Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes je državni praznik – dan vrnitve Primorske k matični domovini. Z njim se spominjamo uveljavitve pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947, ki je takratni Jugoslaviji prinesla velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke. Tako je bila predvsem zaradi medvojnega vojaškega sodelovanja v zavezniški koaliciji popravljena krivica, ki jo je leta 1915 povzročil Londonski sporazum in pet let pozneje podpisana Rapalska pogodba. Ta je omogočila, da si je Kraljevina Italija priključila ozemlje, na katerem je živelo približno 350 tisoč Slovencev. Z uveljavitvijo pariške mirovne pogodbe se je večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom in od septembra 1943 nacistično okupacijo, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. Da je bila Primorska deležna posebnega hrepenenja je povedal tudi skladatelj Marjan Kozina, avtor simfonije z naslovom: Proti morju. *Posnetek Po mirovni pogodbi so sicer pod Italijo prišle Benečija, Rezija, Gorica in Kanalska dolina. Tako je zunaj slovenskih meja v Italiji ostalo še okoli 140.000 Slovencev. Končna določitev meje med Jugoslavijo in Italijo je bila sprejeta po dolgotrajnih pogajanjih 10. novembra 1975 z Osimskimi sporazumi.
3373 epizod
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Danes je državni praznik – dan vrnitve Primorske k matični domovini. Z njim se spominjamo uveljavitve pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947, ki je takratni Jugoslaviji prinesla velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke. Tako je bila predvsem zaradi medvojnega vojaškega sodelovanja v zavezniški koaliciji popravljena krivica, ki jo je leta 1915 povzročil Londonski sporazum in pet let pozneje podpisana Rapalska pogodba. Ta je omogočila, da si je Kraljevina Italija priključila ozemlje, na katerem je živelo približno 350 tisoč Slovencev. Z uveljavitvijo pariške mirovne pogodbe se je večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom in od septembra 1943 nacistično okupacijo, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. Da je bila Primorska deležna posebnega hrepenenja je povedal tudi skladatelj Marjan Kozina, avtor simfonije z naslovom: Proti morju. *Posnetek Po mirovni pogodbi so sicer pod Italijo prišle Benečija, Rezija, Gorica in Kanalska dolina. Tako je zunaj slovenskih meja v Italiji ostalo še okoli 140.000 Slovencev. Končna določitev meje med Jugoslavijo in Italijo je bila sprejeta po dolgotrajnih pogajanjih 10. novembra 1975 z Osimskimi sporazumi.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V zgodovinskem pregledu prisluhnite tudi o duhovniku in zgodovinarju, ki je opravil pionirsko delo pri proučevanju starejše preteklosti Prekmurja ….
V Spominčicah smo podčrtali, da prav danes mineva 40 let odkar smo Slovenci zapičili zastavo nekdanje skupne države na strehi sveta ….
V Spominčah se spominjamo da prav danes mineva 100 let od oklica samostojne republike v Murski Soboti ….
Spominjamo se 9. maja, Dneva zmage – in dramatičnega srečanja slovenskega partizanskega komisarja in nemškega generala ….
V Spominčicah boste slišali, da mineva 30 let od dne, ko je pesnik Tone Pavček prebral Majniško deklaracijo – politično izjavo pomembno za proces demokratizacije na Slovenskem.
Pregled najpomembnejših dogodkov v domači zgodovini. Pripravlja Stane Kocutar.
V Spominčicah tudi o spominu na enega najboljših častnikov Maistrove prve Slovenske vojske ….
Današnji dan je povezan z zgodovino cerkvice, ki stoji ob Radiu Maribor, v bližini Pekrske gorce. Prisluhnite.
V Spominčah boste izvedeli za »Majske liste«, ki so jih v počastitev praznika dela začeli izdajati tik pred koncem 19. stoletja.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V Spominčicah prisluhnite o državnem političnem umoru ob tedanji avstrijsko – jugoslovanski državni meji pri Svetem Duhu na Ostrem vrhu.
V Spominčicah boste slišali tudi o visokem obisku na Pohorju – pred natanko pol stoletja .
V Spominčicah boste, med drugim, slišali o pisatelju razsvetljencu, ki je po doslej znanih virih prvi zapisal besedo: Slovenija.
V Spominčicah boste izvedeli, kako je Mariborčan z balonom preletel razdaljo 840 kilometrov …
V Spominčicah govorimo tudi o dnevu, ko je eden vodilnih nacistov prispel v Maribor podpisati smrtno obsodbo štajerskih Slovencev .
V Spominčicah se spominjamo tudi pisca prvih sodobnih slovenskih turističnih vodnikov, ki je pred 95. leti predstavil vodnik po Pohorju in Podravju …
V Spominčicah boste slišali tudi o tem, kako je umno gospodarjenje s pohorskimi gozdovi v času med obema vojnama dalo odlične rezultate …
Neveljaven email naslov