Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Predsednik Kulturnega doma Gorica Igor Komel o živahnem poletnem dogajanju, za boljši položaj slovenske narodne skupnosti na Hrvaškem aktivno tudi v saboru, poletni tabor mladih v Porabju za boljše znanje slovenščine
Poslanka opozicijske SDP v hrvaškem saboru Barbara Antolič Vupora, predstavnica slovenske manjšine v Varaždinski županiji, optimistično začenja svoje delo v parlamentu. Ena od njenih prednostnih nalog bo izboljšanje položaja narodnih skupnosti. Ob razpravi o predlogu zakona o popotresni obnovi Zagreba bo opozorila tudi na težave v potresu poškodovanega Slovenskega doma, napoveduje:
"Zanima me, kako bodo pomagali pri obnovi poškodovanih stavb, kjer niso rešena vprašanja lastnine. Nastala je velika gmotna škoda, stavbo pa je treba čim prej obnoviti, da bi lahko Slovenski dom vnovič začel delovati."
Pa bi se lahko položaj narodnih skupnosti na Hrvaškem konkretno izboljšal, glede na to, da so premiera Andreja Plenkovića pri oblikovanju vlade podprli manjšinski poslanci?
Seveda bodo zahtevali več posluha vlade in tudi konkretnejšo pomoč, je prepričana Barbara Antolič Vupora.
"Kaj točno pričakujejo posamezne narodne skupnosti, še ne vem. Predvsem me zanima, kako razmere vidi Ermina Lekaj Prljaskaj, poslanka albanske skupnosti, ki med petimi manjšinami zastopa tudi slovensko. Ta teden bi se rada srečala z njo in se pogovorila, kako ona načrtuje svoje delo. Sestala pa se bom tudi s predsednico Zveze slovenskih kulturnih društev na Hrvaškem Barbaro Riman in seveda z Darkom Šoncem, predsednikom Slovenskega doma v Zagrebu."
Koroški Slovenci si pred slovesno obeležitvijo 100. obletnice koroškega plebiscita, ki se je bosta udeležila predsednika obeh držav, obetajo konkretne spodbude zveznih in deželnih oblasti.
V Kulturnem domu v Gorici pa si še naprej obetajo zadovoljne obiskovalce.
»Najboljši občutek je bil, ko smo začutili, kako ljudje rabijo kulturno dejavnost.«
Tako v pogovoru s Tatjano Gregorič opisuje svoje vtise predsednik Kulturnega doma v Gorici Igor Komel, potem ko so po več mesecih vnovič odprli vrata obiskovalcem. Kljub zaščitnim protikornskim ukrepom bo poletje zelo živahno in tudi humorja ne bo manjkalo, zagotavlja goriški rojak v tokratnih Sotočjih. Nocoj se namreč pod naslovom Poletje v školjki začenja niz poletnih prireditev.
Prepričan je tudi, da mora narodna skupnost odgovoriti na pomembno vprašanje, kakšna je vloga slovenskih organizacij v Gorici.
"Ne moremo dovoliti, da slovenske kulturne organizacije v goriškem prostoru ne opravljajo svoje vloge... Naloga Kulturnega doma in ostalih institucij je, da združimo ljudi, obiskovalce, hkrati pa celotnemu goriškemu prostoru ponudimo nekaj čvrstega."
Kako pa je z oživljanjem turizma v Furlaniji – Julijski krajini? Po prvih ocenah bo poletna turistična sezona za 50% slabša od lanskoletne. Največjo izgubo beležijo v mestih. Tržaški hoteli so trenutno zgolj 20% zasedeni, v obmorskih letoviščih pa je zasedenost okoli 40%. Veliko bolje kaže hribovitim krajem, pa tudi turističnim kmetijam na Krasu, saj gostje v času pandemije iščejo predvsem oddih v naravi.
To opažajo tudi na tržaškem Krasu, je Špeli Lendardič povedala Sharon Ostrouška s turistične kmetije Ostrouška v Zagradcu. Šest dvoposteljnih sob, ki jih imajo, je v trenutni situaciji prednost, pravi. Do konca septembra so vse sobe zasedene.
"Naši gostje so v glavnem Nemci, Avstrijci. Imeli smo nekaj gostov iz Francije, Belgije in Veliki Britanije, a ti so bolj izjema. Začela sem pred letom tako, da stalnih gostov še nimam, to so novi. Izberejo našo lokacijo ker jo imajo za varno in privlačno."
Mladi, ki so se družili na poletnem taboru v Porabju, pa so si obetali veliko zabave. In dobili so jo, v pogovoru s Silvo Eory, pojasni Biserka Bajzek, sekretarka Zveze Slovencev na Madžarskem, ki je pripravila tabor v Monoštru. Veliko so peli, plesali in se seveda trudili, da bi izboljšali svoje znanje slovenskega jezika. Kako? Prisluhnite!
874 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Predsednik Kulturnega doma Gorica Igor Komel o živahnem poletnem dogajanju, za boljši položaj slovenske narodne skupnosti na Hrvaškem aktivno tudi v saboru, poletni tabor mladih v Porabju za boljše znanje slovenščine
Poslanka opozicijske SDP v hrvaškem saboru Barbara Antolič Vupora, predstavnica slovenske manjšine v Varaždinski županiji, optimistično začenja svoje delo v parlamentu. Ena od njenih prednostnih nalog bo izboljšanje položaja narodnih skupnosti. Ob razpravi o predlogu zakona o popotresni obnovi Zagreba bo opozorila tudi na težave v potresu poškodovanega Slovenskega doma, napoveduje:
"Zanima me, kako bodo pomagali pri obnovi poškodovanih stavb, kjer niso rešena vprašanja lastnine. Nastala je velika gmotna škoda, stavbo pa je treba čim prej obnoviti, da bi lahko Slovenski dom vnovič začel delovati."
Pa bi se lahko položaj narodnih skupnosti na Hrvaškem konkretno izboljšal, glede na to, da so premiera Andreja Plenkovića pri oblikovanju vlade podprli manjšinski poslanci?
Seveda bodo zahtevali več posluha vlade in tudi konkretnejšo pomoč, je prepričana Barbara Antolič Vupora.
"Kaj točno pričakujejo posamezne narodne skupnosti, še ne vem. Predvsem me zanima, kako razmere vidi Ermina Lekaj Prljaskaj, poslanka albanske skupnosti, ki med petimi manjšinami zastopa tudi slovensko. Ta teden bi se rada srečala z njo in se pogovorila, kako ona načrtuje svoje delo. Sestala pa se bom tudi s predsednico Zveze slovenskih kulturnih društev na Hrvaškem Barbaro Riman in seveda z Darkom Šoncem, predsednikom Slovenskega doma v Zagrebu."
Koroški Slovenci si pred slovesno obeležitvijo 100. obletnice koroškega plebiscita, ki se je bosta udeležila predsednika obeh držav, obetajo konkretne spodbude zveznih in deželnih oblasti.
V Kulturnem domu v Gorici pa si še naprej obetajo zadovoljne obiskovalce.
»Najboljši občutek je bil, ko smo začutili, kako ljudje rabijo kulturno dejavnost.«
Tako v pogovoru s Tatjano Gregorič opisuje svoje vtise predsednik Kulturnega doma v Gorici Igor Komel, potem ko so po več mesecih vnovič odprli vrata obiskovalcem. Kljub zaščitnim protikornskim ukrepom bo poletje zelo živahno in tudi humorja ne bo manjkalo, zagotavlja goriški rojak v tokratnih Sotočjih. Nocoj se namreč pod naslovom Poletje v školjki začenja niz poletnih prireditev.
Prepričan je tudi, da mora narodna skupnost odgovoriti na pomembno vprašanje, kakšna je vloga slovenskih organizacij v Gorici.
"Ne moremo dovoliti, da slovenske kulturne organizacije v goriškem prostoru ne opravljajo svoje vloge... Naloga Kulturnega doma in ostalih institucij je, da združimo ljudi, obiskovalce, hkrati pa celotnemu goriškemu prostoru ponudimo nekaj čvrstega."
Kako pa je z oživljanjem turizma v Furlaniji – Julijski krajini? Po prvih ocenah bo poletna turistična sezona za 50% slabša od lanskoletne. Največjo izgubo beležijo v mestih. Tržaški hoteli so trenutno zgolj 20% zasedeni, v obmorskih letoviščih pa je zasedenost okoli 40%. Veliko bolje kaže hribovitim krajem, pa tudi turističnim kmetijam na Krasu, saj gostje v času pandemije iščejo predvsem oddih v naravi.
To opažajo tudi na tržaškem Krasu, je Špeli Lendardič povedala Sharon Ostrouška s turistične kmetije Ostrouška v Zagradcu. Šest dvoposteljnih sob, ki jih imajo, je v trenutni situaciji prednost, pravi. Do konca septembra so vse sobe zasedene.
"Naši gostje so v glavnem Nemci, Avstrijci. Imeli smo nekaj gostov iz Francije, Belgije in Veliki Britanije, a ti so bolj izjema. Začela sem pred letom tako, da stalnih gostov še nimam, to so novi. Izberejo našo lokacijo ker jo imajo za varno in privlačno."
Mladi, ki so se družili na poletnem taboru v Porabju, pa so si obetali veliko zabave. In dobili so jo, v pogovoru s Silvo Eory, pojasni Biserka Bajzek, sekretarka Zveze Slovencev na Madžarskem, ki je pripravila tabor v Monoštru. Veliko so peli, plesali in se seveda trudili, da bi izboljšali svoje znanje slovenskega jezika. Kako? Prisluhnite!
Predstavniki krovnih slovenskih zamejskih organizacij so imeli spoznavno srečanje z novim ministrom, pristojnim za njihova vprašanja, Petrom Česnikom. Kot je napovedal ob imenovanju, bodo prav rojaki v sosednjih državah njegova prioriteta. Kakšni so vtisi na obeh straneh? Kaj si lahko avtohtona slovenska narodna skupnost v sosednjih državah obeta od Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? O tem v pogovoru s predstavniki zamejskih Slovencev in ministrom. Povabimo vas na jubilejno 50. Barkolano. Ustavimo se v Slovenskem domu na Reki, kjer se je začel dopolnilni pouk slovenščine za najmlajše. Kaj spodbudi starše, da se odločijo za vpis svojih malčkov? V Porabju pa preverjamo, ali je letina jabolk tako dobra kot v Sloveniji. Prisluhnite!
Osrednji tednik koroških Slovencev Novice ne bo več tednik. Zaradi finančnih težav bo v prihodnje izhajal vsakih 14 dni. Je to začetek konca? Kaj se dogaja z Novicami in kakšne so možne rešitve, nas zanima v tokratni oddaji. Pridružimo se pevkam in pevcem, ki bodo v Ljubljani in Trstu nastopili na koncertu slovanske sakralne glasbe. V združenem zboru rojakov iz Slovenije, zamejstva in sveta je tudi 17 pevcev iz Furlanije Julijske krajine. V Zagrebu preverjamo, kako pestra bo jesen v tamkajšnjem Slovenskem domu. V Števanovcih pa si ogledamo premiero Dohtarke, nove predstave Veselih pajdašev.
Novo šolsko leto tudi rojakom v sosednjih državah prinaša številne izzive. Kako je z vpisom v šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji in ali se obetajo kakšne spremembe? Preverjamo, kaj prinaša razvojni program slovenskega Porabja in gostimo predsednika ljubljanskega Kluba koroških Slovencev Janeza Stergarja, zaslužnega, da je Ljubljana dobila park Ángele Piskernik. Ena prvih slovenskih univerzitetno izobraženih žena, naravoslovka in pedagoginja ter mednarodna priznana varuhinja narave je bila, kljub svoji pomembni vlogi, v Sloveniji prezrta. Zakaj? Nekaj minut namenjamo tudi poeziji. Reška rojakinja Marije Šenk je namreč izdala svojo 8. pesniško zbirko.
Z Vesno Teršelič, direktorico Documente, organizacije za soočanje s preteklostjo, in enim vodilnih mirovniških imen na Hrvaškem, o soočanju z aktualnim dogajanjem na Hrvaškem in širše v Evropi. Ustavimo se v Podkloštru v Ziljski dolini, kjer je koroška konsenzna skupina v spomin na konec prve svetovne vojne pripravila Veliko srečanje kultur. Na prijateljskem in mirovnem srečanju so nastopile kulturne skupine iz Avstrije, Slovenije in Italije. Kakšno je njihovo sporočilo? O mladih zamejskih kulturnih delavcih in izobraževalnem tečaju, ki so ga zanje pripravili v Kanalski dolini, se pogovarjamo s tržaško Slovenko Nežo Kravos in se v Porabju pridružimo upokojencem, ki se ukvarjajo z rokodelstvom.
Ustavimo se na Bazovici pri Trstu, kjer so se tradicionalno poklonili »bazoviškim junakom«, štirim rojakom, zaradi upora proti fašizmu ubitim leta 1930. Koroška slovenska režiserka Milena Olip se je s filmom »Sine Legibus – Po poteh 1976” poklonila štirim Selanom, ki so ukradli glasovalno skrinjico in zažgali lističe ter tako skušali preprečiti preštevanje slovenske manjšine v Avstriji. O epilogu te zgodbe, s katero je družinsko povezana tudi sama režiserka, več v tokratni oddaji. Na Reki se pogovarjamo z mirovno aktivistko Vesno Trešelič, direktorico Documente, hrvaške organizacije za soočanje s preteklostjo, in soorganizatorko mednarodnega tabora mladih »Kraji žrtev, kraji storilcev«. Udeleženci iz 12 držav so v štirih dneh med drugim obiskali Vukovar, Jasenovac in Goli otok. Ob začetku šolskega leta pa se pridružimo mladi rojakom na obeh porabskih dvojezičnih osnovnih šolah. Prisluhnite!
Kmetijske organizacije Slovencev iz sosednjih držav imajo pomembno vlogo povezovalca narodne skupnosti. Kako pa je z mladimi na kmetijah? V oddaji se tokrat ustavimo tudi na Opčinah, kjer je društvo slovenskih izobražencev v Trstu letos poskrbelo za 53. študijske dneve Draga. V Ankaranu, na tradicionalnih gledaliških in lutkovnih delavnicah Krščanske kulturne zveze iz Celovca, je letos svoje predstave pripravljalo 13 skupin in sodeč po videnem in slišanem se koroškim Slovencem obeta pestra gledališka jesen. Nekaj minut bomo vnovič posvetili tudi športu in preverili, kaj za to jesen rojaki z Reke pripravljajo v Slovenskem domu Bazovica.
Z Borisom Pahorjem praznujemo njegov 105.rojstni dan in se pridružimo udeležencem jubilejne 50. Kraške ohceti, največje slovenske etnografske prireditve v Italiji. Z Ines Stupica se pogovarjamo o vključevanju v organizacije koroških Slovencev, spremembah v zadnjih letih, pa tudi o gospodarskem svetovanju in priložnostih, ki se ponujajo podjetjem z obeh strani meje. O podjetništvu spregovori tudi rojak z Reke Dalibor Udovič, ki zaposluje 70 delavcev, njegovo podjetje pa ima poslovalnice na Reki, v Samoborju, Ljubljani, Ilirski Bistrici, Beogradu, Banjaluki in Prištini. Ustavimo se še na Slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku, kjer so pripravili kulinarično delavnico o peki potice. Je bila dobra? Prisluhnite!
Med rojake iz sosednjih držav se tokrat odpravimo s pesmijo. 50 let mineva od prve revije pevskih zborov Primorska poje, ki že od samih začetkov povezuje ljubiteljske zbore iz matične domovine s slovenskimi zbori iz sosednjih držav. Pevska revija je ena največjih in najbolj množičnih manifestacij ljubiteljske kulture v Sloveniji pa tudi v evropskem merilu. Že pol stoletja dokazuje, da je enotni kulturni prostor Slovencev vrednota, ki je čas ne more izbrisati. V Sotočjih tokrat ponujamo izbor nastopov slovenskih pevskih zborov iz sosednjih držav na letošnji pevski reviji Primorska poje. Prisluhnite!
Senatorka v italijanskem parlamentu Tatjana Rojc pripoveduje o svojih prvih »rimskih« izkušnjah. Ustavimo se tudi v Reziji, kjer je rojake ob velikem šmarnu obiskal kardinal Franc Rode. Predstavimo ugotovitve SLORI-jeve raziskave med mladimi na Tržaškem, Goriškem in Videmskem, ki kaže, da je pomembna vrednota med mladimi dvojezičnost. V Monoštru obiščemo že sedemnajsto mednarodno likovno kolonijo, ki jo je pripravila Zveza Slovencev na Madžarskem. Na Reki pa se pogovarjamo z umetniškim fotografom, članom Slovenskega kulturnega društva Bazovica, Istogom Žoržem.
V tokratni oddaji Sotočja boste med drugim prisluhnili reportažnemu zapisu s Svetih Višarij, kjer so se na 30. srečanju Treh Slovenij zbrali romarji iz domovine, zamejstva in izseljenstva. Med pripadniki narodnih skupnosti na Hrvaškem buri duhove predlog za spremembo ustave, po katerem bi predstavniki manjšin izgubili pomembne pravice. Odziv smo poiskali pri predsednici Zveze slovenskih kulturnih društev na Hrvaškem, Barbari Riman. V Monoštru so pripravili Zgodovinske dneve, v spomin na spopad med združeno krščansko vojsko, v kateri so bili tudi Slovenci, in turško vojsko, ki se je odvijal prvega avgusta leta 1664. V Posočju smo obiskali tabor slovenskih otrok, ki živijo izven meja matične države. Predstavili pa vam bomo tudi najmočnejši nogometni klub na avstrijskem Koroškem, Slovenski atletski klub. Iz njegovih vrst prihaja najbolj priljubljenega nogometaša v deželi. Kapetan Darjan Aleksič je v spletnem glasovanju Koroške nogometne zveze in časopisa Kleine Zeitung zbral največ glasov. Vabljeni v družbo rojakov iz sosednjih držav!
Gostimo profesorja doktorja Milana Bufona, tržaškega Slovenca, avtorja znanstvene monografije »Meje in obmejne skupnosti na Slovenskem«. Delo, rezultat večletne raziskave, v katero so bili vključeni tudi Slovenci v Furlaniji Julijski krajini, prinaša presenetljive ugotovitve. Odpravimo se v Sveče na avstrijskem Koroškem, kjer se je konec tedna končal 37. slikarski teden. Na Reki prisluhnemo mlademu kitaristu Natku Štigliču in se ustavimo pri porabskih Slovencih. Te dni sta jih obiskala mariborski nadškof Alojzij Cvikl in državni sekretar, ki je v uradu madžarskega premiera zadolžen za cerkveno in narodnostno področje. Kaj sta povedala? Prisluhnite!
Alpinist Roman Benet iz Trbiža je skupaj s soprogo Nives Meroi osvojil vseh 14 osemtisočakov. 15. je bil huda bolezen, ki jo je uspešno premagal. O alpinizmu, ki je njegov način življenja že od mladosti, in boju z boleznijo več v tokratni oddaji. Gostimo rojaka mlajše generacije iz Avstrije, Manuela Juga, politično dejavnega koroškega Slovenca, in predsednika kluba slovenskih študentov in študentk v Gradcu Aljaža Pestotnika. Pridružimo se folklorni skupini z Gornjega Senika, ki je nastopila na festivalu v Beltincih, in vas povabimo v Pulj, kjer je na ogled retrospektivna razstava del slikarja Martina Bizjaka, umetnika, ki je pomembno sooblikoval kulturno dogajanje v Istri in pustil velik pečat v tam živeči slovenski narodni skupnosti.
Začetek julija je tradicionalno v znamenju različnih šol, na katerih rojaki iz zamejstva izpopolnjujejo svoje znanje slovenskega jezika. Na že 54. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture, končanem v petek, smo med drugim srečali Tamaro Peteani iz Gorice in Matijo Kralja iz Trsta, študenta in tutológa. Kdo je tutolog oziroma kaj počne, več v tokratni oddaji. Gostimo tudi študenta slavistike v Gradcu Aljaža Pestotnika in Francisko Bruner ter Miriam Galop iz Beljaka. Na Reki se pridružimo rojakom na zaključnem nastopu 2. Poletja v Bazovici, ki ga je za najmlajše pripravilo društvo EU korak. Z direktorjem in glavni urednikom Radia Monošter Franckom Mukičem pa se med drugim oziramo v prihodnost edine slovenske radijske postaje na Madžarskem, ki je letos postala polnoletna. Vse več težav imajo s sogovorniki, pravi. Zakaj? Prisluhnite!
Med manjšinami na Hrvaškem skrb zbuja referendumska pobuda za spremembo volilne zakonodaje, s katero bi okrnili njihove pravice v saboru. Kaj je v ozadju, sprašujemo Vojka Obersnela, reškega župana, ki ima tudi slovenske korenine. Vodja poslov v krovnem Narodnem svetu koroških Slovencev Marko Oraže pojasnjuje, kako so potekale volitve v njihov najvišji organ ter kakšno je dejansko zanimanje mladih koroških Slovencev za sooblikovanje narodnostne politike. S pobudnico kulturnega projekta Postaja Topolovo Donatello Ruttar se pogovarjamo o letošnjem dogajanju v sicer zapuščeni beneški vasici in začetkih pred četrt stoletja. Željni pobega boste lahko kmalu obiskali tudi Andovce v Porabju. Tamkajšnje kulturno in turistično društvo namreč končuje še enega od projektov, s katerim želijo privabiti turiste. Za kakšen projekt gre? Prisluhnite!
Skupaj s Slovenci v sosednjih državah praznujemo 30-letnico delovanja kulturnega društva Člen 7 - Pavlova hiša, ki povezuje rojake na avstrijskem Štajerskem, in 20-letnico njihovega središča v Potrni. V Celovcu se pridružimo praznovanju ob 40-letnici delovanja slovenske glasbene šole na Koroškem, ki je v svoji zgodovini prestala več zahtevnih preizkušenj. Obudimo nekaj spominov na pol stoletja Kraške ohceti, največje kulturno etnografske prireditve Slovencev v Furlaniji Julijski krajini. Gostimo predsednico društva EU korak z Reke Marijano Košuta Banković, ki optimistično gleda v prihodnost in računa na nadaljnjo podporo iz Slovenije. Več stikov s Slovenijo pa si želi tudi zagovornica Slovencev na Madžarskem Erika Köleš Kiss. Zakaj?Prisluhnite!
Kako o svoji narodni pripadnosti in odnosu do Slovenije razmišljajo mladi rojaki iz zamejstva? O njihovih identitetnih opredelitvah se pogovarjamo z raziskovalcem Milanom Obidom iz Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu. Mlajši generaciji rojakov v Furlaniji Julijski krajini pripada novinar Andrej Marušič. Kako razmišlja o dogajanju v Italiji, Sloveniji in EU? Gostimo tolmačko in prevajalko v slovenščino Diano Jenul z Reke. Je ena redkih rojakinj na Hrvaškem, ki je, kljub temu, da ni dobila slovenskega državljanstva, ohranila pripadnost slovenski narodni skupnosti. Porabski Slovenec Akoš Dončec, ki je v prekmursko narečje prevedel Malega princa, pa tako kot mnogi njegovi vrstniki ugotavlja, da bo verjetno moral zapustiti Porabje. Zakaj? Prisluhnite oddaji!
Pridružimo se Slovencem iz sosednjih držav in sveta na srečanju Dobrodošli doma, ki, je tokrat potekalo v Brežicah. Vodja teatra Šentjanž Martin Moschitz in glasbenik Tonč Feinig vabita na Areno18, vrhunec kulturnega dela društva in teatra Šentjanž, posvečenega združevanju dveh kultur in jezikov. S povezovanjem dveh kultur se ukvarja tudi Italijanka Irina Moira Cavaion, ki je v Kopru doktorirala iz poučevanja in učenja sosedskih jezikov. Pridružimo pa se tudi slovenskim gimnazijcem iz monoštrske gimnazije, ki so sodelovali v projektu evropskega parlamenta Zvezda ima pet krakov. Za kakšen projekt gre? Prisluhnite!
V Špetru, kjer že več kot 30 let deluje dvojezična osnovna šola, slovenščina v cerkvi ni zaželena. Kaj to pomeni? Prisluhnite oddaji, v kateri lahko spoznate tudi tri dejavne rojake iz Furlanije Julijske krajine, dobitnike visokih državnih priznanj. Hilarij Lavrenčič in Aldo Rupel sta dobitnika odlikovanja »vitez Republike Italije«, Alessandro Svab pa je vitezu zdaj dodal še državno odlikovanje "komédnik". Tudi porabska Slovenka Irena Pavlič se lahko pohvali z visokimi državnimi odlikovanji. Zdaj je dobila še prvo priznanje »Za Slovence na Madžarskem«. S politologom dr. Karlom Hrenom se pogovarjamo o pričakovanjih koroških Slovencev po deželnih volitvah. Dotaknemo pa se tudi volitev Narodnega sveta koroških Slovencev. Kaj pa si lahko v jeseni obetajo najmlajši rojaki z Reke? O tem z vodjo programa igralnih uric v slovenščini, vzgojiteljico Laureto Španjol.
Država in davčna uprava morata delati kot servis davkoplačevalcem, je prepričan doktor Marian Wakounig, davčni strokovnjak in regionalni direktor za davke in carine na avstrijskem finančnem ministrstvu, gost tokratnih Sotočij. Ob razpravah o davkih in olajšavah, ki smo jim bili priča v zadnjih tednih, je zanimiva primerjava med davčnim sistemom v Avstriji in Sloveniji. Ustavimo se tudi v Milanu, kjer je delo kot vodja pisarne Slovenske turistične organizacije našel Aljoša Ota iz Boljunca pri Trstu. Spregovorimo o slovenskih medijih na Hrvaškem. V kakšni kondiciji so? V Monoštru pa se pridružimo porabskim Slovencem na njihovem tradicionalnem druženju
O pomenu goriškega kulturnega doma, sožitju med narodi v Furlaniji Julijski krajini in čezmejnem sodelovanju v pogovoru z dolgoletnim vodjem Kulturnega doma Gorica Igorjem Komelom, dobitnikom državnega priznanja - medalje za zasluge. Pridružimo se udeležencem prvega srečanja mreže MAJ – mladi v regiji Alpe Jadran, ki skuša povezati mlajše, podjetne rojake iz zamejstva. Gostimo Vesno Vukšinić Zmaić, novo vodjo poslovnega kluba slovenskih in hrvaških gospodarstvenikov. V Porabju pa preverjamo, kako so tamkajšnji prebivalci doživljali spreminjanje slovensko-madžarske meje. Prisluhnite!
Neveljaven email naslov
