Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes je državni praznik – dan vrnitve Primorske k matični domovini. Z njim se spominjamo uveljavitve pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947, ki je takratni Jugoslaviji prinesla velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke. Tako je bila predvsem zaradi medvojnega vojaškega sodelovanja v zavezniški koaliciji popravljena krivica, ki jo je leta 1915 povzročil Londonski sporazum in pet let pozneje podpisana Rapalska pogodba. Ta je omogočila, da si je Kraljevina Italija priključila ozemlje, na katerem je živelo približno 350 tisoč Slovencev. Z uveljavitvijo pariške mirovne pogodbe se je večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom in od septembra 1943 nacistično okupacijo, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. Da je bila Primorska deležna posebnega hrepenenja je povedal tudi skladatelj Marjan Kozina, avtor simfonije z naslovom: Proti morju. *Posnetek Po mirovni pogodbi so sicer pod Italijo prišle Benečija, Rezija, Gorica in Kanalska dolina. Tako je zunaj slovenskih meja v Italiji ostalo še okoli 140.000 Slovencev. Končna določitev meje med Jugoslavijo in Italijo je bila sprejeta po dolgotrajnih pogajanjih 10. novembra 1975 z Osimskimi sporazumi.
3373 epizod
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Danes je državni praznik – dan vrnitve Primorske k matični domovini. Z njim se spominjamo uveljavitve pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947, ki je takratni Jugoslaviji prinesla velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke. Tako je bila predvsem zaradi medvojnega vojaškega sodelovanja v zavezniški koaliciji popravljena krivica, ki jo je leta 1915 povzročil Londonski sporazum in pet let pozneje podpisana Rapalska pogodba. Ta je omogočila, da si je Kraljevina Italija priključila ozemlje, na katerem je živelo približno 350 tisoč Slovencev. Z uveljavitvijo pariške mirovne pogodbe se je večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom in od septembra 1943 nacistično okupacijo, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. Da je bila Primorska deležna posebnega hrepenenja je povedal tudi skladatelj Marjan Kozina, avtor simfonije z naslovom: Proti morju. *Posnetek Po mirovni pogodbi so sicer pod Italijo prišle Benečija, Rezija, Gorica in Kanalska dolina. Tako je zunaj slovenskih meja v Italiji ostalo še okoli 140.000 Slovencev. Končna določitev meje med Jugoslavijo in Italijo je bila sprejeta po dolgotrajnih pogajanjih 10. novembra 1975 z Osimskimi sporazumi.
Izvedeli boste kako je Ljubljana pred 100 leti prvič v zgodovini postala upravno središče slovenskega ozemlja
V Spominčicah govorimo tudi o dnevu pred stoletjem, ko je bila slovenščina uzakonjena kot edini uradni jezik na šolah po Slovenskem …
Izvedeli boste, kdo je bil umetnostni zgodovinar, ki je raziskal baročno likovno ustvarjalnost na Štajerskem …
Prisluhnite o dnevu pred stoletjem, ko je Narodni svet v Ljubljani dobil tudi svoj odsek za kulturo … Pripravlja Stane Kocutar.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Stane Kocutar se v Spominčicah spominja moža, ki nam je prinesel prva olimpijska odličja....
V Spominčicah tudi o industrialcu, ki si je pred 80. leti omislil tovarno celuloze v Krškem …
V Spominčicah boste med drugimi izvedeli, kdaj je Univerza v Mariboru dobila svojega prvega in kdaj tisočega doktorja znanosti … Rubriko pripravlja Stane Kocutar.
V Spominčicah boste med drugimi izvedeli, da so se pred 100 leti v Ženevi začela pogajanja, ki so 1. decembra pripeljala so ustanovitve Države Srbov, Hrvatov in Slovencev ….
V zgodovinskem pregledu smo spomnili, da danes mineva 100 let od najhujše železniške nesreče na Slovenskem ….
V Spominčicah vas bomo spomnili, da se je pred 90. leti rodil mariborski politik in gospodarstvenik Tone Kropušek …
V Spominčicah govorimo tudi o tem, da so v zgodnjem jutru današnjega dne pred 59. leti blizu Hoč izvršili zadnjo smrtno obsodbo na Slovenskem.
V Spominčicah boste izvedeli, da so na danšnji dan pred 100 leti na Kongresnem trgu v Ljubljani slovesno razglasil konec habsburške nadvlade na Slovenci in ustanovitev Države Slovencev, Hrvatov in Srbov …
V Spominčicah prisluhnite o današnji stoletnici začetka burnih prevratniških dogodkov v Ljubljani, ki so tri dni kasneje pripeljali do ustanovitve Države Slovencev, Hrvatov in Srbov.
V Spominčicah boste izvedeli, da se je v Kamniku pred pol stoletja porodila ideja a o postavitvi spomenika generalu Rudolfu Maistru, ki so ga tam odkrili prav na današnji dan pred 48. leti … Rubriko pripravlja Stane Kocutar.
V Spominčicah boste slišali kako so pred pogubo rešili mariborski Vodni stolp ... Pripravlja Stane Kocutar.
Danes se spominjamo tudi komu in kdaj so podelili prvi Borštnikov prstan … Rubriko pripravlja Stane Kocutar.
Neveljaven email naslov