Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Že tako veliki šolski izzivi so postali še večji

04.05.2020


Epidemija Covid 19 korenito posegla v izobraževalne sisteme in hkrati spodbudila inovativne rešitve ter povezovanje. Kako pa bo v spremenjenih razmerah z razvojnimi načrti?

V Italiji so šole zaprte že od konca februarja, kdaj se bodo odprle, še vedno ni jasno. In kako so se v spremenjenih razmerah znašle šole s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji – Julijski krajini?

Kot pojasnjuje ravnateljica Državnega znanstvenega liceja Franceta Prešerna iz Trsta Loredana Guštin, so se dijaki, še posebno tisti iz višjih letnikov, dobro znašli. Nekaj več težav so imeli mlajši, saj jim, kot dodaja, po glavi hodijo čisto druge stvari. Tudi zato so bili v stalnih stikih s starši in jih opozarjali na težave njihovih otrok. Pri tem so se pokazale še druge stiske.

»Včasih so prišle na dan tudi stiske staršev, ki so bili preobremenjeni z drugimi skrbmi. Marsikdo je bil, in je še vedno, zaskrbljen zaradi svoje službe, začeli so delati od doma … Zdaj so se razmere uredile in mislim, da nam je marsikdo hvaležen.«

Kako pa bo z maturo?

Še vedno pričakujejo navodila, pravi ravnateljica liceja Franceta Prešerna, ki ga obiskuje 200 dijakov. Če bi se lahko učenci vrnili v šolske klopi pred 18. majem, bi bila matura pisna in ustna, ker pa to ni več verjetno, bodo, kot kaže, tokrat imeli samo ustni izpit.

»Za zdaj še ne vemo točno, kako naj bi to šlo … Pričakujemo natančnejša navodila pristojnih šolskih oblasti.«

Vsekakor bodo morali tako dijaki kot profesorji nositi maske, prostori bodo opremljeni s pleksistekli in podobno.

Z odzivom pristojnih šolskih oblasti Loredana Guštin ni najbolj zadovoljna, jih pa hkrati razume, saj so se znašle v izrednih okoliščinah. Preverjale so, kako je s tehnično opremo za pouk na daljavo, in liceju namenile 8000 evrov, s katerimi bodo kupili dodatne računalnike in opremo za dijake s posebnimi potrebami.

Več težav zaradi pomanjkanja tehnične opreme so imeli v vrtcih in osnovnih šolah. Starši so bili namreč pred epidemijo proti uporabi računalnikov pri mlajših učencih. Na srednjih šolah teh težav ni bilo. Tudi z učnim gradivom so se znašli, pravi ravnateljica. Zadovoljna je s skupnim projektom digitalnasola.it, ki so ga kot pomoč šolam s slovenskim učnim jezikom skupaj pripravili deželni šolski urad, Slovensko deželno gospodarsko združenje in Zadružna kraška banka. Projektu so se pridružile še druge slovenske organizacije, npr. Primorski dnevnik in Slovenski raziskovalni inštitut.

»Upam, da bomo vztrajali, nadgradili in uporabljali to gradivo. Čutim zadoščenje, saj so nas razmere prisilile, da smo se združili. Naša zamejska skupnost včasih razmišlja ločevalno, tako politično kot geografsko, zato je ta pobuda pozitivna in upam, da jo bomo znali ohraniti.«

Ob tem ravnateljica liceja Franceta Prešerna Loredana Guštin dodaja še afriški pregovor, ki je v teh časih še kako uporaben: Če hočeš iti hitro, pojdi sam, če hočeš iti daleč, pojdi skupaj z drugimi.

Daljši pogovor o šolstvu v obdobju epidemije v Italiji lahko slišite v tokratni oddaji, v kateri se bomo posvetili tudi glasbenemu pouku. Ta je za Slovence v sosednjih državah prav tako zelo pomemben, saj tudi ob pomoči glasbe utrjujejo svoje znanje slovenskega jezika.

‘Komaj čakamo, da se vrnemo’

Slovenski center za glasbeno vzgojo Emila Komela v Gorici je največja glasbenoizobraževalna ustanova na Goriškem s podružnicami v Štandrežu, Doberdobu, na Plešivem in v Devinu v tržaški pokrajini. Obiskuje ga več kot 300 otrok. Epidemija je njegova vrata zaprla prav v obdobju najbolj pestre dejavnosti, tako zaradi številnih nastopov ob koncu šolskega leta kot tudi zaradi že tradicionalnega cikla Snovanja.

Kot je v pogovoru s Tatjano Gregorič povedala ravnateljica Alessandra Schettino, pouk zdaj izvajajo na daljavo, učitelji redno poučujejo individualne instrumente in teorijo. Drugi programi pa so ustavljeni. Priprava pouka na daljavo zahteva več časa, saj je treba najti dodatna gradiva, hkrati pa nadaljevati učenje gradiv, načrtovanih na začetku leta.

»Dobivamo veliko pohval, saj pouka nismo prekinili in zapustili učencev. Trudimo se, da bi otroci vseeno pridobi nekaj pozitivnega iz te izkušnje. Mislim, da je v tem trenutku, ko smo doma in brez stikov, glasba lahko sredstvo za fizično in umsko sprostitev.«

Goriška glasbena šola v zadnjih letih navdušuje s svojimi pevskimi sestavi, ki prejemajo najvišja državna in mednarodna priznanja. Tudi mešani mladinski zbor Emil Komel vadi na daljavo, pojasnjuje zborovodja David Bandelj. Srečujejo se redno, vsak teden, vsi ali po različnih sestavih. Pevci vadijo doma, se posnamejo in pošljejo posnetke zborovodji. Občasno pa pripravijo tudi srečanja z gosti, ki mladim pevcem predstavijo zborovsko glasbo.

»To obdobje skušamo izkoristiti na najboljši možni način, čeprav je težko. Vsi komaj čakamo, da se bomo vrnili in zapeli skupaj, saj to najbolj pogrešamo.«

Da pouk na daljavo lahko še bolj spodbudi mlade pevce, ugotavlja Danilo Katz, ustanovitelj glasbene akademije iz Pliberka Voxon. Učenci, ki se posnamejo, takoj slišijo, kako pojejo, in so zato pogosto zelo kritični do sebe, pravi naš sogovornik, ki je tudi ravnatelj Evropske ljudske šole v Šmihelu pri Pliberku.

Kako so se s spremenjenimi razmerami med epidemijo znašli na avstrijskem Koroškem?

Tudi tam se ukrepi sproščajo in življenje se počasi vrača v nekoliko bolj običajne tirnice. V šole so se 4. maja vrnili le maturanti, ki bodo imeli tri tedne priprav na začetek maturitetnih izpitov. Ti bodo letos samo pisni.

Maketa prenovljene Evropske šole v Šmiheli pri Pliberku

foto: Evropska šola

Za preostale se bo pouk nadaljeval 18. maja. Učenci in učiteljice Evropske ljudske šole v Šmihelu pri Pliberku komaj čakajo, da se vrnejo v šolske klopi, pravi ravnatelj Danilo Katz, tudi zato, ker ima šola zdaj nove prostore, sodobno opremljene z digitalnimi tablami in računalniki. Tudi zato pri prehodu na pouk na daljavo večjih težav niso imeli.

»Od prvega dne naprej smo imeli pripravljeno platformo na naši spletni strani, na katero so učiteljice nalagale učno gradivo. … S tem nismo imeli težav. Imeli smo srečo, da ima veliko učencev dostop do interneta in računalniško opremo.«

Hitro so našli ustrezne načine za komunikacijo s starši in jim predstavili delovanje novih spletnih orodij. Starši so se odlično odzvali in ozračje je zelo dobro.

»Prednost te krize je, da smo na področju digitalizacije naredili kar nekaj korakov naprej.«

Tudi glede navodil za ocenjevanje učencev so zadovoljni, saj jih je šolsko ministrstvo dobro obveščalo, pravi Danilo Katz, tako njih kot starše.

»V glavnem bosta pomembna semestrska ocena in sodelovanje v obdobju pouka na daljavo in v prihodnjih tednih. Nič hudega se ne bo zgodilo, če bomo malo bolj človeški pri ocenjevanju. Učenci pa tudi niso veliko zamudili in ne bodo prikrajšani v življenju.«

Porabje še naprej odrezano od Slovenije

Kljub sproščanju ukrepov na Madžarskem ‒  od 4. maja naprej so trgovine in gostinske terase odprte ‒ meja s Slovenijo ostaja zaprta. Kot v pogovoru s Silvo Eory pojasnjuje Karel Holec, predsednik Državne slovenske samouprave (DSS), ene izmed dveh krovnih organizacij porabskih Slovencev, ima sicer malo ljudi dovolilnice za prehod meje, toda to ne more biti razlog, da mejni prehod Verica ostaja zaprt.

Življenje v Porabju je še naprej zelo umirjeno, upočasnjeno. Marsikoga skrbi, kako bo v prihodnje z zaposlitvijo.

»Je pa to pozitivno za družine, ki so zdaj doma, saj se je njihov hitri življenjski tempo upočasnil.«

Šole in vrtci so na Madžarskem še vedno zaprti, pouk izvajajo na daljavo ‒ tudi na dvojezičnih osnovnih šolah na Gornjem Seniku in v Števanovcih, ki ju upravlja DSS. Imajo pa v šolah in vrtcih nekaj otrok, katerih starši delajo.

Kako bo z razvojnim programom slovenskega Porabja, pilotskim projektom madžarske vlade, ki naj bi spodbudil razvoj tega območja?

»Razvojni program zdaj stoji. Projekte bi morali začeti uresničevati ob koncu februarja in v začetku marca, toda zaradi epidemije je vse zastalo. Upam pa, da bomo lahko že v mesecu ali najpozneje dveh, kot smo dobili informacije, lahko začeli.«

Veliko se je spremenilo in nikoli več ne bo tako, kot je bilo, je prepričan predsednik DSS Karel Holec, ki sicer upa, da se bodo jeseni lahko začele nekatere njihove prireditve. Veliko pa jih je zaradi spremenjenih razmer odpadlo.


Sotočja

864 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Že tako veliki šolski izzivi so postali še večji

04.05.2020


Epidemija Covid 19 korenito posegla v izobraževalne sisteme in hkrati spodbudila inovativne rešitve ter povezovanje. Kako pa bo v spremenjenih razmerah z razvojnimi načrti?

V Italiji so šole zaprte že od konca februarja, kdaj se bodo odprle, še vedno ni jasno. In kako so se v spremenjenih razmerah znašle šole s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji – Julijski krajini?

Kot pojasnjuje ravnateljica Državnega znanstvenega liceja Franceta Prešerna iz Trsta Loredana Guštin, so se dijaki, še posebno tisti iz višjih letnikov, dobro znašli. Nekaj več težav so imeli mlajši, saj jim, kot dodaja, po glavi hodijo čisto druge stvari. Tudi zato so bili v stalnih stikih s starši in jih opozarjali na težave njihovih otrok. Pri tem so se pokazale še druge stiske.

»Včasih so prišle na dan tudi stiske staršev, ki so bili preobremenjeni z drugimi skrbmi. Marsikdo je bil, in je še vedno, zaskrbljen zaradi svoje službe, začeli so delati od doma … Zdaj so se razmere uredile in mislim, da nam je marsikdo hvaležen.«

Kako pa bo z maturo?

Še vedno pričakujejo navodila, pravi ravnateljica liceja Franceta Prešerna, ki ga obiskuje 200 dijakov. Če bi se lahko učenci vrnili v šolske klopi pred 18. majem, bi bila matura pisna in ustna, ker pa to ni več verjetno, bodo, kot kaže, tokrat imeli samo ustni izpit.

»Za zdaj še ne vemo točno, kako naj bi to šlo … Pričakujemo natančnejša navodila pristojnih šolskih oblasti.«

Vsekakor bodo morali tako dijaki kot profesorji nositi maske, prostori bodo opremljeni s pleksistekli in podobno.

Z odzivom pristojnih šolskih oblasti Loredana Guštin ni najbolj zadovoljna, jih pa hkrati razume, saj so se znašle v izrednih okoliščinah. Preverjale so, kako je s tehnično opremo za pouk na daljavo, in liceju namenile 8000 evrov, s katerimi bodo kupili dodatne računalnike in opremo za dijake s posebnimi potrebami.

Več težav zaradi pomanjkanja tehnične opreme so imeli v vrtcih in osnovnih šolah. Starši so bili namreč pred epidemijo proti uporabi računalnikov pri mlajših učencih. Na srednjih šolah teh težav ni bilo. Tudi z učnim gradivom so se znašli, pravi ravnateljica. Zadovoljna je s skupnim projektom digitalnasola.it, ki so ga kot pomoč šolam s slovenskim učnim jezikom skupaj pripravili deželni šolski urad, Slovensko deželno gospodarsko združenje in Zadružna kraška banka. Projektu so se pridružile še druge slovenske organizacije, npr. Primorski dnevnik in Slovenski raziskovalni inštitut.

»Upam, da bomo vztrajali, nadgradili in uporabljali to gradivo. Čutim zadoščenje, saj so nas razmere prisilile, da smo se združili. Naša zamejska skupnost včasih razmišlja ločevalno, tako politično kot geografsko, zato je ta pobuda pozitivna in upam, da jo bomo znali ohraniti.«

Ob tem ravnateljica liceja Franceta Prešerna Loredana Guštin dodaja še afriški pregovor, ki je v teh časih še kako uporaben: Če hočeš iti hitro, pojdi sam, če hočeš iti daleč, pojdi skupaj z drugimi.

Daljši pogovor o šolstvu v obdobju epidemije v Italiji lahko slišite v tokratni oddaji, v kateri se bomo posvetili tudi glasbenemu pouku. Ta je za Slovence v sosednjih državah prav tako zelo pomemben, saj tudi ob pomoči glasbe utrjujejo svoje znanje slovenskega jezika.

‘Komaj čakamo, da se vrnemo’

Slovenski center za glasbeno vzgojo Emila Komela v Gorici je največja glasbenoizobraževalna ustanova na Goriškem s podružnicami v Štandrežu, Doberdobu, na Plešivem in v Devinu v tržaški pokrajini. Obiskuje ga več kot 300 otrok. Epidemija je njegova vrata zaprla prav v obdobju najbolj pestre dejavnosti, tako zaradi številnih nastopov ob koncu šolskega leta kot tudi zaradi že tradicionalnega cikla Snovanja.

Kot je v pogovoru s Tatjano Gregorič povedala ravnateljica Alessandra Schettino, pouk zdaj izvajajo na daljavo, učitelji redno poučujejo individualne instrumente in teorijo. Drugi programi pa so ustavljeni. Priprava pouka na daljavo zahteva več časa, saj je treba najti dodatna gradiva, hkrati pa nadaljevati učenje gradiv, načrtovanih na začetku leta.

»Dobivamo veliko pohval, saj pouka nismo prekinili in zapustili učencev. Trudimo se, da bi otroci vseeno pridobi nekaj pozitivnega iz te izkušnje. Mislim, da je v tem trenutku, ko smo doma in brez stikov, glasba lahko sredstvo za fizično in umsko sprostitev.«

Goriška glasbena šola v zadnjih letih navdušuje s svojimi pevskimi sestavi, ki prejemajo najvišja državna in mednarodna priznanja. Tudi mešani mladinski zbor Emil Komel vadi na daljavo, pojasnjuje zborovodja David Bandelj. Srečujejo se redno, vsak teden, vsi ali po različnih sestavih. Pevci vadijo doma, se posnamejo in pošljejo posnetke zborovodji. Občasno pa pripravijo tudi srečanja z gosti, ki mladim pevcem predstavijo zborovsko glasbo.

»To obdobje skušamo izkoristiti na najboljši možni način, čeprav je težko. Vsi komaj čakamo, da se bomo vrnili in zapeli skupaj, saj to najbolj pogrešamo.«

Da pouk na daljavo lahko še bolj spodbudi mlade pevce, ugotavlja Danilo Katz, ustanovitelj glasbene akademije iz Pliberka Voxon. Učenci, ki se posnamejo, takoj slišijo, kako pojejo, in so zato pogosto zelo kritični do sebe, pravi naš sogovornik, ki je tudi ravnatelj Evropske ljudske šole v Šmihelu pri Pliberku.

Kako so se s spremenjenimi razmerami med epidemijo znašli na avstrijskem Koroškem?

Tudi tam se ukrepi sproščajo in življenje se počasi vrača v nekoliko bolj običajne tirnice. V šole so se 4. maja vrnili le maturanti, ki bodo imeli tri tedne priprav na začetek maturitetnih izpitov. Ti bodo letos samo pisni.

Maketa prenovljene Evropske šole v Šmiheli pri Pliberku

foto: Evropska šola

Za preostale se bo pouk nadaljeval 18. maja. Učenci in učiteljice Evropske ljudske šole v Šmihelu pri Pliberku komaj čakajo, da se vrnejo v šolske klopi, pravi ravnatelj Danilo Katz, tudi zato, ker ima šola zdaj nove prostore, sodobno opremljene z digitalnimi tablami in računalniki. Tudi zato pri prehodu na pouk na daljavo večjih težav niso imeli.

»Od prvega dne naprej smo imeli pripravljeno platformo na naši spletni strani, na katero so učiteljice nalagale učno gradivo. … S tem nismo imeli težav. Imeli smo srečo, da ima veliko učencev dostop do interneta in računalniško opremo.«

Hitro so našli ustrezne načine za komunikacijo s starši in jim predstavili delovanje novih spletnih orodij. Starši so se odlično odzvali in ozračje je zelo dobro.

»Prednost te krize je, da smo na področju digitalizacije naredili kar nekaj korakov naprej.«

Tudi glede navodil za ocenjevanje učencev so zadovoljni, saj jih je šolsko ministrstvo dobro obveščalo, pravi Danilo Katz, tako njih kot starše.

»V glavnem bosta pomembna semestrska ocena in sodelovanje v obdobju pouka na daljavo in v prihodnjih tednih. Nič hudega se ne bo zgodilo, če bomo malo bolj človeški pri ocenjevanju. Učenci pa tudi niso veliko zamudili in ne bodo prikrajšani v življenju.«

Porabje še naprej odrezano od Slovenije

Kljub sproščanju ukrepov na Madžarskem ‒  od 4. maja naprej so trgovine in gostinske terase odprte ‒ meja s Slovenijo ostaja zaprta. Kot v pogovoru s Silvo Eory pojasnjuje Karel Holec, predsednik Državne slovenske samouprave (DSS), ene izmed dveh krovnih organizacij porabskih Slovencev, ima sicer malo ljudi dovolilnice za prehod meje, toda to ne more biti razlog, da mejni prehod Verica ostaja zaprt.

Življenje v Porabju je še naprej zelo umirjeno, upočasnjeno. Marsikoga skrbi, kako bo v prihodnje z zaposlitvijo.

»Je pa to pozitivno za družine, ki so zdaj doma, saj se je njihov hitri življenjski tempo upočasnil.«

Šole in vrtci so na Madžarskem še vedno zaprti, pouk izvajajo na daljavo ‒ tudi na dvojezičnih osnovnih šolah na Gornjem Seniku in v Števanovcih, ki ju upravlja DSS. Imajo pa v šolah in vrtcih nekaj otrok, katerih starši delajo.

Kako bo z razvojnim programom slovenskega Porabja, pilotskim projektom madžarske vlade, ki naj bi spodbudil razvoj tega območja?

»Razvojni program zdaj stoji. Projekte bi morali začeti uresničevati ob koncu februarja in v začetku marca, toda zaradi epidemije je vse zastalo. Upam pa, da bomo lahko že v mesecu ali najpozneje dveh, kot smo dobili informacije, lahko začeli.«

Veliko se je spremenilo in nikoli več ne bo tako, kot je bilo, je prepričan predsednik DSS Karel Holec, ki sicer upa, da se bodo jeseni lahko začele nekatere njihove prireditve. Veliko pa jih je zaradi spremenjenih razmer odpadlo.


27.07.2020

'Naša naloga je ponuditi nekaj čvrstega'

S predsednikom Kulturnega doma Gorica Igorjem Komelom se pogovarjamo o živahnem poletnem dogajanju oziroma o Poletju v školjki, ki se začenja na Goriškem. V saboru se bo za boljši položaj slovenske narodne skupnosti na Hrvaškem trudila poslanka Barbara Antolič Vupora, predstavnica slovenske manjšine v Varaždinski županiji, ki z nami deli prve vtise po ustanovni seji in izvolitvi hrvaške vlade. Si obeta večji posluh za narodne skupnosti? Koroški Slovenci si obetajo konkretne spodbude zveznih in deželnih oblasti pred slovesno obeležitvijo 100. obletnice koroškega plebiscita, ki se je bosta udeležila tudi predsednika obeh držav. Mladi, ki so se družili na poletnem taboru v Porabju, pa so si obetali veliko zabave. So se obeti izpolnili?


20.07.2020

Kako polne bodo slovenske kašče v sosednjih državah

Čas žetve je, zato nas zanima, kakšna letina se obeta slovenskim kmetovalcem v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem. Po takšnem letu se bomo težko pobrali, pravi predsednik Kmečke zveze iz Trsta Franc Fabec. Štefan Domej iz Skupnosti južnokoroških kmetov ugotavlja, da je epidemija spodbudila povpraševanje po lokalnih pridelkih. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je naredila pomemben korak k širitvi svoje dejavnosti tudi na gospodarsko področje. Kakšen, boste slišali v tokratni oddaji, v kateri se nam kot pesnik predstavi porabski slovenski novinar Dušan Mukič. Po njegovi zaslugi lahko Prešernovo Zdravljico zdaj slišimo tudi v porabskem narečju.


13.07.2020

Narodni dom v Trstu vrnjen Slovencem

»Končno je prišlo do tega, kar pravica in resnica zahtevata«, pravi pisatelj Marij Čuk ob vrnitvi Narodnega doma v Trstu Slovencem. Nekoč izložba slovenstva na Tržaškem se 100 let po požigu vrača v roke narodne skupnosti. Bo Narodni dom vnovič dobil vlogo in veljavo, kakršno je imel nekoč? O tem se v tokratnih Sotočjih pogovarjamo z nekdanjim senatorjem in novinarjem Stojanom Spetičem, predsednico društva mladih DM+ Nežo Kravos, pisateljem in nekdanjim novinarjem Marijem Čukom ter s profesorjem zgodovine in filozofije na tržaškem Liceju Franceta Prešerna Jernejem Ščekom. Kakšen Narodni dom v Trstu si želijo čez deset let, ko naj bi bila stavba dejansko v rokah slovenske narodne skupnosti? Prisluhnite!


06.07.2020

Pokončno naprej!

Želim si, da bi v Narodni dom v Trstu prihajali ljudje, kot so pred požigom, da stavba ne bo sama sebi namen. Tako o ne prav bližnji prihodnosti Slovencem vrnjenega Narodnega doma razmišlja Bojan Brezigar, gost tokratne oddaje. Kako pa razume poklon predsednikov obeh držav v Bazovici? O tem se pogovarjamo tudi s senatorko Tatjano Rojc, prepričano, da je treba pogled usmeriti v prihodnost. Kakšna pa je prihodnost koroških Slovencev 100 let po plebiscitu? Izzivov za krepitev njihove samozavesti ne manjka. Zanima nas, kdo bo v prihodnje zastopal Slovence v hrvaškem saboru. V Porabju se pridružimo mladim udeležencem tabora in obiščemo igralce malega nogometa na njihovem novem igrišču na Gornjem Seniku. Prisluhnite!


29.06.2020

Sence preteklosti preseči z izzivi prihodnosti

Eno ključnih vprašanj Slovencev v Italiji, poleg vrnitve Narodnega doma v Trstu, je, kako zagotoviti, da bodo tudi v prihodnje imeli svojega predstavnika v rimskem parlamentu. Prvič so lahko svoje stališče predstavili komisiji poslanske zbornice, ki pripravlja novo volilno zakonodajo. Kaj so povedali poslancem? V Sotočjih se odpravimo tudi v goriški oddelek Narodne in študijske knjižnice, ki se mu kmalu obeta selitev v nove prostore. Na avstrijskem Koroškem se v spremenjenih razmerah nadaljuje obeleževanje 100. obletnice plebiscita. Ali dediščina preteklosti še meče sence na življenje koroških Slovencev? Porabske Slovence je obiskala pristojna slovenska ministrica, madžarski parlament pa je sprejel spremembe zakona o narodnih skupnostih. Rojaki so z njmi, lahko slišite, zadovoljni. Kako pa so zadovoljni Slovenci v Pulju? Tudi njihovo društveno življenje se počasi vrača v ustaljene tirnice. Prisluhnite!


22.06.2020

Odprte meje, nove priložnosti in velika pričakovanja

Meje s sosednjimi državami so odprte in na obisk k tam živečim Slovencem se je odpravila tudi pristojna ministrica Helena Jaklitsch. Svojo turnejo je začela pri rojakih na Hrvaškem in nadaljevala pri koroških Slovencih. Kaj je jo presenetilo na Hrvaškem? O poslovnih priložnostih, ki jih slovenskim podjetjem ponuja avstrijska Koroška, se pogovarjamo s svetovalcem pri tamkajšnji agenciji za spodbujanje tujih investicij Jernejem Dvoršakom. Samo pogumno, svetuje. Porabski slovenski upokojenci so se med epidemijo ukvarjali z bučami, zdaj pa snujejo načrte do konca leta. Idej jim ne manjka, pravi predsednica Klara Fodor. Prisluhnite!


15.06.2020

'Turizem in kultura sta neločjivo povezana'

O čezmejnem sodelovanju in projektih Geoparka Karavanke, ki povezuje 14 koroških občin z obeh strani meje, pripoveduje Milan Piko, vodja Kulturnega doma Pliberk, prerpičan, da brez kulture ni kakovostnega turizma. V beneški Sloveniji in Reziji so vnovič odprli muzeje in informacijske točke, ki promovirajo slovenski jezik in kulturo. O delu v spremenjenih razmerah se pogovarjamo z Marino Černetič iz špetrskega Inštituta za slovensko kulturo, ki turiste vabi z dvema aplikacijama. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem ni našla kandidata, ki bi se na parlamentarnih volitvah na listi narodnih manjšin potegoval za mesto v saboru. Na listi SDP pa kandidira Barbara Antolič Vupora, predstavnica slovenske manjšine v varaždinski županiji, gostja tokratne oddaje. Pridružimo pa se tudi osmošolcem na dvojezični osnovni šoli na Gornjem Seniku, ki so se po treh mesecih pouka na daljavo srečali na valeti. Prisluhnite!


08.06.2020

Lahko zaprta meje prepreči vrnitev Narodnega doma v Trstu?

Predstavniki Slovencev iz Furlanije- Julijske krajine so predsednika Pahorja in pristojne ministre seznanili z aktualnimi razmerami. Kaj pričakujejo od slovenske vlade, nas zanima v tokratni oddaji. O čezmejnem sodelovanju in pomoči Avstrije občinam se pogovarjamo z županom Globasnice Bernardom Sadovnikom. Kako je v spremenjenih razmerah z učenjem slovenskega jezika v Porabju, pojasnjuje učiteljica asistentka Valentina Novak, zadovoljna z odzivom učencev in staršev. Manj zadovoljni so na Reki, kjer so v okviru evropske prestolnice kulture načrtovali več kot 600 dogodkov. Kaj je ostalo od Luke raznolikosti? Prisluhnite!


01.06.2020

Meje ostajajo in še naprej ločujejo

Kako blizu je vrnitev Narodnega doma v Trstu slovenski manjšini, pojasnjuje slovenski veleposlanik v Rimu Tomaž Kunstelj. V Trstu je novo ločnico med Slovenci in Italijani postavila občinska uprava, ki je 12. junij razglasila za dan osvoboditve mesta izpod jugoslovanske zasedbe. Ta je, opozarja zgodovinar Jože Pirjevec, mesto dejansko osvobodila. Manj ovir in več sodelovanja po odprtju slovensko madžarske meje pričakujejo porabski rojaki. V Šentpetru na avstrijskem Koroškem pa rdeč trak, ki se vije skozi vas. S projektom Hranca/Grenz koroški slovenski umetnik, režiser Marjan Štikar opozarja na mejo, ki po 100 letih še vedno ločuje. In odzivi? Prisluhnite!


25.05.2020

Spremembe (p)ostajajo edina stalnica

Šole v Furlaniji Julijski krajini do začetka novega šolskega leta ostajajo zaprte. Kako so se v spremenjenih razmerah znašli na dvojezični šoli v Špetru, pojasnjuje ravnatelj David Klodič. Pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami Slovenci na Hrvaškem iščejo svojega kandidata, ki bi jih zastopal v saboru. Kakšne možnosti imajo za uspeh, nas zanima v tokratni oddaji. Leto dni po prevzemu vodenja Zveze Slovencev na Madžarskem gostimo Andreo Kovacs in na avstrijskem Koroškem preverjamo, kako je z obujanjem kulturnega življenja.


18.05.2020

Povezovanje skupnosti, zavezanost jeziku in odpiranje novih poti razvoja

Primorski dnevnik - edini dnevnik Slovencev v sosednjih državah - praznuje 75 let izhajanja. Skrb za povezanost slovenske manjšine v Italiji, zavezanost jeziku in odpiranje novih poti – poslanstvo Primorskega dnevnika – ostaja nespremenjeno, pravi odgovorni urednik Igor Devetak. Učenci se vračajo v šolske klopi tudi na avstrijskem Koroškem. Kako poteka pouk in priprave na maturo, se pogovarjamo z ravnateljico Slovenske gimnazije v Celovcu Zalko Kuchling. Ustavimo se na Reki, kamor se v društvo Bazovica vrača tudi dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Kölles Kiss pa pojasnjuje, kakšne spremembe prinašajo načrtovanje spremembe manjšinske zakonodaje.


11.05.2020

Kako ublažiti posledice pandemije

Države sprejemajo več deset milijard evrov vredne ukrepe za blažitev posledic epidemije. Kako podjetjem in posameznikom pomaga Avstrija? O tem podrobneje s koroškim Slovencem doktorjem Marianom Wakounigom, regionalnim direktorjem za davke in carine pri avstrijskem finančnem ministrstvu in član krizne skupine. Preverjamo tudi, kaj se dogaja s Posojilnico bank, dobro znano tudi varčevalcem iz Slovenije. Kulturno življenje Slovencev v Italiji v času epidemije ni zamrlo. Preselilo se je na splet in domača dvorišča. To velja, kot lahko slišite, tudi za Majenco, priljubljeno etnološko prireditev v Dolini pri Trstu. Valeria Gašpar, ki se je pred 25 leti iz porabske Verice preselila v sosednje slovenske Čepince, pa pripoveduje o težavah, ki jih povzroča zaprta meja z Madžarsko. Prisluhnite!


27.04.2020

Naša svobodna pesem

Antifšizem, svoboda, mir, solidarnost, sožitje so vrednote, ki jih že skoraj pol stoletja skrbno neguje tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič. Te vrednote so vedno aktualne, je prepričana tudi predsednica zbora Rada Zergol, gostja tokratnih Sotočij. ustavimo se v Rižarni, kjer so na okrnjeni slovesnosti obeležili 75-letnico zmage nad nacifašizmom. O boju koroških partizanov v Avstriji, ki je pomembno vplival na življenje v naši severni sosedi, čeprav je bil dolga leta tabu tema, se pogovarjamo z Danilom Prušnikom, podpredsednikom Zveze koroških partizanov. Andrej Mohar pa pojasni, zakaj so točno 75 let po podpisu avstrijske izjave o nedovisnosti avstrijskega notanjega ministra pozvali k dokončni prepovedi shodov na Libuškem polju. Priusluhnite sogovornikom in pesmim TPPZ Pinko Tomažič!


20.04.2020

Koroška poje v poklon domovini, porabski Slovenci pomagajo z maskami

Na poziv Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu za pomoč pri spopadanju s pandemijo so se odzvali porabski Slovenci. Kako, lahko slišite v oddaji, v kateri nadaljujemo s serijo koncertov Koroška poje.Tokrat se vračamo v leto 2016, ko je Slovenija praznovala 25. obletnico osamosvojitve. Krščanska kulturna zveza je zato koncert posvetila domovini. Takšen je bil tudi glasbeni izbor, v katerem so se prepletale slovenske narodne in ljudske pesmi ter pesmi znanih koroških slovenskih avtorjev. Kako je leta 2016 v poklon domovini pela Koroška lahko vnovič slišite v tokratni oddaji.


13.04.2020

Luštno je vigred

Krščanska kulturna zveza iz Celovca je 8. marca, tik preden so v Avstriji razglasili epidemijo, pripravila koncert z naslovom Luštno je vigred'. Posvetili so ga ženskam in se na njem spomnili dveh pred kratkim preminulih zborovodij. V celovškem Domu glasbe so letos nastopili skupina Akzent, mešani zbor Podjuna iz Pliberka, moški zbor iz Žitare vasi, mladinski zbor Slovenske gimnazije in Tonč Feinig. Ženska pevska zbora iz Sel in Krope pa sta ob spremljavi članov Slovenske filharmonije krstno izvedla Venec koroških ljudskih pesmi skladatelja Jožeta Gašperšiča. Kako je letos pela Koroška? Prisluhnite oddaji Sotočja!


06.04.2020

Družba je močna le, če je solidarna

Kako v teh časih živijo rojaki v sosednjih državah in kakšne ukrepe za omilitev posledic epidemije so sprejele pristojne oblasti na avstrijskem Koroškem in v Furlaniji-Julijski krajini, nas zanima v tokratni oddaji. Podpredsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca Felix Wieser je prepričan, da je družba močna le, če je solidarna. Odgovorni urednik goriškega tednika Novi glas Jurij Paljk pa opozarja, da bo epidemija hudo prizadela tudi slovensko narodno skupnost v Italiji. Zanima nas, kako so se spremenjenim razmeram prilagodili porabski Slovenci, ki svoj osrednji tednik tiskajo v Sloveniji, in kako je trenutno na Reki, ki se ponaša z nazivom evropska prestolnica kulture. Prisluhnite!


30.03.2020

Koroška poje v poklon umetnicam

Krščanska kulturna zveza iz Celovca je leta 2015 svoj tradicionalni koncert Koroška poje posvetila umetnicam na glasbenem, literarnem in likovnem področju. V celovškem Domu glasbe sta se pred petimi leti prepletli poezija Milke Hartman, Anite Hudl, Ivane Kampuš, Maje Haderlap in Verene Gothard ter slovenska ljudska glasba. Med drugim so nastopili mezzosopranistka Bernarda Fink, mešani pevski zbor Podjuna iz Pliberka, ženska pevska zbora Trta iz Žitare vasi in Rož iz Šentjakoba, Sonus trio in drugi. Večji del tega koncerta lahko slišite v tokratni oddaji.


23.03.2020

Čez namišljeno črto

Oddaja je posvečena beneškim Slovencem in njihovi narečni poeziji. Čez namišljeno črto je bil naslov literarnega večera, ki ga je 3. program Radia Slovenija – program Ars - pripravil skupaj s Slovenskim stalnim gledališčem v Trstu in Inštitutom za slovensko kulturo v Špetru. Literarni večer in gledališko radijski cikel z naslovom Ars teatralis je z umetniško besedo povezal matico in rojake iz sosednjih držav. V muzeju SMO – Slovensko multimedialno okno – v Špetru Slovenov so se tako predstavile štiri domače pesnice, ki ustvarjajo tudi v narečju; Marina Cernetig, Claudia Salamant, Andreina Trusgnach in Margherita Trusgnach. V znamenju narečja in izročila beneške Slovenije je bila tudi glasba v izvedbi Davida Tomasetiga in Igorja Černa. Posnetek literarnega večera, ki je potekal 10.2. 2020, lahko slišite v tokratnih Sotočjih.


16.03.2020

Pogumno naprej!

Kako so se na zaprtje vrtcev in šol pripravili na avstrijskem Koroškem, pojasnjuje vodja oddelka za manjšinsko šolstvo Sabina Sandrieser. O ukrepih za pomoč kmetovalcem v Furlaniji-Julijski krajini se pogovarjamo s tajnikom Kmečke zveze Erikom Mastnom. Gostimo Alojza Hanžka, dolgoletnega vodjo gornjeseniške folklorne skupine, ki je za svoje delo dobil priznanje Železne županije. Na Reki pa si ogledamo razstavo slovenskega planinskega muzeja Korajža je ženskega spola, dopolnjeno še z dosežki hrvaških alpinistk.


Stran 10 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov