Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kaj najbolj teži Slovence v Italiji, kako občinam pomaga Avstrija, kako je s poukom slovenščine na daljvo v Porabju in kaj je ostalo od Reke - evropske prestolnice kulture 2020
Predstavniki Slovencev iz Furlanije- Julijske krajine (FJK) so predsednika države Boruta Pahorja in pristojna ministra za zunanje zadeve in Slovence v zamejstvu in po svetu, Anžeta Logarja in Heleno Jaklitsch, seznanili z aktualnimi razmerami.
Ključne teme pogovorov so bile odpiranje meje, volilni zakon in zajamčeno slovensko zastopstvo v rimskem parlamentu ter, seveda, vračanje Narodnega doma v Trstu. Pogovori za vrnitev doma, požganega pred 100 leti, slovenski narodni skupnosti so v sklepni fazi. Obe krovni organizaciji SKGZ in SSO sta že ustanovili fundacijo, ki bo upravljala Narodni dom in v kateri si želijo sodelovanja Slovenije in Italije.
Pa je vrnitev Narodnega doma v Trstu zagotovljena? Predsednika krovnih slovenskih organizacij SSO in SKGZ Walter Bandelj in Ksenija Dobrila opozarjata, da je vračanje lahko povezano tudi z odpiranjem meje.
“Tista najbolj zadrta desnica je vedno na preži. Dobili smo prijavo, da bo država zaradi vrnitve Narodnega doma utrpela primanjkljaj v proračunu. Predlagajo preštevanje manjšine. Verjetno tudi zunajparlamentarne stranke pripravljajo kakšne pobude, dobivamo namreč konkretne namige o tem. Dogajanje bo prihodnje tedne pestro, toda mi se ne bomo dali.”
Kot zatrjuje Ksenija Dobrila, so Slovenci v FJK trpežni, potrpežljivi, odporni, z jasnimi cilji in upa, da bodo prišli do konkretnih rezultatov torej do vrnitve Narodnega doma v Trstu slovenski manjšini.
Walter Bandelj pa ob tem opozarja, da bi se lahko nasprotovanje vrnitvi Narodnega doma stopnjevalo, še posebej, če bo meja za italijanske državljane ostala še naprej zaprta.
Župan Globasnice Bernard Sadovnik je vesel, da je Avstrija odprla mejo s Slovenijo, saj, kot pravi, ne bi bilo pošteno, da bi ob odpiranju meja z drugimi državami meja s Slovenijo ostala zaprta.
V času pandemije Covid 19 so se v Globasnici znašli v težavah. Ustaviti so morali pomembne infrastrukturne projkete, med drugim pa so zaradi zapore meje čez noč ostali brez negovalk iz Slovenije.
»Tu sem se zašel v velikih težavah. … Večinoma gre za generacijo, ki govori slovenski jezik, zato je za nas izmenjava delavne sile zelo pomembna, ne le zaradi zdravstvenega, temveč tudi zaradi jezikovnega vidika. Tega se je treba vedno zavedati.«
Avstrijska vlada je občinam za blaženje posledic epidemije namenila milijardo evrov. Kakšni so kriteriji za razdelitev pomoči, katere projekte bodo lahko sofinancirali, lahko slišite v tokratni oddaji.
Na Madžarskem se sredi junija šolsko leto končuje. V nasprotju s Slovenijo pouk tam še vedno poteka na daljavo. In kako je v zadnjih treh mesecih, ki jih je zaznamovala epidemija novega korona virusa, potekalo učenje slovenskega jezika v Porabju? Kot v pogovoru s Silvo Eöry pojasnjuje Valentina Novak, učiteljica asistentka na dvojezični osnovni šoli na Gornjem Seniku, imajo učenci na teden 5 ur slovenščine in uro spoznavanja slovenstva. Pouk je prilagojen razmeram. Teme, ki jih je izbirala, so bile družini prijazne, pravi.
»Veliko smo kuhali, pekli, čistili, opravljamo intervjuje, predstavljamo družinske člane, govorimo o pomladi, odraščanju, politiki, učenci gledajo slovenske filme, risanke, poslušajo slovensko glasbo. Končno je čas za individualne vsebine, ki v šoli zaradi skupinskega stika niso možne.«
Z odzivom učencev in staršev je zadovoljna. Stik s starši je bil zelo zanimiv, pojasnjuje Valentina Novak, saj so dejavno spremljali pouk in se vanj tudi vključevali.
»Hkrati sem v večernih urah pošiljala in še pošiljam pravljice ali zgodbe, ki so jih starši še raje poslušali ali gledali kot učenci. Potem smo se o tem pogovarjali in dobila sem občutek, da so pouk starši vzeli bolj resno kot učenci.«
Reki se ponaša z nazivom Evropska prestolnica kulture – EPK 2020. Najpomembnejši kulturni projekt mesta v zadnjih desetletjih, ko naj bi potekalo skoraj tristo kulturnih programov in več kot šeststo kulturnih dogodkov, se je zaradi epidemije znašel v velikih težavah. Po uspešnih prvih tednih so namreč vse programe ustavili, večina zaposlenih v Tvrdki Reka 2020, ki skrbi za izvedbo programa, je dobila odpoved, podjetje pa se zadnje dni sooča še z obtožbami o nezakonitem poslovanju. Vendar pa kulturna dejavnost vendarle oživlja.
Kot je v pogovoru z Marjano Mirkovič pojasnil vodja oddelka za kulturo na mestu Reka Ivan Šarar, se bo proračun zmanjšal za 55, 60 % , posledično bo tudi programa pol manj. Odpovedali so vse programe, kjer bi se zbralo več ljudi, zaenkrat ne bo velikih koncertnih nastopov, manjša bo produkcija Hrvaškega narodnega gledališča Ivana pl. Zajca. Razstava Neznani Klimt je preložena na leto 2021.
»Pomembno je, da smo ohranili vse programe civilno družbenih pobud, projekte neodvisnih kulturnih organizacij in samostojnih umetnikov. Ti so bili v krizi najbolj prizadeti; finančno in eksistenčno. Ohranili smo tudi vse te projekte, ki potekajo v tako imenovanih sosedstvih v celotni regiji.«
Ivan Šarar z zadovoljstvom dodaja, da potekajo dela na infrastrukturnih objektih. Novoimenovana direktorica podjetja Tvrdka Reka 2020 Irena Kregar Šegota upa, da bodo do 1. februarja prihodnje leto lahko izpeljali čim več načrtovanih programov, med drugim jeseni tudi festival svetovne glasbe in gastronomije Porto Etno, na katerem sicer sodeluje tudi društvo Slovenski dom Bazovica.
»Še vedno upam, da se bo festival potekal, čeprav v manjši obliki. Odpovedani so seveda nastopi številnih tujih gostov, tako, kot se koncerti odpovedujejo v svetu, smo bili k temu tudi mi prisiljeni. Resnično pa si prizadevamo, da bi dejavnosti izpeljali vsaj v manjšem obsegu, torej z domačimi močmi, v obliki, ki bo privabila manjše število ljudi.«
Kako pa bo mogoče uresničiti program, glede na to, da je podjetje zadolženo za izvedbo – Tevrdka Reka 2020 – aprila odpustila kar 59 od skupaj 70 zaposlenih?
Prisluhnite oddaji!
870 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Kaj najbolj teži Slovence v Italiji, kako občinam pomaga Avstrija, kako je s poukom slovenščine na daljvo v Porabju in kaj je ostalo od Reke - evropske prestolnice kulture 2020
Predstavniki Slovencev iz Furlanije- Julijske krajine (FJK) so predsednika države Boruta Pahorja in pristojna ministra za zunanje zadeve in Slovence v zamejstvu in po svetu, Anžeta Logarja in Heleno Jaklitsch, seznanili z aktualnimi razmerami.
Ključne teme pogovorov so bile odpiranje meje, volilni zakon in zajamčeno slovensko zastopstvo v rimskem parlamentu ter, seveda, vračanje Narodnega doma v Trstu. Pogovori za vrnitev doma, požganega pred 100 leti, slovenski narodni skupnosti so v sklepni fazi. Obe krovni organizaciji SKGZ in SSO sta že ustanovili fundacijo, ki bo upravljala Narodni dom in v kateri si želijo sodelovanja Slovenije in Italije.
Pa je vrnitev Narodnega doma v Trstu zagotovljena? Predsednika krovnih slovenskih organizacij SSO in SKGZ Walter Bandelj in Ksenija Dobrila opozarjata, da je vračanje lahko povezano tudi z odpiranjem meje.
“Tista najbolj zadrta desnica je vedno na preži. Dobili smo prijavo, da bo država zaradi vrnitve Narodnega doma utrpela primanjkljaj v proračunu. Predlagajo preštevanje manjšine. Verjetno tudi zunajparlamentarne stranke pripravljajo kakšne pobude, dobivamo namreč konkretne namige o tem. Dogajanje bo prihodnje tedne pestro, toda mi se ne bomo dali.”
Kot zatrjuje Ksenija Dobrila, so Slovenci v FJK trpežni, potrpežljivi, odporni, z jasnimi cilji in upa, da bodo prišli do konkretnih rezultatov torej do vrnitve Narodnega doma v Trstu slovenski manjšini.
Walter Bandelj pa ob tem opozarja, da bi se lahko nasprotovanje vrnitvi Narodnega doma stopnjevalo, še posebej, če bo meja za italijanske državljane ostala še naprej zaprta.
Župan Globasnice Bernard Sadovnik je vesel, da je Avstrija odprla mejo s Slovenijo, saj, kot pravi, ne bi bilo pošteno, da bi ob odpiranju meja z drugimi državami meja s Slovenijo ostala zaprta.
V času pandemije Covid 19 so se v Globasnici znašli v težavah. Ustaviti so morali pomembne infrastrukturne projkete, med drugim pa so zaradi zapore meje čez noč ostali brez negovalk iz Slovenije.
»Tu sem se zašel v velikih težavah. … Večinoma gre za generacijo, ki govori slovenski jezik, zato je za nas izmenjava delavne sile zelo pomembna, ne le zaradi zdravstvenega, temveč tudi zaradi jezikovnega vidika. Tega se je treba vedno zavedati.«
Avstrijska vlada je občinam za blaženje posledic epidemije namenila milijardo evrov. Kakšni so kriteriji za razdelitev pomoči, katere projekte bodo lahko sofinancirali, lahko slišite v tokratni oddaji.
Na Madžarskem se sredi junija šolsko leto končuje. V nasprotju s Slovenijo pouk tam še vedno poteka na daljavo. In kako je v zadnjih treh mesecih, ki jih je zaznamovala epidemija novega korona virusa, potekalo učenje slovenskega jezika v Porabju? Kot v pogovoru s Silvo Eöry pojasnjuje Valentina Novak, učiteljica asistentka na dvojezični osnovni šoli na Gornjem Seniku, imajo učenci na teden 5 ur slovenščine in uro spoznavanja slovenstva. Pouk je prilagojen razmeram. Teme, ki jih je izbirala, so bile družini prijazne, pravi.
»Veliko smo kuhali, pekli, čistili, opravljamo intervjuje, predstavljamo družinske člane, govorimo o pomladi, odraščanju, politiki, učenci gledajo slovenske filme, risanke, poslušajo slovensko glasbo. Končno je čas za individualne vsebine, ki v šoli zaradi skupinskega stika niso možne.«
Z odzivom učencev in staršev je zadovoljna. Stik s starši je bil zelo zanimiv, pojasnjuje Valentina Novak, saj so dejavno spremljali pouk in se vanj tudi vključevali.
»Hkrati sem v večernih urah pošiljala in še pošiljam pravljice ali zgodbe, ki so jih starši še raje poslušali ali gledali kot učenci. Potem smo se o tem pogovarjali in dobila sem občutek, da so pouk starši vzeli bolj resno kot učenci.«
Reki se ponaša z nazivom Evropska prestolnica kulture – EPK 2020. Najpomembnejši kulturni projekt mesta v zadnjih desetletjih, ko naj bi potekalo skoraj tristo kulturnih programov in več kot šeststo kulturnih dogodkov, se je zaradi epidemije znašel v velikih težavah. Po uspešnih prvih tednih so namreč vse programe ustavili, večina zaposlenih v Tvrdki Reka 2020, ki skrbi za izvedbo programa, je dobila odpoved, podjetje pa se zadnje dni sooča še z obtožbami o nezakonitem poslovanju. Vendar pa kulturna dejavnost vendarle oživlja.
Kot je v pogovoru z Marjano Mirkovič pojasnil vodja oddelka za kulturo na mestu Reka Ivan Šarar, se bo proračun zmanjšal za 55, 60 % , posledično bo tudi programa pol manj. Odpovedali so vse programe, kjer bi se zbralo več ljudi, zaenkrat ne bo velikih koncertnih nastopov, manjša bo produkcija Hrvaškega narodnega gledališča Ivana pl. Zajca. Razstava Neznani Klimt je preložena na leto 2021.
»Pomembno je, da smo ohranili vse programe civilno družbenih pobud, projekte neodvisnih kulturnih organizacij in samostojnih umetnikov. Ti so bili v krizi najbolj prizadeti; finančno in eksistenčno. Ohranili smo tudi vse te projekte, ki potekajo v tako imenovanih sosedstvih v celotni regiji.«
Ivan Šarar z zadovoljstvom dodaja, da potekajo dela na infrastrukturnih objektih. Novoimenovana direktorica podjetja Tvrdka Reka 2020 Irena Kregar Šegota upa, da bodo do 1. februarja prihodnje leto lahko izpeljali čim več načrtovanih programov, med drugim jeseni tudi festival svetovne glasbe in gastronomije Porto Etno, na katerem sicer sodeluje tudi društvo Slovenski dom Bazovica.
»Še vedno upam, da se bo festival potekal, čeprav v manjši obliki. Odpovedani so seveda nastopi številnih tujih gostov, tako, kot se koncerti odpovedujejo v svetu, smo bili k temu tudi mi prisiljeni. Resnično pa si prizadevamo, da bi dejavnosti izpeljali vsaj v manjšem obsegu, torej z domačimi močmi, v obliki, ki bo privabila manjše število ljudi.«
Kako pa bo mogoče uresničiti program, glede na to, da je podjetje zadolženo za izvedbo – Tevrdka Reka 2020 – aprila odpustila kar 59 od skupaj 70 zaposlenih?
Prisluhnite oddaji!
Kako bo načrt italijanske vlade za okrevanje po pandemiji, vreden skoraj 223 milijard evrov, spodbudil gospodarstvo v Furlaniji – Julijski krajni? Kaj si lahko obeta slovenska narodna skupnost, sprašujemo direktorja Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta Andreja Šika. Pandemija je ustavila kulturno dejavnost. Občinstvo, ki potrebuje prireditve, bo težko pritegniti nazaj. Tega se zaveda tudi Zalka Kelih Olip, tajnica Krščanske kulturne zveze iz Celovca, ki se je upokojila po 40 letih dela v tej krovni kulturni organizaciji koroških Slovencev. Za porabske Slovence je poleg kulturnega delovanja in izobraževanja zelo pomemben gospodarski razvoj. Bi lahko Porabje še letos dobilo tudi del slovenske razvojne pomoči? Odgovarja generalna konzulka RS v Monoštru Metka Lajnšček. Prisluhnite!
Dan emigranta, tradicionalno srečanje Slovencev Videmske pokrajine, zdomcev in prijateljev iz Posočja, je bil letos v znamenju 20-letnice zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Zakon je pomenil novo obdobje za Slovence v Videmski pokrajini. Zakaj, lahko slišite v tokratni oddaji. Čestitamo časopisu Porabje, ki bo če mesec dni praznoval 30-letnico delovanja. O načrtih Novic, osrednjega tednika koroških Slovencev, se pogovarjamo z njegovim glavnim urednikom in direktorjema izdajatelja. Novice so lansko leto po dolgem času zaključile brez izgube in obeti za letos so spodbudnejši, vendar pa tako želene finančne stabilnosti še ni na obzorju. Kako pa bo s praznovanjem 20-letnice Slovenskega kulturnega društva Istra iz Pulja? Prisluhnite!
Kaj Slovencem v sosednjih državah prinaša novo leto? O tem se pogovarjamo s senatorko v rimskem parlamentu Tatjano Rojc in poslanko v hrvaškem saboru Barbaro Antolić Vupora. Naša gostja je tudi zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss. Tako kot na Hrvaškem se tudi v Porabju pripravljajo na zelo pomemben popis prebivalstva. Kako rojake spodbuditi, da se bodo bolj zavedali svojih korenin in se javno opredelili za pripadnike narodne skupnosti, je velik izziv. Velik izziv pa je pred 75 leti predstavljal tudi radijski prenos javne prireditve v Borovljah. Takrat se je na Radiu Celovec prvič zaslišala slovenska beseda. O pomembnem jubileju slovenskega sporeda ORF več v tokratni oddaji. Prisluhnite!
Nenavadno leto končujemo z glasbo. Tonč Feinig, skladatelj, pianist in vokalist, je avgusta letos skupaj z Big Bandom RTV Slovenija nastopil na festivalu Carinthischer Sommer v dvorani ob Osojskem jezeru. Imeli smo srečo, da smo lahko koncert izpeljali pred publiko, pravi znani koroški slovenski glasbenik, reden gost festivala. Ob 100. obletnici plebiscita je k sodelovanju povabil Big Band RTV Slovenija, ki letos obeležuje75-letnico delovanja in je ena najstarejših tovrstnih glasbenih zasedb v Evropi. Skoraj 800 glavo občinstvo so navdušili s priredbami skladb, večino izdanih na albumu Shine, prvem, kjer se je Tonč Feinig predstavil tudi kot vokalist. Prisluhnite jim!.
Po skoraj 150 letih se slovensko zadružno bančništvo na avstrijskem Koroškem končuje. Delničarji Posojilnice Bank so na občnem zboru prenesli bančne posle na novo delniško družbo in tako omogočili zaključek prodaje banke britanskemu finančnemu skladu. Negotovosti je zdaj konec, pravi odvetnik Rudi Vouk, prepričan v potencial dvojezične banke. Ustavimo se na Opčinah pri Trstu, kjer je bila pred 79 leti ustreljena peterica domoljubov, obsojenih na drugem tržaškem procesu. Na kraju spomina končno nastaja Park miru. Z beneško Slovenko Ado Tomasetig, zbirateljico in pripovedovalko pravljic, se pogovarjamo o bogatem pripovednem izročilu Benečije in »pravcah«, ki so, kot pravi, pot do naših korenin in duše naše kulture. Pisatelj in gledališčnik Milivoj Miki Roš pa spregovori o porabskem ljudskem izročilu, ki ga je vpletel v svojo najnovejšo novelo Železna zibelka
Likovni umetnik Valentin Oman velja za enega najbolj priznanih koroških slovenskih umetnikov, ne le na avstrijskem Koroškem, temveč tudi šriše v Avstriji in seveda Sloveniji. Ob 85 rojstnem dnevu si želi, kot pravi, še nekaj več časa za delo. O ustvarjanju v tem nenavadnem letu, razstavah, povezanih tudi z dvojezičnimi napisi, o človeku in njegovi minljivosti, ki jo vseskozi postavlja v ospredje, pripoveduje v tokratni oddaji. Črto pod zgodovinsko leto potegne slovenski generalni konzul v Trstu Vojko Volk. Dekanja reške pravne fakultete Vesna Crnić Grotić pojasnjuje priporočila odbora ministrov Sveta Evrope, po katerih mora Hrvaška storiti več za učenje in promocijo jezikov narodnih skupnosti. Gostimo pa tudi Nikoletto Vajda-Nagy, sourednico letošnjega Porabskega koledarja. Prisluhnite!
Pred 35 leti je v Rožeku na avstrijskem Koroškem vrata odprla galerija, v kateri so svoja dela razstavljali številni ugledni in mednarodno prepoznavni likovni umetniki, tudi iz Slovenije. Kako je v naselju z manj kot 2000 prebivalci zaživela tako pomembna galerija, pojasnjuje ustanoviteljica Marija Šikoronja. Povabimo vas na virtualni ogled retrospektivne razstave del Klavdija Palčiča. Ob njegovi 80-letnici so se mu v goriškem Kulturnem domu poklonili z razstavo in tako obeležili tudi 39-letnico svojega delovanja. Pandemija covida-19 je spodbudila k iskanju novih kreativnih interaktivnih rešitev. To velja tudi za učitelje in profesorje. Kako se je v spremenjenih razmerah znašel Miroslav Gradečak, ki poučuje slovenski jezik na Drugi varaždinski gimnaziji in v srednji šoli v Čakovcu? O pouku na dvojezični osnovni šoli na Gornjem Seniku in kreativnosti učencev pripoveduje učiteljica-asistentka Valentina Novak.
Založbe so se v času pandemije znašle v težkem položaju, še posebej to velja za manjše založbe, med katere sodijo tudi slovenske založbe v sosednjih državah. Kako jih rešujejo? Kakšna je njihova letošnja knjižna bera? O tem več v tokratni oddaji, v kateri predstavljamo knjižni dar Slovenske prosvetne zveze iz Celovca. Z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Köleš Kiss pa se pogovarjamo o njenem trenutnem delu v parlamentu v Budimpešti in popisu prebivalstva, ki bo potekal prihodnje leto. Pomembno je, da se čim več ljudi opredeli za Slovence, četudi jezika ne govorijo dobro, pravi.
M. A. J. – Mreža Alpe Jadran je projekt povezovanja mladih rojakov iz sosednjih držav, ki uspešno deluje že tretje leto. Še več, pridružujejo se tudi mladi rojaki iz sveta, kar se je pokazalo na spletni sklepni prireditvi, posvečeni glasbi. Več o zaključku letošnjega virtualnega druženja mreže Maj v tokratni oddaji. Z vodjo projekta Vesno Hodnik iz Slovenske gospodarske zveze iz Celovca potegnemo črto pod v vseh pogledih posebno leto. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem se je, razmeram primerno, sestala virtualno. O soočanju z aktualnimi težavami in novih načrtih pripoveduje predsednica Barbara Riman. O delu z učenci na monoštrski gimnaziji na daljavo se pogovarjamo z učiteljem slovenskega jezika Norbertom Gerencserjem. Predstavimo pa tudi nagrajene magistrske naloge, povezane s Slovenci v sosednjih državah. Raziskovalni izzivi so bili raznoliki in zelo aktualni.
Ukrepi za omejitev širjenja okužb se tudi v sosednjih državah še naprej zaostrujejo. Furlanija – Julijska krajina je od konca tedna oranžne in ne več rumene barve, kar pomeni, da se tudi tam razmere slabšajo. Kaj to pomeni za športno dejavnost, pojasnjuje Ivan Peterlin, predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, letos praznuje 50-letnico delovanja. V Avstriji, kjer se javno življenje vnovič zaustavlja, so v začetku novembra zaprli hotele. Kako je pandemija prizadela Hotel Stara Pošta na Bistrici na Zilji, se pogovarjamo z lastnico Pepco Druml. Ustavimo se v Porabju, kjer so morali zaradi bolezni zapreti dvojezično osnovno šolo v Števanovcih. Zanima pa nas tudi, kako je s poukom slovenskega jezika na Reki in v Istri.
Skrb za mlade rojake je ena temeljnih nalog slovenskih društev in zvez v sosednjih državah. V Slovenskem domu na Reki so uspeli pripraviti dvodnevno druženje otrok. Jesen v Bazovici je navdušila učence in organizatorke. Gostimo Almo Hlede, ki se je vrsto let trudila za pouk slovenščine v Kanalski dolini. Zadovoljna je, kot pravi, saj so obeti za prihodnost dobri. Tednik Slovencev Videmske pokrajine Novi Matajur praznuje 70-letnico izhajanja. O vlogi časopisa se pogovarjamo z odgovornim urednikom Mihom Obitom. Dobre novice za časopis Novice. Osrednji tednik koroških Slovencev si lahko po letih negotovosti zdaj vendarle obeta finančno stabilnost, pravi predsednik programskega sveta Novic Danilo Katz. Kakšni pa so obeti, da Posojilnica Bank ostane dvojezična? Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs pa pojasnjuje, kakšne gospodarske ukrepe za blažitev posledic pandemije sprejema Orbanova vlada. Prisluhnite!
Skrb za mlade rojake je ena temeljnih nalog slovenskih društev in zvez v sosednjih državah. V Slovenskem domu na Reki so uspeli pripraviti dvodnevno druženje otrok. Jesen v Bazovici je navdušila učence in organizatorke. Gostimo Almo Hlede, ki se je vrsto let trudila za pouk slovenščine v Kanalski dolini. Zadovoljna je, kot pravi, saj so obeti za prihodnost dobri. Tednik Slovencev Videmske pokrajine Novi Matajur praznuje 70-letnico izhajanja. O vlogi časopisa se pogovarjamo z odgovornim urednikom Mihom Obitom. Dobre novice za časopis Novice. Osrednji tednik koroških Slovencev si lahko po letih negotovosti zdaj vendarle obeta finančno stabilnost, pravi predsednik programskega sveta Novic Danilo Katz. Kakšni pa so obeti, da Posojilnica Bank ostane dvojezična? Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs pa pojasnjuje, kakšne gospodarske ukrepe za blažitev posledic pandemije sprejema Orbanova vlada. Prisluhnite!
Kaj ukrepi za zajezitev širjenja covida-19 pomenijo za gospodarstvo in druge dejavnosti v Italiji? Kako jih doživljajo v Furlaniji - Julijski krajini in kako spremljajo dogajanje v Sloveniji, sprašujemo Andreja Šika, direktorja Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Kako se z drugim valom epidemije soočajo porabski Slovenci, pojasnjuje urednica tednika Porabje Marijana Sukič. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je prvič dobila denar za svoje projekte s hrvaškega ministrstva za izobraževanje. S tem so nas prepoznali, pravi predsednica zveze Barbaro Riman. Gostimo tržaškega zborovodjo Mirka Ferlana, ki od lani vodi Deželni mladinski zbor, in Marka Sterna, vodjo koroške slovenske skupine Bališ, ki praznuje 20 letnico delovanja. Pandemija je korenito posegla v koncertne načrte, vendar nista vrgla puške v koruzo.
Ob vse slabši epidemiološki sliki je vse več možnosti za zapiranje državnih meja. Da bi meja med Slovenijo in Avstrijo ostala odprta za več tisoč delavcev dnevnih migrantov, je pred tednom dni pozvala Slovenska gospodarska zveza iz Celovca. Pristojni so njihovemu pozivu za zdaj prisluhnili. V Gorskem kotarju je vse nared za začetek gradnje vzorčne kmetije, ki naj bi bila tudi turistično, kulturno in izobraževalno središče tam živečih Slovencev. Dejavno sta se v projekt vključila kmetijsko ministrstvo in urad za Slovencev v zamejstvu in po svetu. Koliko bosta prispevala in kako je z usposobljenimi kadri? Pridružimo se rojakom v Lovranu, ki obeležujejo 15-letnico delovanja svojega društva, in preverjamo, kako bo letos z Vražjo nočjo v Andovcih. Zanima nas tudi, kdaj bo s svojim delom začel novi paritetni odbor. To posvetovalno telo, ki ima pomembno vlogo pri izvajanju določil zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, se je zadnjič sestalo aprila lani. Prisluhnite!
Zastopstvo Slovencev v rimskem parlamentu je vse bolj aktualna tema. Nanjo je ob svojem obisku v italijanski prestolnici sogovornike opozoril predsednik državnega zbora Igor Zorčič. Kaj na to pravijo pristojni v Rimu in kaj je Slovencem v Furlaniji- Julijski krajini zagotovil zunanji minister Anže Logar? Gostimo rojakinjo Helenco Pirnat Dragičević, varuhinjo otrokovih pravic na Hrvaškem, ki opozarja na dramatično povečevanje nasilja v družini in kršitve pravic otrok. Nemalo prahu je dvignila tudi z opozorilom o diskriminaciji otrok, ki ne obiskujejo verouka v hrvaških osnovnih šolah. Pridružimo se rojakinjam v Porabju, kjer na delavnici o polnjenih testeninah tudi idrijski žlikrofi niso manjkali. O življenju Slovencev na Dunaju pa se pogovarjamo z Ajdo Azocar, zborovodkinjo mešanega pevskega zbora, ki deluje pod okriljem tamkajšnje Slovenske iniciative. Kako so se prilagodili trenutnim razmeram? Prisluhnite!
Koroški Slovenci so ob 100. obletnici plebiscita dočakali opravičilo za krivice, ki so se jim zgodile, in za zamude pri uresničevanju njihovih ustavnih pravic. Kaj vse se je dogajalo v Celovcu 10. oktobra, tako na osrednji slovesnosti ob jubileju kot ob njenem robu, lahko slišite v tokratni oddaji. Pri razvoju slovenskega Porabju bo poleg Madžarske sodelovala tudi Slovenija. Kaj načrtujejo z denarjem matične države, pojasnjuje predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovasc. Ustavimo pa se tudi v starem tržaškem pristanišču, kjer burja ni odpihznila razstave »Morje – naše življenje«, ki priča o bogati ribiški in pomorski tradiciji Slovencev. Prisluhnite
Pred bližajočo se 100. obletnico plebiscita se o pomenu 10. oktobra, trenutnih razmerah in prihodnosti koroških Slovencev pogovarjamo s psihologom, predavateljem na Pedagoški visoki šoli v Celovcu, dr. Danielom Wuttijem, z režiserko in učiteljico Mileno Olip, s pesnikom in prevajalcem Dominikom Sriencem ter z arhitektko in umetnico Tanjo Prušnik. Vsi so dejavno vpeti v koroško slovensko realnost prek znanstvenega in kulturno umetniškega delovanja. Kako doživljajo in razumejo praznovanje jubilejnega leta, kako si predstavljajo življenje čez 10 let? Prisluhnite!
70 let Kmečka zveza skrbi za slovenske kmetovalce v Furlaniji – Julijski krajini. O dosedanjem delu in izzivih, ki jih ni malo, podrobneje v tokratni oddaji. Ustavimo se v SSG Trst, kjer so novo sezono kljub negotovim razmeram začeli veselo. O obeleževanju koroškega plebiscita nekoč in danes razmišlja zgodovinar Janez Stergar, s koroškimi Slovenci tesno povezan že več kot pol stoletja. O razmerah v Slovenskem domu v Zagrebu, poškodovanem v potresu, se pogovarjamo s predsednikom Darkom Šoncem. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec pa razkrije pričakovanja porabskih Slovencev pred sejo slovensko-madžarske medvladne komisije. Prisluhnite!
Italijanski parlament je sprejel zakon, ki korenito zmanjšuje število poslancev in senatorjev, s tem pa se zmanjšujejo možnosti, da bi slovenska narodna skupnost tudi v prihodnje imela svojega predstavnika v Rimu. O tem več v tokratni oddaji. Na avstrijskem Koroškem se vrstijo različne kulturne in druge prireditve ob bližajočem se 10. oktobru. Koroški slovenski študenti pa nadaljujejo s svojimi akcijami proti praznovanju 100. obletnice plebiscita. 'Naše vse je upor' so naslovili brošuro, v kateri so zbrali pričevanja o še vedno prisotni diskriminaciji slovensko govorečih. Zanima nas tudi, kako poteka dopolnilni pouk slovenskega jezika v Istri. V porabskih Števanovcih pa se pridružimo slovesnemu odkritju spominskega zida z zapuščenimi slovenskimi nagrobniki. Prisluhnite!
Novo šolsko leto se začenja tudi v sosednjih državah. V Avstriji novo šolsko realnost kroji semafor, v Italiji bo med drugim zelo pomembna razdalja med klopmi. Pristojni pa so odločeni, da bo pouk potekal v šolah. Porabske učence, ki so se 1. septembra vrnili na dvojezično osnovno šolo na Gornjem Seniku, je pričakala nova, posebej opremljena učilnica za slovenski jezik. Da zaprte meje rojakom povzročajo veliko težav, opozarja Marko Smole, vodja etnološke zbirke Palčava šiša v Gorskem kotarju. Zakaj? Prisluhnite!
Neveljaven email naslov
