Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Predsednik Kulturnega doma Gorica Igor Komel o živahnem poletnem dogajanju, za boljši položaj slovenske narodne skupnosti na Hrvaškem aktivno tudi v saboru, poletni tabor mladih v Porabju za boljše znanje slovenščine
Poslanka opozicijske SDP v hrvaškem saboru Barbara Antolič Vupora, predstavnica slovenske manjšine v Varaždinski županiji, optimistično začenja svoje delo v parlamentu. Ena od njenih prednostnih nalog bo izboljšanje položaja narodnih skupnosti. Ob razpravi o predlogu zakona o popotresni obnovi Zagreba bo opozorila tudi na težave v potresu poškodovanega Slovenskega doma, napoveduje:
"Zanima me, kako bodo pomagali pri obnovi poškodovanih stavb, kjer niso rešena vprašanja lastnine. Nastala je velika gmotna škoda, stavbo pa je treba čim prej obnoviti, da bi lahko Slovenski dom vnovič začel delovati."
Pa bi se lahko položaj narodnih skupnosti na Hrvaškem konkretno izboljšal, glede na to, da so premiera Andreja Plenkovića pri oblikovanju vlade podprli manjšinski poslanci?
Seveda bodo zahtevali več posluha vlade in tudi konkretnejšo pomoč, je prepričana Barbara Antolič Vupora.
"Kaj točno pričakujejo posamezne narodne skupnosti, še ne vem. Predvsem me zanima, kako razmere vidi Ermina Lekaj Prljaskaj, poslanka albanske skupnosti, ki med petimi manjšinami zastopa tudi slovensko. Ta teden bi se rada srečala z njo in se pogovorila, kako ona načrtuje svoje delo. Sestala pa se bom tudi s predsednico Zveze slovenskih kulturnih društev na Hrvaškem Barbaro Riman in seveda z Darkom Šoncem, predsednikom Slovenskega doma v Zagrebu."
Koroški Slovenci si pred slovesno obeležitvijo 100. obletnice koroškega plebiscita, ki se je bosta udeležila predsednika obeh držav, obetajo konkretne spodbude zveznih in deželnih oblasti.
V Kulturnem domu v Gorici pa si še naprej obetajo zadovoljne obiskovalce.
»Najboljši občutek je bil, ko smo začutili, kako ljudje rabijo kulturno dejavnost.«
Tako v pogovoru s Tatjano Gregorič opisuje svoje vtise predsednik Kulturnega doma v Gorici Igor Komel, potem ko so po več mesecih vnovič odprli vrata obiskovalcem. Kljub zaščitnim protikornskim ukrepom bo poletje zelo živahno in tudi humorja ne bo manjkalo, zagotavlja goriški rojak v tokratnih Sotočjih. Nocoj se namreč pod naslovom Poletje v školjki začenja niz poletnih prireditev.
Prepričan je tudi, da mora narodna skupnost odgovoriti na pomembno vprašanje, kakšna je vloga slovenskih organizacij v Gorici.
"Ne moremo dovoliti, da slovenske kulturne organizacije v goriškem prostoru ne opravljajo svoje vloge... Naloga Kulturnega doma in ostalih institucij je, da združimo ljudi, obiskovalce, hkrati pa celotnemu goriškemu prostoru ponudimo nekaj čvrstega."
Kako pa je z oživljanjem turizma v Furlaniji – Julijski krajini? Po prvih ocenah bo poletna turistična sezona za 50% slabša od lanskoletne. Največjo izgubo beležijo v mestih. Tržaški hoteli so trenutno zgolj 20% zasedeni, v obmorskih letoviščih pa je zasedenost okoli 40%. Veliko bolje kaže hribovitim krajem, pa tudi turističnim kmetijam na Krasu, saj gostje v času pandemije iščejo predvsem oddih v naravi.
To opažajo tudi na tržaškem Krasu, je Špeli Lendardič povedala Sharon Ostrouška s turistične kmetije Ostrouška v Zagradcu. Šest dvoposteljnih sob, ki jih imajo, je v trenutni situaciji prednost, pravi. Do konca septembra so vse sobe zasedene.
"Naši gostje so v glavnem Nemci, Avstrijci. Imeli smo nekaj gostov iz Francije, Belgije in Veliki Britanije, a ti so bolj izjema. Začela sem pred letom tako, da stalnih gostov še nimam, to so novi. Izberejo našo lokacijo ker jo imajo za varno in privlačno."
Mladi, ki so se družili na poletnem taboru v Porabju, pa so si obetali veliko zabave. In dobili so jo, v pogovoru s Silvo Eory, pojasni Biserka Bajzek, sekretarka Zveze Slovencev na Madžarskem, ki je pripravila tabor v Monoštru. Veliko so peli, plesali in se seveda trudili, da bi izboljšali svoje znanje slovenskega jezika. Kako? Prisluhnite!
867 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Predsednik Kulturnega doma Gorica Igor Komel o živahnem poletnem dogajanju, za boljši položaj slovenske narodne skupnosti na Hrvaškem aktivno tudi v saboru, poletni tabor mladih v Porabju za boljše znanje slovenščine
Poslanka opozicijske SDP v hrvaškem saboru Barbara Antolič Vupora, predstavnica slovenske manjšine v Varaždinski županiji, optimistično začenja svoje delo v parlamentu. Ena od njenih prednostnih nalog bo izboljšanje položaja narodnih skupnosti. Ob razpravi o predlogu zakona o popotresni obnovi Zagreba bo opozorila tudi na težave v potresu poškodovanega Slovenskega doma, napoveduje:
"Zanima me, kako bodo pomagali pri obnovi poškodovanih stavb, kjer niso rešena vprašanja lastnine. Nastala je velika gmotna škoda, stavbo pa je treba čim prej obnoviti, da bi lahko Slovenski dom vnovič začel delovati."
Pa bi se lahko položaj narodnih skupnosti na Hrvaškem konkretno izboljšal, glede na to, da so premiera Andreja Plenkovića pri oblikovanju vlade podprli manjšinski poslanci?
Seveda bodo zahtevali več posluha vlade in tudi konkretnejšo pomoč, je prepričana Barbara Antolič Vupora.
"Kaj točno pričakujejo posamezne narodne skupnosti, še ne vem. Predvsem me zanima, kako razmere vidi Ermina Lekaj Prljaskaj, poslanka albanske skupnosti, ki med petimi manjšinami zastopa tudi slovensko. Ta teden bi se rada srečala z njo in se pogovorila, kako ona načrtuje svoje delo. Sestala pa se bom tudi s predsednico Zveze slovenskih kulturnih društev na Hrvaškem Barbaro Riman in seveda z Darkom Šoncem, predsednikom Slovenskega doma v Zagrebu."
Koroški Slovenci si pred slovesno obeležitvijo 100. obletnice koroškega plebiscita, ki se je bosta udeležila predsednika obeh držav, obetajo konkretne spodbude zveznih in deželnih oblasti.
V Kulturnem domu v Gorici pa si še naprej obetajo zadovoljne obiskovalce.
»Najboljši občutek je bil, ko smo začutili, kako ljudje rabijo kulturno dejavnost.«
Tako v pogovoru s Tatjano Gregorič opisuje svoje vtise predsednik Kulturnega doma v Gorici Igor Komel, potem ko so po več mesecih vnovič odprli vrata obiskovalcem. Kljub zaščitnim protikornskim ukrepom bo poletje zelo živahno in tudi humorja ne bo manjkalo, zagotavlja goriški rojak v tokratnih Sotočjih. Nocoj se namreč pod naslovom Poletje v školjki začenja niz poletnih prireditev.
Prepričan je tudi, da mora narodna skupnost odgovoriti na pomembno vprašanje, kakšna je vloga slovenskih organizacij v Gorici.
"Ne moremo dovoliti, da slovenske kulturne organizacije v goriškem prostoru ne opravljajo svoje vloge... Naloga Kulturnega doma in ostalih institucij je, da združimo ljudi, obiskovalce, hkrati pa celotnemu goriškemu prostoru ponudimo nekaj čvrstega."
Kako pa je z oživljanjem turizma v Furlaniji – Julijski krajini? Po prvih ocenah bo poletna turistična sezona za 50% slabša od lanskoletne. Največjo izgubo beležijo v mestih. Tržaški hoteli so trenutno zgolj 20% zasedeni, v obmorskih letoviščih pa je zasedenost okoli 40%. Veliko bolje kaže hribovitim krajem, pa tudi turističnim kmetijam na Krasu, saj gostje v času pandemije iščejo predvsem oddih v naravi.
To opažajo tudi na tržaškem Krasu, je Špeli Lendardič povedala Sharon Ostrouška s turistične kmetije Ostrouška v Zagradcu. Šest dvoposteljnih sob, ki jih imajo, je v trenutni situaciji prednost, pravi. Do konca septembra so vse sobe zasedene.
"Naši gostje so v glavnem Nemci, Avstrijci. Imeli smo nekaj gostov iz Francije, Belgije in Veliki Britanije, a ti so bolj izjema. Začela sem pred letom tako, da stalnih gostov še nimam, to so novi. Izberejo našo lokacijo ker jo imajo za varno in privlačno."
Mladi, ki so se družili na poletnem taboru v Porabju, pa so si obetali veliko zabave. In dobili so jo, v pogovoru s Silvo Eory, pojasni Biserka Bajzek, sekretarka Zveze Slovencev na Madžarskem, ki je pripravila tabor v Monoštru. Veliko so peli, plesali in se seveda trudili, da bi izboljšali svoje znanje slovenskega jezika. Kako? Prisluhnite!
Spremembe se ne zgodijo čez noč, kar dobro ve koroška Slovenka Tatjana Feinig, predsednica Volilne skupnosti in pobudnica za postavitev dvojezičnih krajevnih tabel za Sveče in Mače. Zadovoljna je, da table zdaj vendarle stojijo. Mladi slovenski športniki v Furlaniji – Julijski krajini občasno spet slišijo žaljivke na račun svoje narodne pripadnosti. Nacionalizmi in nestrpnost so širši evropski problem, je prepričan Igor Tomasetig, tajnik Zveze slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI). Zveza je v svoje počitniške dejavnosti letos vključila 1300 mladih, ki plačujejo največji davek pandemije, opozarja predsednik Ivan Peterlin. Nova višja svetovalka za šolstvo Slovencev na Madžarskem Valentina Novak verjame, da bi lahko znanje slovenskega jezika v Porabju izboljšali s spremembo učnih načrtov. Vsi pa v teh časih potrebujemo kulturo in umetnost. To velja tudi za najmlajše, opozarja Magdalena Lupi Alvir, ravnateljica lutkovnega gledališča na Reki, kjer te dni poteka 26. mednarodni festival lutkovnih gledališč.
Kaj lahko pričakujejo trije Slovenci, izvoljeni v novi tržaški mestni svet? Obeti niso najboljši. Še več, razmere so skrb zbujajoče. Prešerni smo in Prešernovi smo, so ponosni rojaki v Zagrebu ob odkritju prvega spomenika Francetu Prešernu v hrvaški prestolnici. Gostimo Avguština Brumnika, ki že 30 let predseduje Slovenski prosvetni zvezi iz Celovca. Upokojeni sodnik je kar sam obesil dvojezično tablo na sodišču v Železni Kapli. V Porabju pa se učimo peči kruh v krušni peči in obiščemo kmeta, ki svoje pridelke prodaja tudi na slovenski vzorčni kmetiji.
Ustvarjalnost koroških Slovencev je te dni vnovič na ogled v Ljubljani, na 19. koroških kulturnih dnevih. Druženje mreže MAJ - Mladi Alpe Jadran na Reki. O živahni zborovski dejavnosti na Goriškem s predsednico Kulturnega centra Lojze Bratuž Franko Žgavec, z udeleženci gastronomske delavnice na porabski domačiji v Andovcih pa o jedeh, ki so nekoč nastajale v babičini kuhinji.
Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini so le še korak od dejanskega lastništva Narodnega doma v središču Trsta. Poklon padlim vojakom za mejo med Slovenijo in Avstrijo v letih 1918 in 1919 s skupno spominsko tablo v Velikovcu. Zgodovinski dan za slovensko narodno skupnost na Reki. V eni od tamkajšnjih gimnazij se je začel pouk slovenskega jezika. Kako pa je s poukom slovenščine v Porabju? Vloga učiteljev je zelo pomembna, so ugotavljali udeleženci Slovenskega slavističnega kongresa.
Kako naj si Slovenci v Italiji zagotovijo predstavnika v rimskem parlamentu? Je rešitev pobuda senatorke Tatjane Rojc za spremembo italijanske ustave? Kljub zapletenemu in dolgotrajnemu postopku optimizma ne manjka. Optimistične izjave tudi po zasedanju skupnega odbora Slovenija-Koroška. Tiho izginjanje koroških Slovencev z nagrobnih spomenikov je kronologija pritiskov na njih. Kako pa je z javno podobo slovenskega Porabja? Gostimo etnologinjo in slavistko Marijo Kozar Mukič in novinarja Dušana Mukiča, ki sta svoje delo dobila priznanje Slovenskega slavističnega kongresa, in se veselimo začetka pouka slovenščine na reški gimnaziji.
Slovenska manjšina na Hrvaškem, v obmejnem delu avtohtona, je še kako dejavna. Predsednica krovne Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Riman pa si med drugim želi, da bi slovenska politika poenotila svoja stališča in pripravila strategijo razvoja slovenske narodne skupnosti v vseh štirih sosednjih državah. V Celovcu obiščemo dvojezično ljudsko šolo 24, ki letos praznuje 30-letnico delovanja. Začetki so bili zelo težki, nadaljevanje pa je več kot uspešno. Kakšno je med mladimi rojaki v Furlaniji – Julijski krajini zanimanje za izobraževanje sedanjih in bodočih voditeljev, pojasnjujeta Neža Kravos in Barbara Ferluga iz Društva mladih Slovencev v Italiji. Na Gornjem Seniku pa se pridružimo porabskim Slovencem na njihovem tradicionalnem srečanju.
Šolsko leto se je v Furlaniji – Julijski krajini začelo v mejah nove »normalnosti« z maskami v šolah in obveznimi PCT pogoji za zaposlene in obiskovalce. Podobno je tudi na avstrijskem Koroškem, kjer se učenci in učitelji testirajo trikrat tedensko. Kako so se soočili s spremenjeno realnostjo učitelji, kako učenci in njihovi starši? Porabski rojaki bodo za spodbujanje gospodarskega razvoja dobili iz slovenskega proračuna 2,1 milijona evrov. Kdaj lahko podobno pomoč pričakujejo Slovenci v drugih sosednjih državah na primer na Hrvaškem? Ustavimo se v Labinu, kjer so tam živeči rojaki pred 15 leti ustanovili svoje društvo. Epidemične razmere so jim letos že drugič preprečile praznovanje jubileja. Kaj pa pričakujejo od popisa prebivalstva? Prisluhnite!
Na avstrijskem Koroškem se pridružimo pohodnikom Po poteh Johana, Gašperja in Lenarta v njihov spomin in v poklon domačijam, ki so podpirale odpor proti nacizmu, in si ob tem ogledamo projekt Tanje Prušnik Utopia gnp2. Učenci se vračajo v šolske klopi. Kakšno je zanimanje za pouk slovenščine med učenci in dijaki na Hrvaškem? Slovenci iz Furlanije – Julijske krajine vabijo na Slofest, festival svoje ustvarjalnosti, z Veselimi pajdaši pa praznujemo 20 letnico delovanja.
Začenja se novo šolsko leto. Kakšno je med mladimi rojaki v Porabju zanimanje za pouk slovenskega jezika, preverjamo na obeh dvojezičnih osnovnih šolah. Na Hrvaškem se pridružimo udeležencem vseslovenskega srečanja. Kaj pomeni manjšini zajamčeno zastopstvo, pojasnjujejo razpravljavci okrogle mize na letošnji Dragi. Kaj se dogaja s še vedno zadružno Posojilnico Bank, sprašujemo Rudija Vouka, predsednika društva slovenskih zadružnikov na avstrijskem Koroškem. Odvetnica Marija Škof pa opozori na nekaj ključnih novosti avstrijske zakonodaje za preprečevanje socialnega in plačilnega dumpinga, pomembne za tja napotene delavce.
Rojaki so v tem pristaniškem mestu pustili številne sledi. Gostimo nekdanjega predsednika društva Bazovica Vitomirja Vitaza. Ogledamo si zapuščino poslovneža, ladjarja, mecena in politika Josipa Gorupa, lastnika številnih znanih reških stavb. Sprehodimo se po ulicah, ki nosijo imena Slovencev ter se ustavimo v Hrvaškem narodnem gledališču Ivana Plemenitega Zajca, v katerem so delovali številni rojaki.
Po nekoč skoraj zapuščeni beneški vasici Topolove nas popelje trojica mladih rojakov, ki se je v njej za stalno naselila. Vas dojemajo kot hišo in tako tudi živijo. Kaj to pomeni, nas zanima v oddaji, ki jo v celoti posvečamo Slovencem v Furlaniji – Julijski krajini. Ustavimo se v Špetru, kjer z negovanjem starih običajev odganjajo zlo. Gostimo Matejo Černic in Matejo Jarc, zborovodji dekliške vokalne skupine Bodeča Neža. Tržaška zgodovinarja Borut Klabjan in Gorazd Bajc pa predstavita monografijo »Ogenj, ki je zajel Evropo« o pred 101 letom požganem Narodnem domu v Trstu.
Oddajo v celoti posvečamo Slovencem v Porabju. Od najmlajših, ki so na jezikovnih taborih izboljševali svoje znanje slovenskega jezika in ob tem spoznavali Kekčevo deželo, do planincev, ki so se tudi letos podali na najvišji slovenski vrh. Jim je uspelo? Predstavimo Januša Küharja, znanega in za porabske rojake zelo pomembnega duhovnika, in se ustavimo v trgovinici lokalnih produktov, ki je odprla vrata na slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku.
Preverjamo poletni utrip na avstrijskem Koroškem. Pridružimo se mladim umetnikom na Rebrci in udeležencem tedna jezika in športa v Šentjanžu v Rožu, kjer je odziv letos presegel vsa pričakovanja. Ustavimo se v dolini Lepene pri Železni Kapli. Kdaj bodo Sveče in Mače vendarle dobile dvojezične krajevne table? Tatjana Feinig, ki je dosegla sprejetje odloka v občinskem svetu Bistrice v Rožu, napoveduje, da bodo table postavili brez posebnih najav. Zakaj? Prisluhnite!
Zdajšnja italijanska vlada se zaveda, da bo treba rešiti odprta vprašanja s slovensko narodno skupnostjo, ugotavlja senatorka Tatjana Rojc. O uporu proti nacizmu na avstrijskem Koroškem in negovanju kulture spominjanja se pogovarjamo z Evo Hartmann in dr. Danielom Wuttijem, članoma pomlajenega vodstva društva Peršman. Odpravimo se v Pulj, kjer so ob 20-letnici delovanja društva Istra odkrili spominsko ploščo Ivanu Cankarju, in v Zagreb, kjer so ob 30-letnici Slovenije odkrili doprsni kip Bojana Stupice. V Novigradu obiščemo prvo knjižnico na plaži v hrvaški Istri. V Porabju pa se pridružimo nosilcem slovenske olimpijske bakle. Dež ni ustavil rojakov, ki so jo navdušeno ponesli po porabskih vaseh.
Osamosvojitve Slovenije se živo spominjajo tudi rojaki iz sosednjih držav. Kako so tedanje razmere spremljali in kako doživljali? Kaj so jim prinesla tri desetletja samostojne države in kaj si želijo? O tem razmišljajo novinar Primorskega dnevnika Sandor Tence in gospodarstvenik Edi Kraus, oba iz Furlanije – Julijske krajine, dolgoletni predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök, koroški slovenski odvetnik Matevž Grilc, vodja celovškega Unikuma Emil Krištof, novinarka z Reke Marjana Mirković in predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem dr. Barbara Riman. Prisluhnite!
Delovanje Radia Agora, dobitnika Rizzijeve nagrade za medkulturno sporazumevanje in sožitje na avstrijskem Koroškem, dokazuje, da so svobodni mediji in neodvisno pravosodje ključni za demokracijo. Kako 30 let Slovenije vidi predsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca Benjamin Wakounig in kakšne spomine na osamosvojitev ima predsednik Slovenskega doma Zagreb Darko Šonc? Predstavljamo Jezik na klik, projekt Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu in centralnega urada za slovenski jezik. V Porabju pa se pridružimo murskosoboškemu Bibliobus, ki že 20 let pomaga pri širjenju bralne kulture.
Z ravnateljico tržaškega liceja France Prešeren Loredano Guštin potegnemo črto pod še eno nenavadno šolsko leto. Odvetnik Matevž Grilc, dolgoletni predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev in dobitnik tokratne Tischlerjeve nagrade, razmišlja o zgodovini in sedanjosti koroških Slovencev. Kako se obuja kulturno življenje v Porabju, pojasnjuje predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs. Marko Pogačar, eno vidnejših imen sodobne hrvaške književnosti, pa razmišlja o literaturi, uporu, svojih slovenskih koreninah in identiteti.
Koroškemu slovenskemu okoljevarstveniku Štefanu Merkaču dela nikoli ne zmanjka. Gšeft je najnovejši projekt, ki ga je zagnal skupaj s tremi rojaki v Šmihelu pri Pliberku. Predsednica kulturnega društva Muzej rezijanskih ljudi Luigia Negro pripoveduje o dogajanju v Reziji, kjer težko pričakujejo obiskovalce. V Slovenskem domu Bazovica na Reki se pridružimo udeležencem Goranove pomladi, najstarejše pesniške prireditve na Hrvaškem. Županja Sakalovcev Valerija Rogan pa med drugim pojasni, kaj načrtujejo v tej porabski občini v prihodnjih mesecih.
Tržaški slovenski glasbenik, harmonikar Denis Novato je postal vitez italijanske republike. Je namreč dobitnik visokega odlikovanja – red za zasluge - za dosežke na kulturnem in socialnem področju. Madžarsko odlikovanje za narodne skupnosti je tokrat dobil porabski Slovenec Šandor Bedič. Letošnje leto je čudovito tudi za družino Gotthardt. 25-letna literatka Verena Gotthardt je nominirana za nagrado Ingeborg Bachmann. Oče Vincenc Gotthardt pa se je z literarnim prvencem uvrstil med peterico finalistov za nagrado Kresnik. Prisluhnite jim!
Tržaški slovenski literat Marko Kravos je postal vitez italijanske republike. Predsednik Mattarella ga je namreč odlikoval z "Redom za zasluge" na kulturnem, umetniškem in družbenem področju. V Slovenski študijski knjižnici v Celovcu v projektu Bralna značka sodelujejo več kot 40 let. Z Danico Bojković, predsednico društva Ajda iz Umaga, potegnemo črto po 10-letnico delovanja. Z oblikovalko umetniške keramike Leo Bernetič Zelenko pa se pogovarjamo o Grožnjanu, nekoč mestu umetnikov, ki to ni več. Kako pa je z razvojnim programom slovenskega Porabja?
Neveljaven email naslov
