Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Predsednik Kulturnega doma Gorica Igor Komel o živahnem poletnem dogajanju, za boljši položaj slovenske narodne skupnosti na Hrvaškem aktivno tudi v saboru, poletni tabor mladih v Porabju za boljše znanje slovenščine
Poslanka opozicijske SDP v hrvaškem saboru Barbara Antolič Vupora, predstavnica slovenske manjšine v Varaždinski županiji, optimistično začenja svoje delo v parlamentu. Ena od njenih prednostnih nalog bo izboljšanje položaja narodnih skupnosti. Ob razpravi o predlogu zakona o popotresni obnovi Zagreba bo opozorila tudi na težave v potresu poškodovanega Slovenskega doma, napoveduje:
"Zanima me, kako bodo pomagali pri obnovi poškodovanih stavb, kjer niso rešena vprašanja lastnine. Nastala je velika gmotna škoda, stavbo pa je treba čim prej obnoviti, da bi lahko Slovenski dom vnovič začel delovati."
Pa bi se lahko položaj narodnih skupnosti na Hrvaškem konkretno izboljšal, glede na to, da so premiera Andreja Plenkovića pri oblikovanju vlade podprli manjšinski poslanci?
Seveda bodo zahtevali več posluha vlade in tudi konkretnejšo pomoč, je prepričana Barbara Antolič Vupora.
"Kaj točno pričakujejo posamezne narodne skupnosti, še ne vem. Predvsem me zanima, kako razmere vidi Ermina Lekaj Prljaskaj, poslanka albanske skupnosti, ki med petimi manjšinami zastopa tudi slovensko. Ta teden bi se rada srečala z njo in se pogovorila, kako ona načrtuje svoje delo. Sestala pa se bom tudi s predsednico Zveze slovenskih kulturnih društev na Hrvaškem Barbaro Riman in seveda z Darkom Šoncem, predsednikom Slovenskega doma v Zagrebu."
Koroški Slovenci si pred slovesno obeležitvijo 100. obletnice koroškega plebiscita, ki se je bosta udeležila predsednika obeh držav, obetajo konkretne spodbude zveznih in deželnih oblasti.
V Kulturnem domu v Gorici pa si še naprej obetajo zadovoljne obiskovalce.
»Najboljši občutek je bil, ko smo začutili, kako ljudje rabijo kulturno dejavnost.«
Tako v pogovoru s Tatjano Gregorič opisuje svoje vtise predsednik Kulturnega doma v Gorici Igor Komel, potem ko so po več mesecih vnovič odprli vrata obiskovalcem. Kljub zaščitnim protikornskim ukrepom bo poletje zelo živahno in tudi humorja ne bo manjkalo, zagotavlja goriški rojak v tokratnih Sotočjih. Nocoj se namreč pod naslovom Poletje v školjki začenja niz poletnih prireditev.
Prepričan je tudi, da mora narodna skupnost odgovoriti na pomembno vprašanje, kakšna je vloga slovenskih organizacij v Gorici.
"Ne moremo dovoliti, da slovenske kulturne organizacije v goriškem prostoru ne opravljajo svoje vloge... Naloga Kulturnega doma in ostalih institucij je, da združimo ljudi, obiskovalce, hkrati pa celotnemu goriškemu prostoru ponudimo nekaj čvrstega."
Kako pa je z oživljanjem turizma v Furlaniji – Julijski krajini? Po prvih ocenah bo poletna turistična sezona za 50% slabša od lanskoletne. Največjo izgubo beležijo v mestih. Tržaški hoteli so trenutno zgolj 20% zasedeni, v obmorskih letoviščih pa je zasedenost okoli 40%. Veliko bolje kaže hribovitim krajem, pa tudi turističnim kmetijam na Krasu, saj gostje v času pandemije iščejo predvsem oddih v naravi.
To opažajo tudi na tržaškem Krasu, je Špeli Lendardič povedala Sharon Ostrouška s turistične kmetije Ostrouška v Zagradcu. Šest dvoposteljnih sob, ki jih imajo, je v trenutni situaciji prednost, pravi. Do konca septembra so vse sobe zasedene.
"Naši gostje so v glavnem Nemci, Avstrijci. Imeli smo nekaj gostov iz Francije, Belgije in Veliki Britanije, a ti so bolj izjema. Začela sem pred letom tako, da stalnih gostov še nimam, to so novi. Izberejo našo lokacijo ker jo imajo za varno in privlačno."
Mladi, ki so se družili na poletnem taboru v Porabju, pa so si obetali veliko zabave. In dobili so jo, v pogovoru s Silvo Eory, pojasni Biserka Bajzek, sekretarka Zveze Slovencev na Madžarskem, ki je pripravila tabor v Monoštru. Veliko so peli, plesali in se seveda trudili, da bi izboljšali svoje znanje slovenskega jezika. Kako? Prisluhnite!
867 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Predsednik Kulturnega doma Gorica Igor Komel o živahnem poletnem dogajanju, za boljši položaj slovenske narodne skupnosti na Hrvaškem aktivno tudi v saboru, poletni tabor mladih v Porabju za boljše znanje slovenščine
Poslanka opozicijske SDP v hrvaškem saboru Barbara Antolič Vupora, predstavnica slovenske manjšine v Varaždinski županiji, optimistično začenja svoje delo v parlamentu. Ena od njenih prednostnih nalog bo izboljšanje položaja narodnih skupnosti. Ob razpravi o predlogu zakona o popotresni obnovi Zagreba bo opozorila tudi na težave v potresu poškodovanega Slovenskega doma, napoveduje:
"Zanima me, kako bodo pomagali pri obnovi poškodovanih stavb, kjer niso rešena vprašanja lastnine. Nastala je velika gmotna škoda, stavbo pa je treba čim prej obnoviti, da bi lahko Slovenski dom vnovič začel delovati."
Pa bi se lahko položaj narodnih skupnosti na Hrvaškem konkretno izboljšal, glede na to, da so premiera Andreja Plenkovića pri oblikovanju vlade podprli manjšinski poslanci?
Seveda bodo zahtevali več posluha vlade in tudi konkretnejšo pomoč, je prepričana Barbara Antolič Vupora.
"Kaj točno pričakujejo posamezne narodne skupnosti, še ne vem. Predvsem me zanima, kako razmere vidi Ermina Lekaj Prljaskaj, poslanka albanske skupnosti, ki med petimi manjšinami zastopa tudi slovensko. Ta teden bi se rada srečala z njo in se pogovorila, kako ona načrtuje svoje delo. Sestala pa se bom tudi s predsednico Zveze slovenskih kulturnih društev na Hrvaškem Barbaro Riman in seveda z Darkom Šoncem, predsednikom Slovenskega doma v Zagrebu."
Koroški Slovenci si pred slovesno obeležitvijo 100. obletnice koroškega plebiscita, ki se je bosta udeležila predsednika obeh držav, obetajo konkretne spodbude zveznih in deželnih oblasti.
V Kulturnem domu v Gorici pa si še naprej obetajo zadovoljne obiskovalce.
»Najboljši občutek je bil, ko smo začutili, kako ljudje rabijo kulturno dejavnost.«
Tako v pogovoru s Tatjano Gregorič opisuje svoje vtise predsednik Kulturnega doma v Gorici Igor Komel, potem ko so po več mesecih vnovič odprli vrata obiskovalcem. Kljub zaščitnim protikornskim ukrepom bo poletje zelo živahno in tudi humorja ne bo manjkalo, zagotavlja goriški rojak v tokratnih Sotočjih. Nocoj se namreč pod naslovom Poletje v školjki začenja niz poletnih prireditev.
Prepričan je tudi, da mora narodna skupnost odgovoriti na pomembno vprašanje, kakšna je vloga slovenskih organizacij v Gorici.
"Ne moremo dovoliti, da slovenske kulturne organizacije v goriškem prostoru ne opravljajo svoje vloge... Naloga Kulturnega doma in ostalih institucij je, da združimo ljudi, obiskovalce, hkrati pa celotnemu goriškemu prostoru ponudimo nekaj čvrstega."
Kako pa je z oživljanjem turizma v Furlaniji – Julijski krajini? Po prvih ocenah bo poletna turistična sezona za 50% slabša od lanskoletne. Največjo izgubo beležijo v mestih. Tržaški hoteli so trenutno zgolj 20% zasedeni, v obmorskih letoviščih pa je zasedenost okoli 40%. Veliko bolje kaže hribovitim krajem, pa tudi turističnim kmetijam na Krasu, saj gostje v času pandemije iščejo predvsem oddih v naravi.
To opažajo tudi na tržaškem Krasu, je Špeli Lendardič povedala Sharon Ostrouška s turistične kmetije Ostrouška v Zagradcu. Šest dvoposteljnih sob, ki jih imajo, je v trenutni situaciji prednost, pravi. Do konca septembra so vse sobe zasedene.
"Naši gostje so v glavnem Nemci, Avstrijci. Imeli smo nekaj gostov iz Francije, Belgije in Veliki Britanije, a ti so bolj izjema. Začela sem pred letom tako, da stalnih gostov še nimam, to so novi. Izberejo našo lokacijo ker jo imajo za varno in privlačno."
Mladi, ki so se družili na poletnem taboru v Porabju, pa so si obetali veliko zabave. In dobili so jo, v pogovoru s Silvo Eory, pojasni Biserka Bajzek, sekretarka Zveze Slovencev na Madžarskem, ki je pripravila tabor v Monoštru. Veliko so peli, plesali in se seveda trudili, da bi izboljšali svoje znanje slovenskega jezika. Kako? Prisluhnite!
Dolgoletna predsednika krovnih slovenskih zamejskih organizacij Marjan Sturm in Rudi Pavšič sta bila za svoje delo in neprecenljiv prispevek k medkulturnem dialogu odlikovana z redom za zasluge. Kaj počneta in kako ocenjujeta trenutno dogajanje, nas zanima v tokratni oddaji. Slovensko kulturno društvo Rož je za svoje odmevno delo dobilo visoko avstrijsko odlikovanje. Kaj pomeni takšno priznanje, se pogovarjamo z režiserjem Marjanom Štikarjem, ki vedno znova poskrbi, da se o njihovem delu govori. V Zagrebu so se pred 90-letnico Slovenskega doma z biografijo poklonili ustanovitelju Franu Zavrniku in z razstavo gledališčniku Hinku Nučiču, na Reki pa so slovesno zaznamovali 10-letnico pouka slovenščine v osnovni šoli Pećine. Bolje pa lahko spoznate tudi mladega porabskega Slovenca Szabolcsa Andrejka, ki je delo našel v Murski Soboti. Prisluhnite!
Kaj so porabskim Slovencem prinesle lokalne in manjšinske volitve na Madžarskem? Cikcak po Šmihelu pri Pliberku ob koncu praznovanja 40-letnice lutkarstva in 20-letnice festivala Cikl Cakl. Z Miho Vavtijem spregovorimo o bližajoči se 30-letnici šmihelskega New Times Bigbanda, pomenu glasbene dejavnosti in težavah z njegovim financiranjem. Ogledamo si premiero predstave Krčmarica Mirandolina v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. Več lahko slišite o filmskem festivalu Poklon viziji, ki je potekal v kar 7 mestih v Sloveniji in Italiji. Gostimo pa tudi Vasiljko Tovarloža, dolgoletno in aktivno članico društva Slovenski dom v Zagrebu.
Po dveh letih vnovič seja sveta vlade za Slovence v zamejstvu, kaj se dogaja v Italiji - od slovenske narodne skupnosti do Južnih Tirolcev, Avstrija 100 let po senžermenski mirovni pogodbi, rojaki iz Zagreba so se z razstavo spomnili športne legende Leona Štuklja, pomembna vloga slovenskih zamejskih knjižnic. Prisluhnite!
Z vodjo koroških Zelenih Olgo Voglauer se po velikem uspehu na avstrijskih parlamentarnih volitvah pogovarjamo o nadaljevanju njene politične kariere na Dunaju. Pridružimo se Slovencem na Hrvaškem, ki so svoje redno letno srečanje tokrat pripravili v osrednji Istri. Ob začetku novega študijskega leta se pogovarjamo z reško rojakinjo Katjo Grubiša, ki nadaljuje študij komunikologije na Fakulteti za družbene vede.V Števanovcih pa si ogledamo novi predstavi porabske slovenske gledališke družine Nindrik Indrik in Dua Fodor.
Kaj si lahko po parlamentarnih volitvah v Avstriji obeta tam živeča slovenska narodna skupnost, sprašujemo koroškega slovenskega novinarja Janka Kulmescha. Gostimo znanega prekmurskega gledališkega ustvarjalca Milivoja Mikija Roša, tesno povezanega s porabskimi Slovenci in filmom Oroslan. Ustavimo se na Reki, kjer so se z razstavo Zadnji pričevalci poklonili tudi zaprtim v italijanskem fašističnem taborišču Kampor na Rabu. Koliko pa je zamejska tematika prisotna v slovenskih učnih načrtih? Premalo, ugotavljajo raziskovalci. Prisluhnite!
Ustavimo se v Trstu na 4. Slofestu – festivalu ustvarjalnosti slovenske narodne skupnosti, ki želi postati tudi most med manjšino in večinskim prebivalstvom. V Benečijo nas povabi zvedna 30-letna rojakinja Mariagiulio Pagon, profesorica italijanščine na dvojezični osnovni šoli v Špetru, na Gornjem Seniku pa se pridružimo učencem in učiteljem na obnovljeni dvojezični šoli. Kakšen je odnos pristojnih hrvaških oblasti do manjšinskih jezikov? To je zanimalo tudi člane odbora Sveta Evrope, ki spremlja spoštovanje določil evropske listine o jezikih manjšin. Je slovenščina na Hrvaškem žrtev neurejenih odnosov med državama? Več lahko slišite tudi o gledališko bogati jeseni koroških Slovencev in mednarodnem multimedijskem projektu Podobe pokrajin. Prisluhnite!
Kako je s šolstvom rojakov v Porabju, nas zanima v tokratni oddaji. V zadnjih letih je bilo namreč slišati precej kritik na tudi glede usposobljenosti učiteljev. Zdaj se, kot kaže, razmere vendarle izboljšujejo. Spremembe se obetajo tudi na avstrijskem Koroškem. Začeli so namreč s prenovo učnih načrtov. Tudi tam so namreč učitelji opozarjali, da so prenatrpani. Nika Sommeregger je koroška slovenska režiserka, ki večinoma dela na Dunaju. Vendar bo v novi gledališki sezoni precej časa preživela tudi v Celovcu. Med drugim tudi zaradi predstave v okviru obeleževanja 100.obletnice koroškega plebiscita. Več v tokratni oddaji, ko vas povabimo tudi na izlet v Rezijo.
Tokratno oddajo bo zaznamoval začetek novega šolskega leta pri rojakih v Furlaniji Julijski krajini, na avstrijskem Koroškem in Hrvaškem. Pridružimo se udeležencem prve gledališko koncertne tehnične delavnice v Šentjanžu v Rožu in porabskim Slovencem, ki podpirajo kandidaturo Lendave za Evropsko prestolnico kulture. Računajo, da bo to še okrepilo stike z matično domovino. Pred oktobrskimi lokalnimi volitvami na Madžarskem pa računajo tudi na večje zanimanje rojakov za vpis v volilne imenike. Zakaj? Prisluhnite oddaji!
Slovenci v Italiji si želijo, da bi bila slovenska državna zastava tudi njihov simbol, pravica do njene javne uporabe pa zapisana črno na belem v pristojnem deželnem zakonu. Toda, eno so želje, drugo pa je realnost. V tokratni oddaji podrobneje o tem, kako je čezmejni projekt, namenjen razvoju etičnega turizma, povezal mlade rojake iz Porabja in Prekmurja. V Ankaranu pa se pridružimo koroških Slovencem, udeležencem tradicionalnih gledaliških delavnic.
Slovenci v Italiji si želijo, da bi bila slovenska državna zastava tudi njihov simbol, pravica do njene javne uporabe pa zapisana črno na belem v pristojnem deželnem zakonu. Toda, eno so želje, drugo pa je realnost. V tokratni oddaji podrobneje o tem, kako je čezmejni projekt, namenjen razvoju etičnega turizma, povezal mlade rojake iz Porabja in Prekmurja. V Ankaranu pa se pridružimo koroških Slovencem, udeležencem tradicionalnih gledaliških delavnic.
Prekmurci imajo kaj praznovati, pravi predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs, prepričana, da so porabski Slovenci zaradi združitve Prekmurja z matično domovino postali bolj zavedni in ponosni. Na svoje prekmurske korenine je ponosen slovenski evangeličansko luteranski duhovnik Aleksander Erniša. Lani je za šest let prevzel vodenje cerkvene občine v Trstu, prihodnji mesec pa bo imel prvo mašo v slovenskem jeziku. Na avstrijskem Koroškem, kjer bodo prihodnje leto obeleževali 100. obletnico plebiscita, se je oblikovala Iniciativa SKUP - slovenski konsenz za ustavne pravice. Kaj zahtevajo s peticijo, ki jo je doslej podpisalo 240 ljudi, v pogovoru z Rudijem Voukom. Dunajski pogled na prihodnost koroških Slovencev pa ponudi doktor Marian Wakounig, regionalni direktor za davke in carine.
Živahno poletno dogajanje pri rojakih v sosednjih državah zaznamuje tudi tokratno oddajo. V Šentjanžu v Rožu se pridružimo mladim na 8. počitniškem tednu športa in jezika, v Tinjah pa prisluhnemo udeležencem poletne glasbene delavnice. Odpravimo se v Gorski kotar, v vas Plešce, kjer v Palčavi šiši tradicionalno etnološko delavnico spremljajo različne prireditve. Porabski Slovenci iz Andovcev so se tudi letos podali na Triglav. Kako je bilo, lahko slišite v tokratni oddaji, v kateri osvetlimo težave praznega šolskega poslopja v Gropadi. Prisluhnite!
Pridružimo se udeležencem tradicionalnega srečanja treh Slovenij na Svetih Višarjah nad Kanalsko dolino. Obiščemo Rebrco na avstrijskem Koroškem, kjer mladi umetniki kreativno preživljajo počitnice. In to že 40 let. Gostimo porabsko Slovenko Iluško Bartakovič. Predana vzgojiteljica je po 40 letih svojega dela dobila visoko madžarsko priznanje. Tudi mlada vzgojiteljica Mia Grlica vidi svojo prihodnost v delu z otroki v slovenskem vrtcu na Reki.
V kakšnih razmerah živijo Slovenci v sosednjih državah? Kakšen je njihov položaj in kako je s spoštovanjem njihovih pravic? Kakšni so obeti? Je Republika Slovenija dobra mati? O tem se pogovarjamo s senatorko v rimskem parlamentu Tatjano Rojc in podpredsednikom Slovenske prosvetne zveze iz Celovca Jankom Mallejem. Gostimo predsednika sveta slovenske manjšine Primorsko goranske županije Vasjo Simoniča in odhajajočega generalnega konzula v Monoštru Borisa Jesiha.
V Šentvidu pri Stični prisluhnemo zamejskim zborom, sodelujočim na jubilejnem 50. Taboru slovenskih pevskih zborov in se v Umagu pridružimo zaključku dopolnilnega pouka slovenščine. Učenci koprske osnovne šole Antona Ukmarja so ob koncu šolskega leta izdali knjigo »Slovenski otroci na Tržaškem«, v kateri so zbrali pričevanja znanih tržaških Slovencev. Več tudi zborniku Zamejski, obmejni, čezmejni, ki odstira pogled na rojake v Furlaniji Julijski krajini deset let po vstopu matične Slovenije šengensko območje. Gostimo porabsko rojakinjo Vero Gašpar, dobitnico najvišjega madžarskega priznanja na področju manjšinske kulture. S Katarino Pajnić pa se pogovarjamo o njenem turističnem projektu Slo Kor Tur, s katerim predstavlja zgodovino in življenje koroških Slovencev. Prisluhnite!
Kdo so Slovenci v Italiji in kakšen je, tudi v luči predlogov za spremembe zaščitnega zakona, njihov trenutni položaj? Poročamo o neustreznem odnosu medijev do narodnih manjšin na Hrvaškem, slabšanju njihovega položaja in krepitvi sovražnega govora. Pridružimo se Slovencem na Madžarskem na njihovem tradicionalnem Porabskem dnevu. V Gradcu pa skupaj s slovenskimi študenti praznujemo 45-letnico delovanja njihovega kluba.
Trenutne politične razmere v Avstriji so morda v prid koroškim Slovencem in bi jih veljalo izkoristiti, je prepričan politolog doktor Karl Hren. Gostimo slovensko veleposlanico na Hrvaškem Smiljano Knez, ki odhaja iz Zagreba. Pokličemo v Števerjan, ki mu bo še naprej županovala Franca Padovan. V Andovcih, kjer so ponosni na svojo Vražjo pot, se ustavimo v njihovi sobi pobega. Tudi nogometu se ne bomo izognili. Na avstrijskem Koroškem bo prihodnje leto potekalo evropsko nogometno prvenstvo narodnih skupnosti in priprave so v polnem teku. Kako pa bodo rojaki spremljali kvalifikacijsko tekmo med nogometnima reprezentancama Slovenije in Avstrije?
Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik iz Celovca praznuje 25-letnico samostojnega delovanja. Začetki zbiranja etnološkega gradiva koroških Slovencev pa segajo v 60 leta prejšnjega stoletja. Več o delovanju inštituta nekoč in danes, pa tudi o političnih pritiskih nanj v tokratni oddaji. Z doktorjem Milanom Bufonom se pogovarjamo o mejah in obmejnih skupnostih na Slovenskem ter njihovi čezmejni vpetosti tudi v življenje porabskih Slovencev. Tamara Šuligoi je odraščala v Gorici, srednjo šolo obiskovala v Celovcu, v Ljubljani pa je magistrirala na oddelku za prevajalstvo na Filozofski fakulteti. V svoji nagrajeni magistrski nalogi je na primeru slovenskih organizacij na Goriškem raziskovala, kako je s slovenščino v stiku z drugimi jeziki. Kaj je ugotovila? Prisluhnite oddaji, v kateri se tokrat odpravimo tudi v Zagreb. V tamkajšnjem Slovenskem domu so predstavili že drugo knjigo o Slovencih v hrvaškem športu.
Gostimo porabsko Slovenko Andrejo Kovač, novo predsednico Zveze Slovencev na Madžarskem. Pridružimo se mladim rojakom iz mreže MAJ na obisku v Monoštru in Potrni, kjer je središče Slovencev na avstrijskem Štajerskem. Spoznate lahko Viktorja Dolenca, ki je tudi z idejo za postavitev Narodnega doma v Trstu pustil neizbrisen pečat. O Tržaških prikaznih, zbirki 9 novel, pripoveduje Dušan Jelinčič, eden najbolj priljubljenih sodobnih slovenskih književnikov. Spregovorimo pa tudi o krepitvi vezi med Glasbeno šolo Ilirska Bistrica in glasbeno šolo Ivana Matetića Ronjgova na Reki.
Shod zoper ustaške in neonacistične shode v Pliberku. Kakšna prihodnost se obeta slovenskemu programu italijanske javne RTV? Pobuda Sanje za Mirjam, v spomin na tržaško profesorico Mirjam Brajkovič, ki povezuje in spodbuja k sodelovanju. Tudi slovenske urice za najmlajše v knjižnici v Karlovcu so rezultat sodelovanja in to z novomeško knjižnico Mirana Jarca. Predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök pa se po skoraj 29 letih poslavlja z mesta vodje te krovne slovenske organizacije. O začetkih svojega poslanstva, ki niso bili lahki, padanju meja in doseženem, več v tokratni oddaji. Prisluhnite!
Neveljaven email naslov