Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ker je Spetkov poglavar Mihi eden največjih brezveznikov na področju avtomobilizma, tokrat na oktanski pomenek vabi Cirila Komotarja, kultnega vlogerja, avtomobilističnega novinarja in vplivneža, da mu pojasni vero v malika, pred katerim marsikateri Slovenec med obveznim sobotnim pranjem platišč poklekne.
Oktanski pomenek s kultnim vlogerjem, avtomobilističnim novinarjem in vplivnežem Cirilom Komotarjem
Ker je Spetkov poglavar Mihi eden največjih brezveznikov na področju avtomobilizma, zato je tokrat na oktanski pomenek povabil Cirila Komotarja, kultnega vlogerja, avtomobilističnega novinarja in vplivneža, da mu pojasni vero v malika, pred katerim marsikateri Slovenec med obveznim sobotnim pranjem platišč poklekne.
“Avto je veliko več kot tista stvar med levim in desnim ogledalom. Ne samo, da avto reže kruh marsikateri slovenski družini, jaz avte jemljem zelo čustveno, pa ne samo Ferrarije in Rolls-Royce. Tudi Alfe in Lancie.” – Ciril Komotar o odnosu človeka do njegovega avtomobila
Slovenija je kot avtomobilska država odrasla šele pred nekaj leti, zato na avtomobile gledamo drugače kot Nemci, Belgijci ali Francozi. Zato nam avto toliko pomeni in ga še ne dojemamo kot prevozno sredstvo.
Kaj bo z avtomobili v prihodnosti, bodo šli v zrak? “Avtomobili gredo lahko v zrak že kar nekaj časa, ampak to so zelo drage rešitve. Veliko prostora imamo še pri optimizaciji prometa v takšni obliki, kot je. Da ne govorimo o sami infrastrukturi, ampak tudi o avtomobilih. Ko bodo avtomobili čez deset, petnajst let vozili povsem sami, bo promet postal bolj učinkovit.”
“Imamo pet stopenj avtonomne mobilnosti oz. vožnje. Mi smo v tem trenutku na tretji. To pomeni, da je vse, kar moraš narediti na avtocesti, je da držiš roko na volanu, avtomobil ti pa asistira, sam zavira, sam pospešuje, drži razdaljo za avtomobilom spredaj, v sili sam zavira. Konec koncev, če doživiš infarkt, zna avtomobil sam ustaviti in vključiti vse štiri utripalke in iti na stran. Avtomobili marsikaj zmorejo.” – Ciril Komotar o avtonomnosti avtomobilov
206 epizod
Petek je dan za teden pozabit. Miha vam takrat servira poznopopoldansko malico. Val 202 to go! V epizodah mini serije Tvitni me nežno lahko prek Twitterja neposredno vplivate na samozavest in barvo lic javnih ter slavnih Slovenk in Slovencev, ki jih mariniramo v živo. Na sporedu v petek po peti. (17:05).
Ker je Spetkov poglavar Mihi eden največjih brezveznikov na področju avtomobilizma, tokrat na oktanski pomenek vabi Cirila Komotarja, kultnega vlogerja, avtomobilističnega novinarja in vplivneža, da mu pojasni vero v malika, pred katerim marsikateri Slovenec med obveznim sobotnim pranjem platišč poklekne.
Oktanski pomenek s kultnim vlogerjem, avtomobilističnim novinarjem in vplivnežem Cirilom Komotarjem
Ker je Spetkov poglavar Mihi eden največjih brezveznikov na področju avtomobilizma, zato je tokrat na oktanski pomenek povabil Cirila Komotarja, kultnega vlogerja, avtomobilističnega novinarja in vplivneža, da mu pojasni vero v malika, pred katerim marsikateri Slovenec med obveznim sobotnim pranjem platišč poklekne.
“Avto je veliko več kot tista stvar med levim in desnim ogledalom. Ne samo, da avto reže kruh marsikateri slovenski družini, jaz avte jemljem zelo čustveno, pa ne samo Ferrarije in Rolls-Royce. Tudi Alfe in Lancie.” – Ciril Komotar o odnosu človeka do njegovega avtomobila
Slovenija je kot avtomobilska država odrasla šele pred nekaj leti, zato na avtomobile gledamo drugače kot Nemci, Belgijci ali Francozi. Zato nam avto toliko pomeni in ga še ne dojemamo kot prevozno sredstvo.
Kaj bo z avtomobili v prihodnosti, bodo šli v zrak? “Avtomobili gredo lahko v zrak že kar nekaj časa, ampak to so zelo drage rešitve. Veliko prostora imamo še pri optimizaciji prometa v takšni obliki, kot je. Da ne govorimo o sami infrastrukturi, ampak tudi o avtomobilih. Ko bodo avtomobili čez deset, petnajst let vozili povsem sami, bo promet postal bolj učinkovit.”
“Imamo pet stopenj avtonomne mobilnosti oz. vožnje. Mi smo v tem trenutku na tretji. To pomeni, da je vse, kar moraš narediti na avtocesti, je da držiš roko na volanu, avtomobil ti pa asistira, sam zavira, sam pospešuje, drži razdaljo za avtomobilom spredaj, v sili sam zavira. Konec koncev, če doživiš infarkt, zna avtomobil sam ustaviti in vključiti vse štiri utripalke in iti na stran. Avtomobili marsikaj zmorejo.” – Ciril Komotar o avtonomnosti avtomobilov
Petek je dan za teden pozabit. Miha vam takrat servira poznopopoldansko malico. Val 202 to go! V epizodah mini serije Tvitni me nežno lahko prek Twitterja neposredno vplivate na samozavest in barvo lic javnih ter slavnih Slovenk in Slovencev, ki jih mariniramo v živo. Na sporedu v petek po peti. (17:05).
Fotograf, snemalec in muharski pisatelj, ki celo postrvi v najbolj odmaknjenih tolmunih pozna po imenih in ribjih problemih.
Leto in teden mineva, kar je odšel kralj. Zato se je iz krožišča, ki z betonsko harmoniko in njegovim priimkom meri v begunjski Graceland, v Spetek vtiril njegov prestolonaslednik Sašo.
Spetek je sit centralnih oblasti in gneče na cesti, zato si gre svoje pivo hladit v Sočo. V Tolmin pojde. Ondod se snide z Janijem Kutinom iz posebne vasi, ki sliši na ime Čadrg. Jani ima tri otroke, 25 krav, pridno ženo, duet Bakalina in nobene dlake na jeziku. Mogoče pa je čas, da nas kmet skrajnega zahoda brez pametnega telefona pošola o tem, kaj je v življenju res pomembno.
Na predpraznični Spetek, ki se rola natanko četrt stoletja po večeru, ki nam je dovolil sanje, se je oglasil kronist slovenske tranzicijske more dr. Ali Žerdin. Brez ideološkega patosa, veteranskega grebena in ribiških nebuloz je skušal pojasniti, kako je dišalo tisto pomlad, ko se je zlata generacija igrala našo prihodnost in so največji frajerji generalom kradli kape.
Doktor filozofije in profesor zgodovine Boštjan Narat se na svoji poti okrog sonca ustavi v Spetku. Ker je bil dve leti nazaj nominiran za moškega leta, bo debata kakopak tekla o fuzbalu, o čohanju mošenj nemškega selektorja, o Trumpu in Predsedniku Republike Slovenije, o 25 letnici osamosvojiteljev in o podobnih temah z visoko vsebnostjo testosterona. Kljub temu da je tudi glasbenik, Narat ne bluzi. Ampak pove.
V Spetek je prišel človek metronom, boljša polovica domačih ritem sekcij in najboljši prijatelj glasbenikov. Bobnar, mislec, skladatelj in priložnostni pevec Sergej Ranđelović – RunJoe! Posnel je skoraj vse, kar slišite domačega; česar pa ni posnel, je pa zbral in umestil v svoj muzej slovenske glasbe.
Lahko bi bil živel normalno. Lahko bi ostal strojni inženir in ekonomist z Gorenjske: z redno službo, zlatim prinašalcem, toplotno črpalko in vrtnim palčkom. Pa je ubral drugo pot. Pred štiridesetimi leti je obštopal svet, ga kasneje prevozil s kolesom, potem pa z oslom, dvema kozama in štirimi kokošmi našel smisel življenja.
Pred prvo lepo majsko soboto se je v Spetku ustavila enigmatična glasbena osebnost: SoulGreg Artist. Kitarski wunderkind, ki je kot otrok krasil naslovnice Pinorskega lista. V isti sapi fura estetiko Las Vegasa in prezira pohlep. Toda kdo je v resnici?
Po sedmih pravljičnih letih se iz začasnega dela v raju s kamionom v domovino vračata dve toni vinilk. Njihov dreser, dr. Valentino Kanzyani, se spotoma ustavi v spetku. Kako dobra DJ-ka je Paris Hilton; kako bi zvenelo, če bi amfetamini postali vitamini; in zakaj iz Ibize nazaj v Koper, pove Valentino.
V Spetku se je tokrat oglasil ikonični štajerski lik, ki bi ga zgodovinski učbeniki morali vknjižiti kot arhetip plejboja osemdestih. Kako je bilo z Bojanom Križajem preživeti sezono v stoenki? Kolikokrat Walter Wolf ni dal za rundo? V kateri dolini centralnih Alp bivajo najposkočnejše miške? Tone Vogrinec.
Če je vaš stari oče v šestdesetih prekladal po Ljubljani, ga pobarajte, naj našteje pet najhujših punc. Če se ne bo znašla med njimi, mu povejte, da nima pojma. Elza Budau! Ni samo besedilopiska, ki je poskrbela, da so popevke zvenele, kot da punce štekajo. Je več. Me drugim tudi arhitektka in avtorica erotičnega romana. Nekaj ima z okroglimi posteljami. In še vedno je huda.
Začel je s Tu pa Tam, da bi ugotovil, da Tu ni enako Tam. Tu je Slovenija, Tam je Poljska. Tu nas je dva milijona, tam jih bo kmalu 40. Tu je bil mulc s kapo, ki teži za denar, Tam je postal režiser blockbusterjev. Zgodba, ki je tako romantična, da bi zanjo verjeli, da jo je posnel Mitja Okorn. In jo je!
Na prvi resno pomladni Spetek smo darvali damam zvočno sliko Alena Kobilice. Podjetnik, maneken in športnik je po izgubi vida pretaknil v šesto prestavo in piči še hitreje. Povedal je tudi to, da namerava po olimpijskih igrah v Riu aktivno vstopiti v svet lokalne politike. Se Ljubljani obeta prvi slepi župan?
Veliki spetek terja velike odgovore velikanov. Tokrat Spet čez pet spet o muziki: Kako jazzerji slišijo polko? Kako je hodit v band v službo? Kaka je mračna skrivnost sax sekcije Big Banda RTV Slovenija? Kaj imajo pri tem gore in zavorne obloge?
petek je dan, ko se tudi najbolj krepostni kdaj zlomijo in podležejo pritiskom zapovedanega ibida tega nadvečera tedna. Kje se začne prevara? Kje nezvestoba? Z mislijo ali sluznico? Kako prevarati in ostati ugleden faran? Je res, da ne boli, če ne ve? O tehnikah nezvestobe in zvestobe s strokovnjakinjo za spetkove skušnjave dr. Veroniko Podgoršek.
Pije najbolj navadno pivo in je Gunceljski rekorder v naštevanju smučarskih skakalcev osemdesetih let. Z otroki sestavlja lego kocke in vozi enak avto kot vi. Edino, kar ga na videz loči od povprečja, je črno za nohti. Veliko črnega! V dvajsetih letih ga novinarjem niti trikrat ni uspelo iztrgati iz kolektiva Siddartha. Tokrat se bo to zgodilo v Spetku.
162 centimetrov, 50 kilogramov, letnik prve registracije 82. Poklic: profesorica klavirja. Hobi: Tanja Žagar. Zvezdnica zabavne glasbe in veselic, ki ima več registriranih oboževalskih klubov kot primarij domačega popa Jan. Eni trdijo, da njena glasba zdravi raka, drugi si Lady Ža-Ga tetovirajo na meča.
Neveljaven email naslov