Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes je državni praznik – dan vrnitve Primorske k matični domovini. Z njim se spominjamo uveljavitve pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947, ki je takratni Jugoslaviji prinesla velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke. Tako je bila predvsem zaradi medvojnega vojaškega sodelovanja v zavezniški koaliciji popravljena krivica, ki jo je leta 1915 povzročil Londonski sporazum in pet let pozneje podpisana Rapalska pogodba. Ta je omogočila, da si je Kraljevina Italija priključila ozemlje, na katerem je živelo približno 350 tisoč Slovencev. Z uveljavitvijo pariške mirovne pogodbe se je večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom in od septembra 1943 nacistično okupacijo, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. Da je bila Primorska deležna posebnega hrepenenja je povedal tudi skladatelj Marjan Kozina, avtor simfonije z naslovom: Proti morju. *Posnetek Po mirovni pogodbi so sicer pod Italijo prišle Benečija, Rezija, Gorica in Kanalska dolina. Tako je zunaj slovenskih meja v Italiji ostalo še okoli 140.000 Slovencev. Končna določitev meje med Jugoslavijo in Italijo je bila sprejeta po dolgotrajnih pogajanjih 10. novembra 1975 z Osimskimi sporazumi.
3373 epizod
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Danes je državni praznik – dan vrnitve Primorske k matični domovini. Z njim se spominjamo uveljavitve pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947, ki je takratni Jugoslaviji prinesla velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke. Tako je bila predvsem zaradi medvojnega vojaškega sodelovanja v zavezniški koaliciji popravljena krivica, ki jo je leta 1915 povzročil Londonski sporazum in pet let pozneje podpisana Rapalska pogodba. Ta je omogočila, da si je Kraljevina Italija priključila ozemlje, na katerem je živelo približno 350 tisoč Slovencev. Z uveljavitvijo pariške mirovne pogodbe se je večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom in od septembra 1943 nacistično okupacijo, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. Da je bila Primorska deležna posebnega hrepenenja je povedal tudi skladatelj Marjan Kozina, avtor simfonije z naslovom: Proti morju. *Posnetek Po mirovni pogodbi so sicer pod Italijo prišle Benečija, Rezija, Gorica in Kanalska dolina. Tako je zunaj slovenskih meja v Italiji ostalo še okoli 140.000 Slovencev. Končna določitev meje med Jugoslavijo in Italijo je bila sprejeta po dolgotrajnih pogajanjih 10. novembra 1975 z Osimskimi sporazumi.
O jubileju mariborskega glasbenika, ki je že pred več kot šestimi desetletji s svojim ansamblom snemal za Radio Maribor …. Pripravil Stane Kocutar.
V Spominčicah tudi o zelo oddaljenem in najbrž najhujšem potresu, ki je prizadel tudi naše kraje ….. Pripravlja Stane Kocutar.
V Spominčicah tudi o zborovodji, ki je navduševal Maribor, Slovenijo in ljubitelje zborovskega petja po Evropi ….
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V Spominčicah tudi o prvih korakih k organiziranemu varstvu narave na Slovenskem … Rubriko pripravlja Stane Kocutar.
V Spominčicah, med drugim, boste izvedeli, kdo je bil vodilni slovenski rudarski strokovnjak druge polovice 19. stoletja …
V Spominčicah tudi o lisičjem smučarskem slavju na mariborskem Pohorju pred natanko tremi desetletji … Pripravil Stane Kocutar.
Izvedeli boste kateri slovenski arheološki zaklad – ki ga vsi prav dobro poznamo - je bil odkrit prav na današnji dan … Pripravil Stane Kocutar.
Danes se Stane Kocutar spominja tudi skladatelja iz Pernice, ki se je uveljavil in proslavil v Srbiji;
V Spominčicah se Stane Kocutar spominja tudi stavke, ki je v teoriji ne bi smelo biti ….
Izvedeli boste tudi, kdo je bil prvi deželni glavar nekdanje kronovine Kranjske, ki je bil slovenskega rodu …. Pripravlja Stane Kocutar.
V Spominčicah tudi o zanimivi ugotovitvi z mariborskega lenta – pred natanko pol stoletja …
Stane Kocutar v Spominčicah tudi o strokovnjaku za železnice, ki je v 19. stoletju gradil osrednjo železniško progo preko slovenskega ozemlja …
V Spominčicah boste izvedeli, kdaj med drugo svetovno vojno je Maribor doživel prvo zavezniško bombardiranje ... Rubriko pripravlja Stane Kocutar.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V Spominčicah tudi o književniku s Spodnje Polskave … Pripravlja Stane Kocutar.
Med drugim o začetku neke nadvse uspešne športne kariere – na Mariborskem Pohorju pred natanko 20. leti …..
Med drugim Stane Kocutar govori tudi o tem, da najbrž najstarejša Mariborčanka prav danes slavi 107. rojstni dan …
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V Spominčicah, med drugim o častniku Jugoslovanske kraljeve vojske iz Frama, ki je v Valjevu končal pred nemškim strelskim vodom …. Pripravil Stane Kocutar.
Neveljaven email naslov