Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes je državni praznik – dan vrnitve Primorske k matični domovini. Z njim se spominjamo uveljavitve pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947, ki je takratni Jugoslaviji prinesla velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke. Tako je bila predvsem zaradi medvojnega vojaškega sodelovanja v zavezniški koaliciji popravljena krivica, ki jo je leta 1915 povzročil Londonski sporazum in pet let pozneje podpisana Rapalska pogodba. Ta je omogočila, da si je Kraljevina Italija priključila ozemlje, na katerem je živelo približno 350 tisoč Slovencev. Z uveljavitvijo pariške mirovne pogodbe se je večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom in od septembra 1943 nacistično okupacijo, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. Da je bila Primorska deležna posebnega hrepenenja je povedal tudi skladatelj Marjan Kozina, avtor simfonije z naslovom: Proti morju. *Posnetek Po mirovni pogodbi so sicer pod Italijo prišle Benečija, Rezija, Gorica in Kanalska dolina. Tako je zunaj slovenskih meja v Italiji ostalo še okoli 140.000 Slovencev. Končna določitev meje med Jugoslavijo in Italijo je bila sprejeta po dolgotrajnih pogajanjih 10. novembra 1975 z Osimskimi sporazumi.
3373 epizod
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Danes je državni praznik – dan vrnitve Primorske k matični domovini. Z njim se spominjamo uveljavitve pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947, ki je takratni Jugoslaviji prinesla velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke. Tako je bila predvsem zaradi medvojnega vojaškega sodelovanja v zavezniški koaliciji popravljena krivica, ki jo je leta 1915 povzročil Londonski sporazum in pet let pozneje podpisana Rapalska pogodba. Ta je omogočila, da si je Kraljevina Italija priključila ozemlje, na katerem je živelo približno 350 tisoč Slovencev. Z uveljavitvijo pariške mirovne pogodbe se je večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom in od septembra 1943 nacistično okupacijo, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. Da je bila Primorska deležna posebnega hrepenenja je povedal tudi skladatelj Marjan Kozina, avtor simfonije z naslovom: Proti morju. *Posnetek Po mirovni pogodbi so sicer pod Italijo prišle Benečija, Rezija, Gorica in Kanalska dolina. Tako je zunaj slovenskih meja v Italiji ostalo še okoli 140.000 Slovencev. Končna določitev meje med Jugoslavijo in Italijo je bila sprejeta po dolgotrajnih pogajanjih 10. novembra 1975 z Osimskimi sporazumi.
V Spominčicah tudi o tem, da mineva 70 let od ustanovitve Slovenskega okteta … Pripravil Stane Kocutar.
V Spominčicah med drugim pomembnem dogodku v mariborski stolnici pred 15. leti …. Pripravlja Stane Kocutar.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V Spomičicah boste izvedeli, kdo je bil pevka, ki je v prvem filmu o Kekcu pred 70. leti zapela Mojčino pesem … Pripravlja Stane Kocutar.
V Spominčicah, med drugim, o slovenskem častniku, ki je bil do leta 1961 pribočnik nekdanje jugoslovanske kraljice Marije Karadjordjević ….
V Spominčicah tudi o 80 letnici požiga prve slovenske vasi med drugo svetovno vojno … Pripravlja Stane Kocutar.
Danes govorimo tudi o vojaškem spopadu na Pohorju pred 80. leti, ki je zaradi ravnanja z ranjencem osupnil okupatorjevo poveljstvo …..
V Spominčicah, tudi o o nevarnosti, ki je po obleganju Dunaja pred 479 leti grozila tudi Mariboru ...
Kaj se je zgodilo pred 74. leti, da 15. septembra v Slovenijo slavimo državni praznik ? Prisluhnite Stanetu Kocutarju.
V Spominčicah boste med drugim izvedeli kaj je bil in kako dolgo je živel projekt imenovan »vlak bratstva in enotnosti« ….
Med drugim o tem, kako je na začetku 20. stoletja v Maribor prišla ideja mednarodnega pomožnega sporazumevalnega jezika esperanto …. Pripravlja Stane Kocutar.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Danes boste med drugim izvedeli, da so na današnji dan leta 1907 odprli Ruško kočo pri Arehu na Pohorju ….Pripravlja Stane Kocutar.
Danes govorimo tudi o slovenskem oblikovalcu svetovnega slovesa, čigar izdelek je iskan in cenjen še po več kot šestih desetletjih …
V Spominčicah tudi o veličastnem spomeniku, ki je sredi Ljubljane stal le dobrih deset mesecev …
V Spominčicah, med drugim, tudi o nobelovcu slovenskega, čigar ugotovitve so sprožile pomemben razvoj nekaterih vej biokemije ….
V Spominčicah, med drugim, tudi o alpinistu, ki je med obema svetovnima vojnama dosegel pomembne in odmevne uspehe ….
Prvi september je spominsko povezan z začetkom delovanja radia na Slovenskem …. Pripravlja Stane Kocutar.
V Spominčicah, med drugim, tudi o katoliškem duhovniku, ki je z življenjem plačal pomoč upornikom proti nacizmu …
Neveljaven email naslov