njihov hitri življenjski tempo upočasnil.«

Šole in vrtci so na Madžarskem še vedno zaprti, pouk izvajajo na daljavo ‒ tudi na dvojezičnih osnovnih šolah na Gornjem Seniku in v Števanovcih, ki ju upravlja DSS. Imajo pa v šolah in vrtcih nekaj otrok, katerih starši delajo.

Kako bo z razvojnim programom slovenskega Porabja, pilotskim projektom madžarske vlade, ki naj bi spodbudil razvoj tega območja?

»Razvojni program zdaj stoji. Projekte bi morali začeti uresničevati ob koncu februarja in v začetku marca, toda zaradi epidemije je vse zastalo. Upam pa, da bomo lahko že v mesecu ali najpozneje dveh, kot smo dobili informacije, lahko začeli.«

Veliko se je spremenilo in nikoli več ne bo tako, kot je bilo, je prepričan predsednik DSS Karel Holec, ki sicer upa, da se bodo jeseni lahko začele nekatere njihove prireditve. Veliko pa jih je zaradi spremenjenih razmer odpadlo.


13.02.2023

'S kulturnim mečem v boj za preživetje slovenske manjšine'

Slovenski kulturni praznik je za rojake zunaj matične države eden najpomembnejših, zato je večji del tokratne oddaje posvečen prav njihovemu kulturnemu poklonu Francetu Prešernu. Sprehodimo se od palače glavne Pošte v Trstu, kjer so osrednjo proslavo pripravili Slovenci v Italiji, do Gradca, kjer so se slovenski kulturi poklonili skupaj z najmlajšimi. Ustavimo se v Monoštru, kjer so tam živeči rojaki brali Prešernove pesmi, in v Zagrebu, kjer so se velikega pesnika spomnili s kar tremi prireditvami. V začetku maja bodo na Hrvaškem maja manjšinske volitve, vendar za njih ni velikega zanimanja. Zakaj, pojasnjuje strokovnjakinja za pravice narodnih skupnosti, dekanja reške pravne fakultete dr. Vesna Crnić Grotić.


06.02.2023

'Nič ni samoumevno, tudi jezik ne'

Gostimo tržaškega slovenskega literata in novinarja Dušana Jelinčiča, dobitnika nagrade Prešernovega sklada za prvi roman o tigrovskem gibanju. Nagrada, ki jo je dobil za roman o svojem očetu Zorku Jelinčiču, mu, pravi, pomeni posebno zadoščenje. Predstavimo pesniško zbirko Marija Čuka Vse gube ljubezni. Gre za prvo njegovo delo, ki je prevedeno v nemščino. Predsednik Slovenske prosvetne zveze Mitja Rovšek spregovori o ključnih letošnjih izzivih, med katerimi je tudi zagon profesionalnega gledališča RAMPA. Veliko načrtov imajo tudi Slovenci v Zagrebu, poudarja predsednik Slovenskega doma Darko Šonc. Kako pa se pripravljajo na manjšinske volitve? Ustavimo se tudi na Gornjem Seniku, ki sta ga skupaj obiskala kmetijska ministra Slovenije in Madžarske. Kakšen je položaj kmetijstva in kaj si lahko na tem področju obetajo porabski Slovenci?


30.01.2023

Pomembno je govoriti o jeziku, še pomembneje pa je ukrepati

Rojaki v sosednjih državah začenjajo s praznovanjem slovenskega kulturnega praznika. Jezik, naše bogastvo, je bil naslov proslave v Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem. Koliko je zavest o bogastvu jezika še prisotna med koroškimi Slovenci? Čestitamo letošnji Tischlerjevi nagrajeni Milki Kriegl, ki predano skrbi za ohranitev slovenske ziljske etnološke dediščine. V Furlaniji – Julijski krajini iščejo učitelje za pouk v slovenskem jeziku. Po večletnih prizadevanjih je zdaj končno objavljen javni razpis, na katerega se lahko prijavijo tudi kandidati iz Slovenije. Porabski Slovenci si letos obetajo kar nekaj investicij, pravi predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs. Kakšen pa je odziv na razpis za razvoj malih in srednje velikih podjetij?


23.01.2023

Dolg seznam prednostnih nalog, želja in ciljev

Prioritete Slovencev v sosednjih državah določamo skupaj z njimi, pravi pristojni minister Matej Arčon in opozarja na pomen dobrih praks, ki lahko pomagajo pri reševanju težav. Ena od najbolj perečih je pomanjkanje učiteljev slovenskega jezika na Hrvaškem. Ni pa to edini problem pri pouku slovenščine, poudarja dr. Barbara Riman, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Med prve letošnje cilje Slovencev v Italiji sodi zasedanje vladnega omizja, da bi na njem spregovorili tudi o težavah na področju šolstva. Preverimo, kako je s poukom slovenščine pri rojakih na avstrijskem Štajerskem, in gostimo Margito Mayer, nekdanjo novinarko, ki po upokojitvi sodeluje z muzejem Avgusta Pavla v Monoštru.


16.01.2023

'Za uspešno delovanje manjšine so pomembna usklajena stališča'

Vse tri krovne politične organizacije koroških Slovencev sodelujejo in se usklajujejo, kar se je pokazalo tudi pri pripravi deželne zakonodaje za predšolsko vzgojo, zagotavlja Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk. Kaj pa prinaša novela zakona o varstvu in izobraževanju v vrtcih? Pridružimo se mladim na dnevu odprtih vrat slovenskih srednjih tehničnih šol v Gorici in gostimo predsednika državne slovenske samouprave Karla Holca. Lani je bil za porabske Slovence veliki izziv popis prebivalstva. Kaj jih čaka letos? Tajnica slovenskega kulturnega društva Istra iz Pulja Maja Tatković Diklić pa med drugim spregovori o manjšinskih volitvah, ki čakajo Slovence na Hrvaškem spomladi, kandidatih in težavah zaradi skromnega financiranja pristojnih oblasti.


09.01.2023

'Če bomo utekli vsi, kaj bo ostalo tukaj pri nas'

Benečijo je treba šele odkriti, je na tradicionalnem dnevu emigranta v Čedadu opozorila senatorka Tatjana Rojc. Kaj najbolj pesti Slovence na Videmskem in kako živahno je njihovo kulturno delovanje, lahko slišite v tokratni oddaji. S predsednikom Slovenske gospodarske zveze iz Celovca Benjaminom Wakounigom se pogovarjamo o ključnih gospodarskih izzivih zveze, ki je tudi slovenski poslovni klub. Razvoj gospodarstva in možnosti za zaposlitev mladih, ki bi tako ostali doma, so med pomembnimi cilji porabskih Slovencev, poudarja njihova zagovornica v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss. Kako Hrvaška izpolnjuje določila ustavnega zakona o pravicah narodnih manjšin, sprejetega pred 20 leti? Profesorica in dekanja reške pravne fakultete dr. Vesna Crnić Grotić ugotavlja, da ne družbeno ozračje ne hrvaška politika manjšinam nista naklonjena.


26.12.2022

'Kaj ti koristi jezik, če ga z nikomer ne moreš več govoriti'

Praznično oddajo posvečamo četverici rojakov, ki vsak na svojem področju dejavno sooblikujejo življenje slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah. Režiserka Andrina Mračnikar je v svojem najnovejšem dokumentarnem filmu Izginjanje/Verschwinden prikazala 100 let življenja koroških Slovencev in njihovega boja za svoje pravice. Kaj ti koristi jezik, če ga z nikomer ne moreš več govoriti, se sprašuje. Novinar Dušan Mukič zase pravi, da je iskalec, ki išče lastno identiteto. Ta je tesno povezana s slovenskim jezikom in porabskim narečjem, v katerem piše sonete. Novinarska prihodnost čaka tudi Katjo Canalaz, predsednico društva mladih Slovencev v Italiji, ki v diplomski nalogi raziskuje pomen beneškega narečja v tedniku Novi Matajur. Prepričana je, da se morajo rojaki v Benečiji odločiti, kakšno prihodnost si želijo, da ne bodo postali neko fantazijsko bitje, ki je nekoč živelo na njihovem ozemlju. Tudi kitarist Natko Štiglić se je dejavno vključil v življenje slovenske skupnosti na Hrvaškem. V magistrski nalogi je preučeval sodelovanje mladih rojakov v slovenskih društvih. Rezultati niso spodbudni, toda verjame, da se lahko razmere izboljšajo. Kot pravi, lahko pomagajo dobri zgledi.


19.12.2022

Treba bo zavihati rokave

Zamejska gospodarska koordinacija je nadgradnja obstoječega sodelovanja in velika priložnost tako za Slovence v sosednjih državah kot za samo Slovenijo, smo slišali ob njeni ustanovitvi. Nas pa zanima, kako bo delovala ta koordinacija, da ne bo ostalo le pri podpisih na sporazumu o ustanovitvi? S senatorko v rimskem parlamentu Tatjano Rojc potegnemo črto pod pestro volilno leto tudi za Slovence v Italiji. Z rojaki v Zagrebu praznujemo 90-letnico delovanja njihovega pevskega zbora in se posvetimo literaturi. Kar je zapisano, ostane, pravi Marija Gruškovnjak, urednica zbornika Vinko Zwitter – vizionar in sejalec, ki pripoveduje o še enem pomembnem koroškem Slovencu. V Monoštru pa čestitamo sodelujočim na prvem literarnem natečaju Porabske litere. Je bil odziv spodbuden?


12.12.2022

'Pri nas se vedno dogaja!'

Enotna lista se predstavlja kot svetovnonazorsko odprta zbirna stranka slovenske narodne skupnost na avstrijskem Koroškem, v katero so včlanjeni tudi njeni podporniki iz večinskega naroda. Na nedavnem občnem zboru je bilo kar nekaj težav z izvolitvijo vodstva. Na koncu je predsednik vnovič postal Gabriel Hribar. Zanima nas, kaj se dogaja z Enotno listo in kako enotna je še. Ustavimo se v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, kjer so se s praizvedbo predstave »Pina in Pierpaolo« poklonili znamenitemu italijanskemu pisatelju, pesniku in režiserju Pierpaulu Pasoliniju. V Rimu prisluhnemo božičnemu koncertu Zveze slovenskih cerkvenih zborov iz Trsta. Gostimo novo odgovorno urednico tednika Porabje Nikoletto Vajda-Nagy. Z Dragico Rizman pa obujamo spomine na nekoč zelo živahno dogajanje v Slovenskem domu Bazovica na Reki.


05.12.2022

Za dobre želje ni nikoli prezgodaj

Zvezo slovenskih organizacij, eno od treh krovnih organizacij koroških Slovencev, bo tudi prihodnja štiri leta vodil Manuel Jug, 25-letni profesor na dvojezični Trgovski akademiji. Kot pojasnjuje, je eden od ciljev v organizacijo vnovič pritegniti ljudi, ki so jih izgubili zaradi pretesnega sodelovanja s koroškim Heimatdienstom. Cilj prenovljene podobe Primorskega dnevnika je privabiti mlajše bralce, pravi odgovorni urednik Igor Devetak. Predstavnik slovenske manjšine v mestu Samobor Goran Gorše pa si želi, da bi pouk slovenščine uvedli tudi na največji osnovni šoli na Hrvaškem. Porabski učenci so v okviru čezmejnega projekta obiskali Pomurski muzej v Murski Soboti in spoznavali življenje na gradovih. Bi živeli na njih? Kako uspešno pa povezuje slovenske in avstrijske šole program Erasmus +? Prisluhnite!


28.11.2022

Časi se spreminjajo, bistvo ostaja

Že 75 let se Slovenci na Reki povezujejo v Kulturno prosvetnem društvu Bazovica. Časi se spreminjajo in to velja tudi za tam živeče rojake. Kako se odzivajo na nove izzive? Za 120-letnico delovanja čestitamo KPD Planina iz Sel na avstrijskem Koroškem. Bojan Brezigar, znani tržaški slovenski novinar in politik, v svoji najnovejši knjigi Srečanja razmišlja tudi o identiteti in manjšinah. Za Slovence v Furlaniji – Julijski krajini bo zelo pomembno, da ohranijo svojega predstavnika v deželnem svetu, opozarja. Koroški Slovenec Pavel Zablatnik pripoveduje o delovanju slovenskega oddelka Katoliške akcije krške škofije in negovanju kulture spominjanja. Lila Bugan, predsednica lokalne samouprave v Sakalovcih in nova strokovna sodelavka Zveze Slovencev na Madžarskem, pa spregovori tudi o ohranjanju maternega jezika.


21.11.2022

Manjšina potrebuje prijatelje

Novoizvoljena predsednica države Nataša Pirc Musar si bo prizadevala za uresničitev vseh z ustavo zagotovljenih pravic manjšin, je zagotovila v Trstu, kjer se je srečala s predstavniki Slovencev v Furlaniji – Julijski krajini. S saborsko poslanko Barbaro Antolič Vupora se pogovarjamo o možnostih, da bi Slovenci na Hrvaškem postali politično bolj dejavni. Ustavimo se v Gradcu, kjer je tamkajšnje društvo avstrijsko slovenskega prijateljstva praznovalo 30-letnico delovanja, in v Celovcu na podelitvi Einspielerjeve nagrade. Z njo so se letos zahvalili prijatelju koroških Slovencev, avstrijskemu pisatelju Josefu Winklerju. Norma Bale pa se je z zbirko zgodb zbranih v delu Ptice dronovke zahvalila porabskim Slovencem. Kdo so te ptice in kaj prinašajo?


14.11.2022

'Zavedati se moramo svojih korenin, ki segajo daleč v preteklost'

Deželna reforma zasebnih vrtcev vznemirja koroške Slovence, ki so se o možnih rešitvah pogovarjali tudi s pristojnim ministrom Matejem Arčonom. Delegacija državnozborske komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je spoznavala razmere v Porabju. Zakorakajmo v slovenščino je naslov novega delovnega zvezka, ki bo v pomoč učiteljem na Hrvaškem. Po vodi, po suhem in počes – potepanja od Barkovelj do Škednja - pa je novo mladinsko delo Eveline Umek, ki se s svojimi zgodbami vedno znova vrača na rodno Tržaško. Kako pa bo s slišnostjo slovenskega radija Trst A? Z RAI-evo ugasnitvijo srednjevalovnih oddajnikov so, opozarjajo, izgubili pomemben krog poslušalstva.


07.11.2022

'Vsak dan je praznik!'

Minister za Slovence v zamejstvu Matej Arčon je s predstavniki slovenske manjšine na Hrvaškem začrtal ključne cilje, med katerimi so tudi nujne spodbude za učitelje slovenskega jezika. Kako pa je s prostori Slovenskega doma? Bodo ti vendarle prešli v last v Zagrebu živečih rojakov? Predstavniki gospodarskega ministrstva so v Monoštru predstavili program za spodbujanje razvoja gospodarstva porabskih Slovencev, vreden 2,1 milijona evrov. V Kanalski dolini pa se bo prihodnje šolsko leto začel trojezični pouk v italijanščini, nemščini in slovenščini. Eksperimentalni program je uradno priznalo italijansko šolsko ministrstvo, kar bo olajšalo tudi iskanje ustreznih učiteljev za pouk slovenščine. S poučevanjem je tesno povezan tudi Robert Kropiunig. Nekoč uspešen športnik, nato trener in športni pedagog je letošnji dobitnik Rizzijeve nagrade, ki jo Zveza slovenskih organizacij in Slovenska prosvetna zveza iz Celovca podeljujeta za pomembne iniciative na področju medkulturnega sodelovanja. Vsak dan je praznik, življenje je praznik in vsakega dne posebej se veseli, pravi nagrajenec.


28.10.2022

Jurij Paljk:"Nikoli se nismo dali in se nikoli tudi ne bomo!"

»25 let fašizma je pustilo globoke sledi in morali bi se zavedati, da je primorska duša drugačna,« poudarja Jurij Paljk, odgovorni urednik goriškega katoliškega tednika Novi glas. Pesnik in pisatelj, publicist in časnikar je izdal več pesniški zbirk in proznih del. Je globoko razmišljujoč človek in vedno radoveden. To je namreč, kot pravi, bistvo njegovega poklica. O narodni pripadnosti in slovenskem jeziku, heroju Lojzetu Bratužu, Gorici, ki se spreminja, in prebežnikih pripoveduje v praznični oddaji. Ustavi se tudi pri novi italijanski vladi pod vodstvom Giorgie Meloni, ki je spremenila svojo retoriko, in, kot se za dan reformacije spodobi, Primožu Trubarju.


24.10.2022

Dr. Daniel Wutti:"Dežela Koroška ima še danes vidne težave s svojo preteklostjo."

Trud Slovencev na Hrvaškem, da bi povečali zanimanje za učenje slovenščine, se je obrestoval, zdaj pa nimajo dovolj usposobljenih učiteljev. Kako jih najti? Vzpostavili smo pozitivno vzdušje do vsega, kar je slovensko, in ozračje se je tudi s pomočjo Slovenskega kulturnega središča Planika spremenilo. Tako o dosežkih tega slovenskega društva v Kanalski dolini na skrajnem severu Italije pripoveduje podpredsednik Rudi Bartaloth. Dr. Daniel Wutti, profesor in raziskovalec z Inštituta za večjezičnost in transkulturno izobraževanje celovške Visoke pedagoške šole, opozarja, da ima dežela Koroška še danes vidne težave s svojo preteklostjo. Spreminja pa se sodobna koroška slovenska literatura, ugotavljajo strokovnjaki graške univerze. Kaj pa si obeta Jolika Szabo, nova moč na Radiu Monošter?


17.10.2022

Pokaži mi tišino in druge zgodbe o dialogu, odpiranju meja in povezovanju

Ohranjanje dialoga je za Slovence v Italiji izredno pomembno v času nenaklonjene politične garniture. Načrte slovenske vlade za nadaljevanje bilateralinih pogovorov med državama zato v narodni skupnosti pozdravljajo. Kako pa pristojni minister Matej Arčon odgovarja na ključne izzive Slovencev v Furlaniji - Julijski krajini, povezane z izobraževanjem in gospodarstvom? Koroški Slovenci to jesen doživljajo kulturno pomlad. Ogledamo si gibalno gledališko predstavo Pokaži mi tišino Teatra Šentjanž in vas povabimo na mini festival SDP Rož Pregon 80. Kulturno živahno je bilo v prvi polovici oktobra tudi v hrvaški Istri, kjer so potekali Dnevi slovenske kulture. Porabski rojaki pa so se na slovesnosti spomnili 30. obletnice odprtja mejnega prehoda Martinje - Gornji Senik, ki je povezal Slovence na obeh straneh meje.


03.10.2022

Recipročnost je lahko dober argument v odnosih med Slovenijo in Furlanijo - Julijsko krajino

Rezultati volitev v Italiji in zmaga desnosredinske koalicije na čelu z Giorgio Meloni še vedno odmevajo tudi med Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini. Kaj pomik skrajno desno pomeni za deželne volitve, ki bodo prihodnje leto? Tudi o tem več v pogovoru z Markom Pisanijem, deželnim svetnikom iz stranke Slovenska skupnost. V Celovcu je Mohorjeva družba pripravila 5. znanstveno konferenco o položaju slovenske narodne skupnosti in avstrijski manjšinski politiki. Razmere niso idealne, so ugotavljali razpravljavci. V Monoštru so pripravili prvi mednarodni znanstveni simpozij o Borovem gostüvanju. Slovenci v Zagrebu pa so se spomnili pisatelja Mirana Jarca. Kako pa komentirajo nespodbudne rezultate popisa prebivalstva? Asimilacija, še posebej v mešanih zakonih, je naredila svoje, poudarja Darko Šonc, predsednik Slovenskega doma Zagreb.


26.09.2022

Tatjana Rojc: Trmasta sem in vztrajala bom, dokler se bo dalo!

Tržaška Slovenka in vnovič izvoljena senatorka Demokratske stranke Tatjana Rojc je žalostna in zaskrbljena zaradi rezultatov parlamentarnih volitev v Italiji. Obeti namreč za slovensko narodno skupnost niso dobri. Kaj pa si lahko obetajo Slovenci na Hrvaškem? Podatki popisa prebivalstva kažejo, da se je število opredeljenih rojakov krepko zmanjšalo in sicer za četrtino. Porabski Slovenci pa se na popis intenzivno pripravljajo. Njihov cilj je, da bi se za Slovence opredelilo vsaj 4000 rojakov. Kakšni pa so cilji Posojilnice Bank iz Celovca? Najstarejša finančna ustanova v Avstriji je v svoji 150-letni zgodovini previharila številne viharje. Zakaj banka rabi koroške Slovence in zakaj koroški Slovenci potrebujejo svojo banko?


19.09.2022

V novo šolsko leto veselo, sproščeno in tudi zaskrbljeno

Novo šolsko leto se je začelo tudi v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem. Učenci in učitelji so veseli, da so lahko brez mask. V obeh deželah pa opažajo, da se število učencev zmanjšuje. Skrbi upad vpisanih na Slovensko gimnazijo v Celovcu in dvojezični Trgovski akademiji in Višji šoli za gospodarske poklice. O izginevanju pripoveduje tudi Vincenc Gotthardt v svoji kratki zgodbi Pod barvami na sliki. Koroški slovenski novinar, pisatelj in slikar je zmagovalec letošnjega natečaja programa Ars. Porabske slovenske organizacije pa skrbijo vse višji stroški za energijo. V Slovenskem centru Lipa v Monoštru so se tako stroški povečali za 13 krat, opozarja Andrea Kovač, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem.


Stran 4 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov