Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes je državni praznik – dan vrnitve Primorske k matični domovini. Z njim se spominjamo uveljavitve pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947, ki je takratni Jugoslaviji prinesla velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke. Tako je bila predvsem zaradi medvojnega vojaškega sodelovanja v zavezniški koaliciji popravljena krivica, ki jo je leta 1915 povzročil Londonski sporazum in pet let pozneje podpisana Rapalska pogodba. Ta je omogočila, da si je Kraljevina Italija priključila ozemlje, na katerem je živelo približno 350 tisoč Slovencev. Z uveljavitvijo pariške mirovne pogodbe se je večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom in od septembra 1943 nacistično okupacijo, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. Da je bila Primorska deležna posebnega hrepenenja je povedal tudi skladatelj Marjan Kozina, avtor simfonije z naslovom: Proti morju. *Posnetek Po mirovni pogodbi so sicer pod Italijo prišle Benečija, Rezija, Gorica in Kanalska dolina. Tako je zunaj slovenskih meja v Italiji ostalo še okoli 140.000 Slovencev. Končna določitev meje med Jugoslavijo in Italijo je bila sprejeta po dolgotrajnih pogajanjih 10. novembra 1975 z Osimskimi sporazumi.
3373 epizod
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Danes je državni praznik – dan vrnitve Primorske k matični domovini. Z njim se spominjamo uveljavitve pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947, ki je takratni Jugoslaviji prinesla velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke. Tako je bila predvsem zaradi medvojnega vojaškega sodelovanja v zavezniški koaliciji popravljena krivica, ki jo je leta 1915 povzročil Londonski sporazum in pet let pozneje podpisana Rapalska pogodba. Ta je omogočila, da si je Kraljevina Italija priključila ozemlje, na katerem je živelo približno 350 tisoč Slovencev. Z uveljavitvijo pariške mirovne pogodbe se je večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom in od septembra 1943 nacistično okupacijo, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. Da je bila Primorska deležna posebnega hrepenenja je povedal tudi skladatelj Marjan Kozina, avtor simfonije z naslovom: Proti morju. *Posnetek Po mirovni pogodbi so sicer pod Italijo prišle Benečija, Rezija, Gorica in Kanalska dolina. Tako je zunaj slovenskih meja v Italiji ostalo še okoli 140.000 Slovencev. Končna določitev meje med Jugoslavijo in Italijo je bila sprejeta po dolgotrajnih pogajanjih 10. novembra 1975 z Osimskimi sporazumi.
Danes se spominjamo tudi cvetne nedelje, ki je 6. aprila pred 80. leti namesto oljčne vejice prinesla vojno ….
V Spominčicah pa med drugim tudi o prvem slovenskem dnevnem časopisu, ki je v burnih šestdesetih letih 19. stoletja začel izhajati v Mariboru ….
V zgodovinskem pogledu, med drugim, tudi o tem, da prav danes mineva 30 let od takrat, ko je skupščina Republike Slovenije sprejela prvi državni proračun …
V Spominčicah boste med drugim izvedeli kaj je to: izpodnebnik – kam je padel na začetku stoletja in kam februarja lani ….Pripravlja Stane Kocutar.
V zgodovinskem pregledu govorimo tudi o mariborskem zdravniku in čebelarju, ki v srednji Evropi velja začetnika apiterpije – zdravljenja s pomočjo zdravilnih učinkovin čebeljega strupa – apitoksina
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V zgodovinskem pogledu boste izvedeli za koga je veljala oznaka: »Osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja.
Danes se spominjamo tudi tega kako dolgo je trajala gradnja mariborske bolnišnične stolpnice …
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Danes se spominjamo tudi vojašei vaje pred 30. leti, ki je potrdila, da je Slovenija sposobna tudi vojaško zavarovati sklepno fazo procesa osamosvajanja
V Spominčicah govorimo o vsestranskem glasbenem ustvarjalcu, ki je številnim talentom odpiral vrata v kariero ….
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Tudi današnje Spominčice smo se ustavile v Planici, ki slovi tudi po tem, da je tam človek na smučeh prvič preletel ne le 100 pač pa tudi 200 metrov …
V Spominčicah tudi o današnjem visokem jubileju Gasilskega društva Maribor - mesto ....
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V zgodovinskem pregledu boste izvedeli, zakaj v Slovenski Bistrici danes praznujejo občinski praznik ….
V Spominčicah boste slišali, da je pred 149. leti v Mariboru odprla vrata Deželna sadjarska in vinarska šola ….
V Spominčicah, med drugim, tudi o hudi rudniški nesreči v enem od zasavskih premogovnikov pred 60. leti …
Danes se spominjamo tudi tiskovnega zakona, ki je v rajnki Avstriji prepovedoval tiskane objave, ki bi slabile zaupanje v vlado …
Neveljaven email naslov