Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kaj najbolj teži Slovence v Italiji, kako občinam pomaga Avstrija, kako je s poukom slovenščine na daljvo v Porabju in kaj je ostalo od Reke - evropske prestolnice kulture 2020
Predstavniki Slovencev iz Furlanije- Julijske krajine (FJK) so predsednika države Boruta Pahorja in pristojna ministra za zunanje zadeve in Slovence v zamejstvu in po svetu, Anžeta Logarja in Heleno Jaklitsch, seznanili z aktualnimi razmerami.
Ključne teme pogovorov so bile odpiranje meje, volilni zakon in zajamčeno slovensko zastopstvo v rimskem parlamentu ter, seveda, vračanje Narodnega doma v Trstu. Pogovori za vrnitev doma, požganega pred 100 leti, slovenski narodni skupnosti so v sklepni fazi. Obe krovni organizaciji SKGZ in SSO sta že ustanovili fundacijo, ki bo upravljala Narodni dom in v kateri si želijo sodelovanja Slovenije in Italije.
Pa je vrnitev Narodnega doma v Trstu zagotovljena? Predsednika krovnih slovenskih organizacij SSO in SKGZ Walter Bandelj in Ksenija Dobrila opozarjata, da je vračanje lahko povezano tudi z odpiranjem meje.
“Tista najbolj zadrta desnica je vedno na preži. Dobili smo prijavo, da bo država zaradi vrnitve Narodnega doma utrpela primanjkljaj v proračunu. Predlagajo preštevanje manjšine. Verjetno tudi zunajparlamentarne stranke pripravljajo kakšne pobude, dobivamo namreč konkretne namige o tem. Dogajanje bo prihodnje tedne pestro, toda mi se ne bomo dali.”
Kot zatrjuje Ksenija Dobrila, so Slovenci v FJK trpežni, potrpežljivi, odporni, z jasnimi cilji in upa, da bodo prišli do konkretnih rezultatov torej do vrnitve Narodnega doma v Trstu slovenski manjšini.
Walter Bandelj pa ob tem opozarja, da bi se lahko nasprotovanje vrnitvi Narodnega doma stopnjevalo, še posebej, če bo meja za italijanske državljane ostala še naprej zaprta.
Župan Globasnice Bernard Sadovnik je vesel, da je Avstrija odprla mejo s Slovenijo, saj, kot pravi, ne bi bilo pošteno, da bi ob odpiranju meja z drugimi državami meja s Slovenijo ostala zaprta.
V času pandemije Covid 19 so se v Globasnici znašli v težavah. Ustaviti so morali pomembne infrastrukturne projkete, med drugim pa so zaradi zapore meje čez noč ostali brez negovalk iz Slovenije.
»Tu sem se zašel v velikih težavah. … Večinoma gre za generacijo, ki govori slovenski jezik, zato je za nas izmenjava delavne sile zelo pomembna, ne le zaradi zdravstvenega, temveč tudi zaradi jezikovnega vidika. Tega se je treba vedno zavedati.«
Avstrijska vlada je občinam za blaženje posledic epidemije namenila milijardo evrov. Kakšni so kriteriji za razdelitev pomoči, katere projekte bodo lahko sofinancirali, lahko slišite v tokratni oddaji.
Na Madžarskem se sredi junija šolsko leto končuje. V nasprotju s Slovenijo pouk tam še vedno poteka na daljavo. In kako je v zadnjih treh mesecih, ki jih je zaznamovala epidemija novega korona virusa, potekalo učenje slovenskega jezika v Porabju? Kot v pogovoru s Silvo Eöry pojasnjuje Valentina Novak, učiteljica asistentka na dvojezični osnovni šoli na Gornjem Seniku, imajo učenci na teden 5 ur slovenščine in uro spoznavanja slovenstva. Pouk je prilagojen razmeram. Teme, ki jih je izbirala, so bile družini prijazne, pravi.
»Veliko smo kuhali, pekli, čistili, opravljamo intervjuje, predstavljamo družinske člane, govorimo o pomladi, odraščanju, politiki, učenci gledajo slovenske filme, risanke, poslušajo slovensko glasbo. Končno je čas za individualne vsebine, ki v šoli zaradi skupinskega stika niso možne.«
Z odzivom učencev in staršev je zadovoljna. Stik s starši je bil zelo zanimiv, pojasnjuje Valentina Novak, saj so dejavno spremljali pouk in se vanj tudi vključevali.
»Hkrati sem v večernih urah pošiljala in še pošiljam pravljice ali zgodbe, ki so jih starši še raje poslušali ali gledali kot učenci. Potem smo se o tem pogovarjali in dobila sem občutek, da so pouk starši vzeli bolj resno kot učenci.«
Reki se ponaša z nazivom Evropska prestolnica kulture – EPK 2020. Najpomembnejši kulturni projekt mesta v zadnjih desetletjih, ko naj bi potekalo skoraj tristo kulturnih programov in več kot šeststo kulturnih dogodkov, se je zaradi epidemije znašel v velikih težavah. Po uspešnih prvih tednih so namreč vse programe ustavili, večina zaposlenih v Tvrdki Reka 2020, ki skrbi za izvedbo programa, je dobila odpoved, podjetje pa se zadnje dni sooča še z obtožbami o nezakonitem poslovanju. Vendar pa kulturna dejavnost vendarle oživlja.
Kot je v pogovoru z Marjano Mirkovič pojasnil vodja oddelka za kulturo na mestu Reka Ivan Šarar, se bo proračun zmanjšal za 55, 60 % , posledično bo tudi programa pol manj. Odpovedali so vse programe, kjer bi se zbralo več ljudi, zaenkrat ne bo velikih koncertnih nastopov, manjša bo produkcija Hrvaškega narodnega gledališča Ivana pl. Zajca. Razstava Neznani Klimt je preložena na leto 2021.
»Pomembno je, da smo ohranili vse programe civilno družbenih pobud, projekte neodvisnih kulturnih organizacij in samostojnih umetnikov. Ti so bili v krizi najbolj prizadeti; finančno in eksistenčno. Ohranili smo tudi vse te projekte, ki potekajo v tako imenovanih sosedstvih v celotni regiji.«
Ivan Šarar z zadovoljstvom dodaja, da potekajo dela na infrastrukturnih objektih. Novoimenovana direktorica podjetja Tvrdka Reka 2020 Irena Kregar Šegota upa, da bodo do 1. februarja prihodnje leto lahko izpeljali čim več načrtovanih programov, med drugim jeseni tudi festival svetovne glasbe in gastronomije Porto Etno, na katerem sicer sodeluje tudi društvo Slovenski dom Bazovica.
»Še vedno upam, da se bo festival potekal, čeprav v manjši obliki. Odpovedani so seveda nastopi številnih tujih gostov, tako, kot se koncerti odpovedujejo v svetu, smo bili k temu tudi mi prisiljeni. Resnično pa si prizadevamo, da bi dejavnosti izpeljali vsaj v manjšem obsegu, torej z domačimi močmi, v obliki, ki bo privabila manjše število ljudi.«
Kako pa bo mogoče uresničiti program, glede na to, da je podjetje zadolženo za izvedbo – Tevrdka Reka 2020 – aprila odpustila kar 59 od skupaj 70 zaposlenih?
Prisluhnite oddaji!
874 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Kaj najbolj teži Slovence v Italiji, kako občinam pomaga Avstrija, kako je s poukom slovenščine na daljvo v Porabju in kaj je ostalo od Reke - evropske prestolnice kulture 2020
Predstavniki Slovencev iz Furlanije- Julijske krajine (FJK) so predsednika države Boruta Pahorja in pristojna ministra za zunanje zadeve in Slovence v zamejstvu in po svetu, Anžeta Logarja in Heleno Jaklitsch, seznanili z aktualnimi razmerami.
Ključne teme pogovorov so bile odpiranje meje, volilni zakon in zajamčeno slovensko zastopstvo v rimskem parlamentu ter, seveda, vračanje Narodnega doma v Trstu. Pogovori za vrnitev doma, požganega pred 100 leti, slovenski narodni skupnosti so v sklepni fazi. Obe krovni organizaciji SKGZ in SSO sta že ustanovili fundacijo, ki bo upravljala Narodni dom in v kateri si želijo sodelovanja Slovenije in Italije.
Pa je vrnitev Narodnega doma v Trstu zagotovljena? Predsednika krovnih slovenskih organizacij SSO in SKGZ Walter Bandelj in Ksenija Dobrila opozarjata, da je vračanje lahko povezano tudi z odpiranjem meje.
“Tista najbolj zadrta desnica je vedno na preži. Dobili smo prijavo, da bo država zaradi vrnitve Narodnega doma utrpela primanjkljaj v proračunu. Predlagajo preštevanje manjšine. Verjetno tudi zunajparlamentarne stranke pripravljajo kakšne pobude, dobivamo namreč konkretne namige o tem. Dogajanje bo prihodnje tedne pestro, toda mi se ne bomo dali.”
Kot zatrjuje Ksenija Dobrila, so Slovenci v FJK trpežni, potrpežljivi, odporni, z jasnimi cilji in upa, da bodo prišli do konkretnih rezultatov torej do vrnitve Narodnega doma v Trstu slovenski manjšini.
Walter Bandelj pa ob tem opozarja, da bi se lahko nasprotovanje vrnitvi Narodnega doma stopnjevalo, še posebej, če bo meja za italijanske državljane ostala še naprej zaprta.
Župan Globasnice Bernard Sadovnik je vesel, da je Avstrija odprla mejo s Slovenijo, saj, kot pravi, ne bi bilo pošteno, da bi ob odpiranju meja z drugimi državami meja s Slovenijo ostala zaprta.
V času pandemije Covid 19 so se v Globasnici znašli v težavah. Ustaviti so morali pomembne infrastrukturne projkete, med drugim pa so zaradi zapore meje čez noč ostali brez negovalk iz Slovenije.
»Tu sem se zašel v velikih težavah. … Večinoma gre za generacijo, ki govori slovenski jezik, zato je za nas izmenjava delavne sile zelo pomembna, ne le zaradi zdravstvenega, temveč tudi zaradi jezikovnega vidika. Tega se je treba vedno zavedati.«
Avstrijska vlada je občinam za blaženje posledic epidemije namenila milijardo evrov. Kakšni so kriteriji za razdelitev pomoči, katere projekte bodo lahko sofinancirali, lahko slišite v tokratni oddaji.
Na Madžarskem se sredi junija šolsko leto končuje. V nasprotju s Slovenijo pouk tam še vedno poteka na daljavo. In kako je v zadnjih treh mesecih, ki jih je zaznamovala epidemija novega korona virusa, potekalo učenje slovenskega jezika v Porabju? Kot v pogovoru s Silvo Eöry pojasnjuje Valentina Novak, učiteljica asistentka na dvojezični osnovni šoli na Gornjem Seniku, imajo učenci na teden 5 ur slovenščine in uro spoznavanja slovenstva. Pouk je prilagojen razmeram. Teme, ki jih je izbirala, so bile družini prijazne, pravi.
»Veliko smo kuhali, pekli, čistili, opravljamo intervjuje, predstavljamo družinske člane, govorimo o pomladi, odraščanju, politiki, učenci gledajo slovenske filme, risanke, poslušajo slovensko glasbo. Končno je čas za individualne vsebine, ki v šoli zaradi skupinskega stika niso možne.«
Z odzivom učencev in staršev je zadovoljna. Stik s starši je bil zelo zanimiv, pojasnjuje Valentina Novak, saj so dejavno spremljali pouk in se vanj tudi vključevali.
»Hkrati sem v večernih urah pošiljala in še pošiljam pravljice ali zgodbe, ki so jih starši še raje poslušali ali gledali kot učenci. Potem smo se o tem pogovarjali in dobila sem občutek, da so pouk starši vzeli bolj resno kot učenci.«
Reki se ponaša z nazivom Evropska prestolnica kulture – EPK 2020. Najpomembnejši kulturni projekt mesta v zadnjih desetletjih, ko naj bi potekalo skoraj tristo kulturnih programov in več kot šeststo kulturnih dogodkov, se je zaradi epidemije znašel v velikih težavah. Po uspešnih prvih tednih so namreč vse programe ustavili, večina zaposlenih v Tvrdki Reka 2020, ki skrbi za izvedbo programa, je dobila odpoved, podjetje pa se zadnje dni sooča še z obtožbami o nezakonitem poslovanju. Vendar pa kulturna dejavnost vendarle oživlja.
Kot je v pogovoru z Marjano Mirkovič pojasnil vodja oddelka za kulturo na mestu Reka Ivan Šarar, se bo proračun zmanjšal za 55, 60 % , posledično bo tudi programa pol manj. Odpovedali so vse programe, kjer bi se zbralo več ljudi, zaenkrat ne bo velikih koncertnih nastopov, manjša bo produkcija Hrvaškega narodnega gledališča Ivana pl. Zajca. Razstava Neznani Klimt je preložena na leto 2021.
»Pomembno je, da smo ohranili vse programe civilno družbenih pobud, projekte neodvisnih kulturnih organizacij in samostojnih umetnikov. Ti so bili v krizi najbolj prizadeti; finančno in eksistenčno. Ohranili smo tudi vse te projekte, ki potekajo v tako imenovanih sosedstvih v celotni regiji.«
Ivan Šarar z zadovoljstvom dodaja, da potekajo dela na infrastrukturnih objektih. Novoimenovana direktorica podjetja Tvrdka Reka 2020 Irena Kregar Šegota upa, da bodo do 1. februarja prihodnje leto lahko izpeljali čim več načrtovanih programov, med drugim jeseni tudi festival svetovne glasbe in gastronomije Porto Etno, na katerem sicer sodeluje tudi društvo Slovenski dom Bazovica.
»Še vedno upam, da se bo festival potekal, čeprav v manjši obliki. Odpovedani so seveda nastopi številnih tujih gostov, tako, kot se koncerti odpovedujejo v svetu, smo bili k temu tudi mi prisiljeni. Resnično pa si prizadevamo, da bi dejavnosti izpeljali vsaj v manjšem obsegu, torej z domačimi močmi, v obliki, ki bo privabila manjše število ljudi.«
Kako pa bo mogoče uresničiti program, glede na to, da je podjetje zadolženo za izvedbo – Tevrdka Reka 2020 – aprila odpustila kar 59 od skupaj 70 zaposlenih?
Prisluhnite oddaji!
Že 75 let se Slovenci na Reki povezujejo v Kulturno prosvetnem društvu Bazovica. Časi se spreminjajo in to velja tudi za tam živeče rojake. Kako se odzivajo na nove izzive? Za 120-letnico delovanja čestitamo KPD Planina iz Sel na avstrijskem Koroškem. Bojan Brezigar, znani tržaški slovenski novinar in politik, v svoji najnovejši knjigi Srečanja razmišlja tudi o identiteti in manjšinah. Za Slovence v Furlaniji – Julijski krajini bo zelo pomembno, da ohranijo svojega predstavnika v deželnem svetu, opozarja. Koroški Slovenec Pavel Zablatnik pripoveduje o delovanju slovenskega oddelka Katoliške akcije krške škofije in negovanju kulture spominjanja. Lila Bugan, predsednica lokalne samouprave v Sakalovcih in nova strokovna sodelavka Zveze Slovencev na Madžarskem, pa spregovori tudi o ohranjanju maternega jezika.
Novoizvoljena predsednica države Nataša Pirc Musar si bo prizadevala za uresničitev vseh z ustavo zagotovljenih pravic manjšin, je zagotovila v Trstu, kjer se je srečala s predstavniki Slovencev v Furlaniji – Julijski krajini. S saborsko poslanko Barbaro Antolič Vupora se pogovarjamo o možnostih, da bi Slovenci na Hrvaškem postali politično bolj dejavni. Ustavimo se v Gradcu, kjer je tamkajšnje društvo avstrijsko slovenskega prijateljstva praznovalo 30-letnico delovanja, in v Celovcu na podelitvi Einspielerjeve nagrade. Z njo so se letos zahvalili prijatelju koroških Slovencev, avstrijskemu pisatelju Josefu Winklerju. Norma Bale pa se je z zbirko zgodb zbranih v delu Ptice dronovke zahvalila porabskim Slovencem. Kdo so te ptice in kaj prinašajo?
Deželna reforma zasebnih vrtcev vznemirja koroške Slovence, ki so se o možnih rešitvah pogovarjali tudi s pristojnim ministrom Matejem Arčonom. Delegacija državnozborske komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je spoznavala razmere v Porabju. Zakorakajmo v slovenščino je naslov novega delovnega zvezka, ki bo v pomoč učiteljem na Hrvaškem. Po vodi, po suhem in počes – potepanja od Barkovelj do Škednja - pa je novo mladinsko delo Eveline Umek, ki se s svojimi zgodbami vedno znova vrača na rodno Tržaško. Kako pa bo s slišnostjo slovenskega radija Trst A? Z RAI-evo ugasnitvijo srednjevalovnih oddajnikov so, opozarjajo, izgubili pomemben krog poslušalstva.
Minister za Slovence v zamejstvu Matej Arčon je s predstavniki slovenske manjšine na Hrvaškem začrtal ključne cilje, med katerimi so tudi nujne spodbude za učitelje slovenskega jezika. Kako pa je s prostori Slovenskega doma? Bodo ti vendarle prešli v last v Zagrebu živečih rojakov? Predstavniki gospodarskega ministrstva so v Monoštru predstavili program za spodbujanje razvoja gospodarstva porabskih Slovencev, vreden 2,1 milijona evrov. V Kanalski dolini pa se bo prihodnje šolsko leto začel trojezični pouk v italijanščini, nemščini in slovenščini. Eksperimentalni program je uradno priznalo italijansko šolsko ministrstvo, kar bo olajšalo tudi iskanje ustreznih učiteljev za pouk slovenščine. S poučevanjem je tesno povezan tudi Robert Kropiunig. Nekoč uspešen športnik, nato trener in športni pedagog je letošnji dobitnik Rizzijeve nagrade, ki jo Zveza slovenskih organizacij in Slovenska prosvetna zveza iz Celovca podeljujeta za pomembne iniciative na področju medkulturnega sodelovanja. Vsak dan je praznik, življenje je praznik in vsakega dne posebej se veseli, pravi nagrajenec.
»25 let fašizma je pustilo globoke sledi in morali bi se zavedati, da je primorska duša drugačna,« poudarja Jurij Paljk, odgovorni urednik goriškega katoliškega tednika Novi glas. Pesnik in pisatelj, publicist in časnikar je izdal več pesniški zbirk in proznih del. Je globoko razmišljujoč človek in vedno radoveden. To je namreč, kot pravi, bistvo njegovega poklica. O narodni pripadnosti in slovenskem jeziku, heroju Lojzetu Bratužu, Gorici, ki se spreminja, in prebežnikih pripoveduje v praznični oddaji. Ustavi se tudi pri novi italijanski vladi pod vodstvom Giorgie Meloni, ki je spremenila svojo retoriko, in, kot se za dan reformacije spodobi, Primožu Trubarju.
Trud Slovencev na Hrvaškem, da bi povečali zanimanje za učenje slovenščine, se je obrestoval, zdaj pa nimajo dovolj usposobljenih učiteljev. Kako jih najti? Vzpostavili smo pozitivno vzdušje do vsega, kar je slovensko, in ozračje se je tudi s pomočjo Slovenskega kulturnega središča Planika spremenilo. Tako o dosežkih tega slovenskega društva v Kanalski dolini na skrajnem severu Italije pripoveduje podpredsednik Rudi Bartaloth. Dr. Daniel Wutti, profesor in raziskovalec z Inštituta za večjezičnost in transkulturno izobraževanje celovške Visoke pedagoške šole, opozarja, da ima dežela Koroška še danes vidne težave s svojo preteklostjo. Spreminja pa se sodobna koroška slovenska literatura, ugotavljajo strokovnjaki graške univerze. Kaj pa si obeta Jolika Szabo, nova moč na Radiu Monošter?
Ohranjanje dialoga je za Slovence v Italiji izredno pomembno v času nenaklonjene politične garniture. Načrte slovenske vlade za nadaljevanje bilateralinih pogovorov med državama zato v narodni skupnosti pozdravljajo. Kako pa pristojni minister Matej Arčon odgovarja na ključne izzive Slovencev v Furlaniji - Julijski krajini, povezane z izobraževanjem in gospodarstvom? Koroški Slovenci to jesen doživljajo kulturno pomlad. Ogledamo si gibalno gledališko predstavo Pokaži mi tišino Teatra Šentjanž in vas povabimo na mini festival SDP Rož Pregon 80. Kulturno živahno je bilo v prvi polovici oktobra tudi v hrvaški Istri, kjer so potekali Dnevi slovenske kulture. Porabski rojaki pa so se na slovesnosti spomnili 30. obletnice odprtja mejnega prehoda Martinje - Gornji Senik, ki je povezal Slovence na obeh straneh meje.
Rezultati volitev v Italiji in zmaga desnosredinske koalicije na čelu z Giorgio Meloni še vedno odmevajo tudi med Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini. Kaj pomik skrajno desno pomeni za deželne volitve, ki bodo prihodnje leto? Tudi o tem več v pogovoru z Markom Pisanijem, deželnim svetnikom iz stranke Slovenska skupnost. V Celovcu je Mohorjeva družba pripravila 5. znanstveno konferenco o položaju slovenske narodne skupnosti in avstrijski manjšinski politiki. Razmere niso idealne, so ugotavljali razpravljavci. V Monoštru so pripravili prvi mednarodni znanstveni simpozij o Borovem gostüvanju. Slovenci v Zagrebu pa so se spomnili pisatelja Mirana Jarca. Kako pa komentirajo nespodbudne rezultate popisa prebivalstva? Asimilacija, še posebej v mešanih zakonih, je naredila svoje, poudarja Darko Šonc, predsednik Slovenskega doma Zagreb.
Tržaška Slovenka in vnovič izvoljena senatorka Demokratske stranke Tatjana Rojc je žalostna in zaskrbljena zaradi rezultatov parlamentarnih volitev v Italiji. Obeti namreč za slovensko narodno skupnost niso dobri. Kaj pa si lahko obetajo Slovenci na Hrvaškem? Podatki popisa prebivalstva kažejo, da se je število opredeljenih rojakov krepko zmanjšalo in sicer za četrtino. Porabski Slovenci pa se na popis intenzivno pripravljajo. Njihov cilj je, da bi se za Slovence opredelilo vsaj 4000 rojakov. Kakšni pa so cilji Posojilnice Bank iz Celovca? Najstarejša finančna ustanova v Avstriji je v svoji 150-letni zgodovini previharila številne viharje. Zakaj banka rabi koroške Slovence in zakaj koroški Slovenci potrebujejo svojo banko?
Novo šolsko leto se je začelo tudi v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem. Učenci in učitelji so veseli, da so lahko brez mask. V obeh deželah pa opažajo, da se število učencev zmanjšuje. Skrbi upad vpisanih na Slovensko gimnazijo v Celovcu in dvojezični Trgovski akademiji in Višji šoli za gospodarske poklice. O izginevanju pripoveduje tudi Vincenc Gotthardt v svoji kratki zgodbi Pod barvami na sliki. Koroški slovenski novinar, pisatelj in slikar je zmagovalec letošnjega natečaja programa Ars. Porabske slovenske organizacije pa skrbijo vse višji stroški za energijo. V Slovenskem centru Lipa v Monoštru so se tako stroški povečali za 13 krat, opozarja Andrea Kovač, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem.
Spominjamo še četverice antifašistov, ki so jih ustrelili na bazovski gmajni pred 92. leti Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon občuduje njihov pogum. Občuduje pa tudi ponos in predanost rojakov iz sosednjih držav. Kako pa z opredelitvijo ključnih ciljev Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? Novo šolsko leto se je začelo. V Porabju bosta letos pomagali dve učiteljici asistentki. Velike težave z učitelji slovenskega jezika pa imajo na Hrvaškem, kjer zanimanje za učenje slovenščine narašča. O uspešnih pobudah, ki bi jih lahko zavrlo prav pomanjkanje ustreznih učiteljev, v pogovoru z Barbaro Riman, predsednico Zveze slovenskih društev na Hrvaškem.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Trpljenja ljudi med vojnami bi se morala Hrvaška bolj zavedati in spominjati
Zelo priljubljena splošna zdravnica Helena Domej ima zasebno prakso v Šmihelu pri Pliberku in po njenih poteh gredo tudi vse tri hčere, ki so končale študij medicine v Sloveniji. Gostimo zborovodjo in skladatelja Hilarija Lavrenčiča, dobitnika 2. nagrade Pavleta Merkuja, ki jo rojaki v Furlaniji – Julijski krajini podeljujejo za dosežke na zborovskem področju. Zanima nas, kako in koliko pojejo Slovenci v Zagrebu in Pulju. O študijskih načrtih pa pripoveduje Neomi Illes, mlada porabska Slovenka, ki se je s slovenskim knjižnim jezikom resneje srečala šele na celoletni šoli slovenščine v Ljubljani.
Domačin se je vrnil na mesto vodje občinske uprave, kar je zelo pomembno, pravi Igor Gabrovec, novi župan občine Devin – Nabrežina. Ustavimo se v Žrelcu pri Celovcu, kjer tokrat poteka Kulturni teden koroških Slovencev, in si ogledamo Evropsko ljudsko šolo v Šmihelu pri Pliberku. 110 let stara stavba je dobila prizidek, zelo pomemben za učence, in most miru. Porabski učenci, ki so šolsko leto že končali, so bili zelo dejavni, pravi višja svetovalka za šolstvo Slovencev na Madžarskem Valentina Novak. Več tudi o živahnem zborovskem dogajanju. Koordinator projekta Žile Igor Tomasetig pa spregovori o pripravah reprezentance Slovencev v Italiji na evropsko prvenstvo narodnih skupnosti, ki se konec tedna začenja na avstrijskem Koroškem. Prisluhnite!
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Spominjamo se nedavno umrlega tržaškega slovenskega pisatelja Borisa Pahorja, ki so se mu poklonili na žalni seji v Narodnem domu v Trstu. Na avstrijskem Koroškem se zaključujejo prireditve ob 100. obletnici plebiscita, ki jih je pandemija preložila. Koncert Obmejne pesmi Ženskega pevskega zbora Rož in predstava Veter v grapah Korotana pripovedujeta o zgodovini koroških Slovencev. Jezikoslovec doktor Hotimir Tivadar razmišlja o zgodovinski povezanosti Prekmurja in Porabja, predsednica slovenskega društva Stanko Vraz iz Osijeka Polonca Margeta pa spregovori tudi o težavah, ki pestijo rojake vzhodu Hrvaške.
Neveljaven email naslov
