Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes je državni praznik – dan vrnitve Primorske k matični domovini. Z njim se spominjamo uveljavitve pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947, ki je takratni Jugoslaviji prinesla velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke. Tako je bila predvsem zaradi medvojnega vojaškega sodelovanja v zavezniški koaliciji popravljena krivica, ki jo je leta 1915 povzročil Londonski sporazum in pet let pozneje podpisana Rapalska pogodba. Ta je omogočila, da si je Kraljevina Italija priključila ozemlje, na katerem je živelo približno 350 tisoč Slovencev. Z uveljavitvijo pariške mirovne pogodbe se je večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom in od septembra 1943 nacistično okupacijo, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. Da je bila Primorska deležna posebnega hrepenenja je povedal tudi skladatelj Marjan Kozina, avtor simfonije z naslovom: Proti morju. *Posnetek Po mirovni pogodbi so sicer pod Italijo prišle Benečija, Rezija, Gorica in Kanalska dolina. Tako je zunaj slovenskih meja v Italiji ostalo še okoli 140.000 Slovencev. Končna določitev meje med Jugoslavijo in Italijo je bila sprejeta po dolgotrajnih pogajanjih 10. novembra 1975 z Osimskimi sporazumi.
3342 epizod
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Danes je državni praznik – dan vrnitve Primorske k matični domovini. Z njim se spominjamo uveljavitve pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947, ki je takratni Jugoslaviji prinesla velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke. Tako je bila predvsem zaradi medvojnega vojaškega sodelovanja v zavezniški koaliciji popravljena krivica, ki jo je leta 1915 povzročil Londonski sporazum in pet let pozneje podpisana Rapalska pogodba. Ta je omogočila, da si je Kraljevina Italija priključila ozemlje, na katerem je živelo približno 350 tisoč Slovencev. Z uveljavitvijo pariške mirovne pogodbe se je večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom in od septembra 1943 nacistično okupacijo, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. Da je bila Primorska deležna posebnega hrepenenja je povedal tudi skladatelj Marjan Kozina, avtor simfonije z naslovom: Proti morju. *Posnetek Po mirovni pogodbi so sicer pod Italijo prišle Benečija, Rezija, Gorica in Kanalska dolina. Tako je zunaj slovenskih meja v Italiji ostalo še okoli 140.000 Slovencev. Končna določitev meje med Jugoslavijo in Italijo je bila sprejeta po dolgotrajnih pogajanjih 10. novembra 1975 z Osimskimi sporazumi.
V Spominčicah boste slišali, da se je na današnji dan v zgodovini zgodila sprememba, ki je usodno vplivala na razvoj reje lipicancev pri nas …
V Spominčicah, med drugim, tudi o dnevu, ko smo pred 31. leti dobili osamosvojitveno slovensko skupščino …
V Spominčicah boste izvedeli kdo je bil pionir raziskovanja starejše zgodovine Prekmurja …
Danes se spominjamo najpomembnejšega slovenskega politika v času med obema svetovnima vojnama …
Danes govorimo tudi o rojstnem dnevu naše radijske hiše in stoletnici rojstva osebe, ki je v Mariboru postala simbol upora proti nacizmu ….
V Spominčicah boste izvedeli, da prav danes mineva 793 let od ustanovitve predhodnice mariborske nadškofije …
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V Spominčicah danes tudi o dnevu, ko so pred 80. leti nacisti v Mariboru razpravljali o dokončnem izbrisu štajerskih Slovencev …
V zgodovinskem pregledu, med drugim, o predvojnem mariborskem časnikarju in njegovem obveščevalnem delu za zahodne zaveznike …
V Spominčicah, med drugim, tudi o ljudskem tribunu in posebnežu motečih političnih ambicij ….
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Zadnji dan meseca aprila se spominjamo tudi uvedbe prve hemodialize v slovenskih bolnišnicah …
V zgodovinskem pogledu boste med drugim slišali, zakaj je v spomin na jutranji dogodek pred 80 leti, danes eden od štirih spominskih dnevov mariborske občine ...
Danes se spominjamo tudi slavista in etnologa iz Beltincev, ki je značilnosti Prekmurja približal Sloveniji.
V Spominčicah govorimo tudi o obisku zloglasnega vodje nemškega rajha v Mariboru ...
V Spominčicah, med drugim, tudi o začetku slovenskega podjetja, ki danes zaposluje – verjeli ali ne – več kot 11 tisoč 500 ljudi ….
V Spominčicah tudi o tem, da je pred 80. leti začelo delovati slovensko uredništvo britanskega radia BBC ….
V Spominčicah, med drugim, tudi o pomembnem pomočniku škofa Antona Martina Slomška ob prenosu sedeža lavantinske škofije iz Šent Andraža na Koroškem v Maribor …
Slišali boste, kdo je bil leta 1937 edini udeleženec ustanovnega kongresa Komunistične partije Slovenije z univerzitetno diplomo ?
Neveljaven email naslov